Zmedeno pravno postopanje v šolskih zadevah. Odlok ministrstva za notranje zadeve z dne 1. novembra 1. 1903, št. 11153, nalaga vsem deželnim predsednikom (namestnikom), da vse administrativne (politične, šolske, davčne) gosposke pravilno, pravično in zakonito postopajo, kadar razsojajo. Odlok jim nalaga, da vsako stranko pred razsodbo zaslišijo, da vsako razsodbo podpro z razlogi in stranki dovoljujejo vpogled v akte ter da vsa vabila in priobčila izročajo pravnemu zastopniku, ako ga stranka ima. Kadar so obravnave, se mora dati stranki prilika, da v izdatni meri pove svoje mnenje. Pri razsodbah v pravnih rečeh je treba povedati razloge. Ako se razsodba ni motivirala, je bilo to pomanjkljivo postopanje, zlasti ako se stranka zaraditega ni mogla pravno braniti. Ministrski ukaz z dne 27. oktobra 1859 govori isto, poudarjaje ničnost razsodbe, ako se v nji niso navedli: pravna sredstva, inštanca za pravna sredstva in obrok za pritožbo. Ti ministrski ukazi nalagajo torej administrativnim gosposkam dolžnost, da v pravnih zadevah postopajo tako pravično kakor sodnijske gosposke. Vkljub temu vidimo v pravnem oziru toliko zmedenosti, da je groza. Naj navedemo nekaj slučajev! Kvinkvenije ima na Kranjskem pravico dovoljevati c. kr. okrajni šolski svet. Ako se učitelju v plenarni seji te korporacije dovoli kvinkvenija in ako tega sklepa predsednik ne sistira, je ta sklep pravno veljaven, Novcev mu ne more nakazati okr. šolski svet, ker ne razpolaga z deželnim šolskim fondom, marveč c. kr. dež. šol. svet. Zato se ta naprosi, da učitelju nakaže kvinkvenijo. To priliko pa porabi c. kr. dež. šol. svet, da preiskuje akt, preden napiše nakaznico. Ako pa zdaj ta vidt kaj napačnega na učitelju, mu odreče kvinkvenijo, kar je nezakonito, kakor sta ministrstvo in upravno sodišče že večkrat brez uspeha poučila deželni šolski svet. Meni se sicer s strani te korporacije v tej zadevi niso godile take krivice, toda v drugih zadevah sem pa občutil njeno zmedenost v pravnih zadevah. Komaj sem bil pred 27 leti nastopil vodstvo meščanske šole na Krškem, sem trdil, da je ta učilnica po zakonu podložna tudi krajnemu šolskemu svetu, in torej ne direktno, s preziranjem tega, okrajnemu šolskemu svetu. C. kr. okrajni šolski svet (predsednik Schomvetter) je temu pritrdil. Čez nekaj let se je zopet to vprašanje sprožilo in zopet je ta korporacija (predsednik Weiglein) temu pritrdila. Cez nekoliko časa pa trdi ista korporacija pod predsednikom Schonbergerjem, da meščanska šola ni podložna krajnemu šolskemu svetu, in temu mnenju se je pridružil tudi c. kr. dcž. šol. svet, ki mi jc dal ostro posvarilo, ker sem zaradi svojih nazorov in prejšnjih razsodeb okr. šol. sveta dobival dopust od krajnega šol. sveta, ki je tudi dobil svoje. Naposled sta pa vendar ministrstvo in upravno sodišče razsodila, da je meščanska šola podložna krajnemu šol. svetu. Kako bo ena ali druga teh inštanc razsodila v zadevi rnojcga uradnega upokojenja, hočem poročati o svojem času. Tudi tu je slučaj izrednega pravnega postopanja. Zahtevalo se je od mene, naj sam prosim penzije. To je pač zmeden pravni pojem; ukazati, da se prosi. Sicer pa dotični § 57., na katerega se sklicuje umirovljenje, ki ni nič motivirano in proti kateremu se niti obrok za pritožbo ne dovoljuje, zahteva, da bi se moral dotični prosilec za penzijo izkazati z neomadeževanim službovanjem. Faktično je to že bilo, zakaj vsi ukori in posvarila so izgubili pravno veljavo; toda pri tem namigavanju za prošnjo dotični niso mislili, da je moje službovanje neomadeževano. Več §§ učnega in šolskega reda so bili pripravljeni navesti, da se po njihovem mnenju nisem ravnal po njih. Enkrat so zaropotali s § 24. Uporen učenec ni bil telesno kaznovan. Dobil je kazen, ki ga ja osramotila, kakor je zaslužil. Toda v dotičnem paragrafu, ki navaja jako pičlo štcvilo ustrahovanj, niso našli te kazni ne med dovoljenimi pa tudi ne pred prepovedanimi. Vkljub temu »wurde mir ausgestellt.« Drugič smo zaropotali s § 33. (Kako zna sedanji deželni šolski svet razlagati § 27, o tem je bila v državnem zboru vložena interpelacija. Uredn.) Ta § 33. pove, katere uradne spise mora imeti šolski voditelj. Vložnega zapisnika ne navaja; toda imam ga že 27 let in vse vloge ekshibirane. Neka vloga je bila sicer shranjena in doma, a ni bila ekshibirana. Nasledek — ukor. — V § 62. se glasi stavek: »Stanovita učna metoda se ne ukazuje nobenemu predmetu Ijudske šole.« Vkljub temu se dandanes nadzorniki, kadar dobe že vse drugo v redu, pritožujejo nad metodami. In tako se je pripetilo tudi meni. Šola je bila vobče pohvaljena, jako pohvaljena, le ravnateljeva metoda je bila slaba. Kakor se izgubi pri damah z nemodnimi modami kredit, tako pride človek pri nadzornikih z dozdevno slabimi metodami ob veljavo. Ce je pa to zakonito, za to se ne brigajo. Pravna zmedenost! I. L.