# ' & Vse odkar je pape` Janez Pavel II. leta 1986 izjavil, da evolucija (tega termina ni defini- ral) “ni zgolj hipoteza”, se zagovorniki neo- darvinistiènega nauka pri tem, ko trdijo, da se njihova teorija nekako ujema s kršèansko vero, pogosto sklicujejo na to, da naj bi nji- hovo teorijo rimskokatoliška Cerkev domnev- no sprejemala — oziroma jo vsaj odobravala. Vendar pa to ne dr`i. Medtem ko kato- liška Cerkev znanosti prepušèa mnoge po- drobnosti o zgodovini `ivljenja na zemlji, obenem trdi, da je èlovekov um v luèi razuma jasno in brez te`av sposoben razloèiti smo- ter in veèni naèrt v naravi - vkljuèno s sve- tom `ivih bitij. Morda je evolucija v smislu skupnih pred- nikov resnièna, medtem ko za evolucijo, kot jo zagovarja neodarvinistièna teorija (evolu- cija kot neusmerjeni, nenaèrtovani proces na- kljuènih sprememb in naravnega izbora), tega ne moremo trditi. Katerikoli miselni sistem, ki zanika oziroma poskuša najti preprièljiv dokaz za izvor `ivljenja v biologiji, je ideo- logija in ne znanost. Poglejmo si, kaj je dejansko uèil naš dragi pape` Janez Pavel II. Medtem ko njegovo do- kaj splošno in tedaj navidez nepomembno pismo o evoluciji iz leta 1996 pogosto nava- jajo, pa pravzaprav nihèe ne razpravlja o tr- ditvah iz njegove splošne avdience iz leta 1985, v kateri se neposredno odra`a njegovo uèenje o naravi: “Vsa opazovanja v zvezi z razvojem `iv- ljenja na zemlji vodijo k podobnemu zakljuè- ku. Evolucija `ivih bitij, katere posamezne faze in potek poskuša doloèiti znanost, je veè- na finalnost2, ki je zares vredna obèudova- nja. Zaradi te finalnosti, ki `iva bitja vodi v 9.!-. :.      &      ( smer, za katero niso odgovorna oz. je ne mo- rejo nadzorovati, lahko upravièeno domne- vamo, da obstaja Um, ki si jo (to finalnost, op. prev.) je zamislil oz. je njen stvarnik.” Pape` nato nadaljuje takole: “Nekateri in- dikacijam o obstoju Boga Stvarnika naspro- tujejo, s tem ko trdijo, da je vesolje nasta- lo zgolj po spletu nakljuèij oziroma prek do- loèenih mehanizmov snovnega sveta. Èe torej trdimo, da je vesolje, ki je sestavljeno iz tako kompleksnih elementov in ima hkrati tako èudovito finalnost, nastalo sluèajno, je to isto, kot da bi prenehali iskati razlago za svet, kot ga dojemamo. Pravzaprav bi bilo to isto, kot da bi poskušali razumeti posledico brez vzro- ka. Na ta naèin bi zanikali èloveški razum in bi se s tem odpovedali razmišljanju in iskanju rešitev za svoje probleme.” Naj vas opozorim na dejstvo, da je beseda “finalnost”, ki se pojavlja v pravkar nave- denem citatu, filozofski termin, ki pomeni enako kot “konèni cilj, namen oziroma na- èrt”. Tako je Janez Pavel II. leto dni kasneje na neki drugi splošni avdienci svojo razpravo zakljuèil z besedami: “Razumljivo je, da verska resnica o stvarjenju izrazito naspro- tuje teorijam materialistiène filozofije, ki za- govarjajo mnenje, da je vesolje rezultat evolu- cije materije in razumevanje te evolucije je mogoèe skrèiti na èisto nakljuèje in nujnost.” Seveda pape`eve (zgoraj navedene, op. prev.) trditve potrjuje tudi Katekizem kato- liške Cerkve, ki zapiše: “Èlovekovo umovanje sicer more najti odgovor na vprašanje o iz- voru. Stvarnika je mogoèe z gotovostjo spoz- nati z luèjo èloveškega razuma iz njegovih del, /.../” (286). Katekizem na nekem drugem me- stu tudi dodaja: “Verujemo, da je Bog ustvaril    ' & svet po svoji modrosti. Svet ni proizvod ka- kršnekoli nujnosti, slepe usode ali nakljuè- ja” (295). V ne ravno posreèenem novem preobratu te stare polemike3 so zagovorniki neodarvi- nistiène teorije pred nedavnim poskušali na- šega novega pape`a Benedikta XVI. prika- zati kot zelo neomajnega zagovornika evo- lucijske teorije. Citirali so namreè stavek o skupnih prednikih iz dokumenta, ki ga je leta 2004 objavila Mednarodna teološka komi- sija; poudarili so, da je bil sedanji pape` Be- nedikt XVI. takrat vodja omenjene komisije, in nazadnje prišli do ugotovitve, da termin “evolucija” v pomenu, kot ga uporabljajo vo- dilni biologi, katoliški Cerkvi ne povzroèa nobenih te`av, saj evolucijo razume enako kot neodarvinistièna teorija. Vendar pa dokument, ki ga je izdala Ko- misija, ponovno potrdi nauk, ki ga katoliška Cerkev zagovarja `e od vsega zaèetka, in sicer da v naravi obstaja veèni naèrt. Komisija, ki komentira splošno razširjeno zlorabo pisma, ki ga je Janez Pavel II. zapisal o evoluciji, opo- zarja, da “omenjenega pisma ne smemo ra- zumeti kot vsesplošnega odobravanja vseh teorij evolucije, vkljuèno s trditvami neodar- vinizma, ki zanika, da je bilo `ivljenje v ve- solju ustvarjeno po Bo`ji previdnosti.” Komisija v nadaljevanju še zapiše: “Neu- smerjen proces evolucije — pri katerem ne so- deluje Bo`ja previdnost — pravzaprav sploh ne more obstajati.” Pape` Benedikt XVI. je v pridigi, ki jo je imel ob svojem imenovanju pred nekaj leti, izjavil naslednje: “(Ljudje) nismo namreè nek nakljuèen in nesmiseln produkt evolucije. Vsak izmed nas je bil ustvarjen po Bo`ji za- misli in Bo`ji volji. Bog ljubi vsakogar, Bog potrebuje vsakega posebej.” Tekom svoje zgodovine je Cerkev ves èas zagovarjala verske resnice, ki jih uèi Jezus Kri- stus. Vendar pa je v sodobnem èasu katoliška Cerkev postavljena v zelo nenavaden polo- `aj, saj mora trdno zagovarjati oz. braniti tudi èlovekov razum. V devetnajstem stoletju je namreè Prvi vatikanski cerkveni zbor svet, ki ga je ponovno prevzela “Gospodova smrt”, uèil, da je èloveštvo zgolj z razumom sposob- no doumeti, da zares obstaja neustvarjeni Vzrok, Zaèetnik vsega, Bog filozofov. Sedaj, na zaèetku 21. stoletja, se katoliš- ka Cerkev sooèa z znanstvenimi trditvami, kot sta neodarvinistièna teorija in veèplastna hipoteza v kozmologiji, ki ju najdemo v mo- derni znanosti in ki sta bili izoblikovani tako, da se skušata izogniti iskanju preprièljivih do- kazov za smisel in Bo`ji naèrt. Katoliška Cer- kev bo ponovno zagovarjala èlovekov razum tako, da bo razglašala, da veèni naèrt, ki je vseprisoten v naravi, res obstaja. Znanstvene teorije namreè, ki zagovarjajo dejstvo, da je `ivljenje na zemlji rezultat “nakljuèij in nuj- nosti”, sploh niso znanstvene, ampak kot je dejal Janez Pavel II, zanikajo èlovekov razum. , '/!!4  1. Objavljeno v New York Timesu, 7. julija 2005. Christopher Schönborn, katoliški kardinal in dunajski nadškof, je bil glavni urednik uradnega Katekizma katoliške Cerkve iz leta 1992. 2. Finálnost: v filozofiji doloèenost vsega dogajanja v naravi in dru`bi glede na cilj (op. prev.). 3. Polemika med neodarvinizmom in katoliško Cerkvijo glede evolucije (op. prev.).