262. številka.
Ljubljana, v petek 14. novembra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25\K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta R K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnino se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se.bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Iz škofovih gozdov.
Kokarje v Gor. sav. dolini dne 9. listopada.
Nisem si mislil, da bi jaz kedaj pisal kaj v časopise; težko roko imam in ložje mi je — težko delati na polju, kakor pa na papir spraviti kaj pametnega. Poleg tega sem miren človek, navajen s potrpežljivostjo prenašati vse mogoče nadloge, tudi ako tiste pridejo od duhovskih ali posvetnih gosposk. Letos pa se godijo v našem okraju stvari, ki človeka naravnost silijo, da poprime za pero, četudi mu je precej okorno, kakor postavim meni.
O škofovi graščini se je letos že dosti govorilo in pisalo, tudi jaz nameravam se dotakniti nekaterih stvarij in dogodkov, ki so za graščinsko oskrbni-štvo in za škofa samega dosti značilni.
Škof ima za sekanje gozdov v službi veliko število stalnih delavcev, t. j. drvarjev. Razume se pač, da se pri takem številu delavcev in pri tako nevarnem delu. kakor je drvarsko, mora prigoditi veliko nesreč, četudi je delodajalec mazi-ljenec božji in bi si človek mislil, da ga zaradi tega povsodi v vseh njegovih de janjih in nehanjih le posebni blagoslov spremlja. Pa škof tega blagoslova očividno nima! V kratkih mescih se je pripetilo namreč njegovim delavcem toliko nesreč, da je človeka kar strah in groza. Še ni dolgo tega, kar je les ubil dva drvarja, enega pri nas v Bočni, enega gori v Lužah; vsak od teh pa je zapustil mlado ženo s celo tropo nedoraslih otrok. Koliko delavcev pa si je nogo zlomilo, se vsekalo ali na kak drug način ponesrečilo, da so za delo za vselej ali vsaj za dalj časa nesposobni, to natančno našteti pa mi je pri velikem številu slučajev čisto nemogoče.
Vsi ti ponesrečenci, posebno pa družine ubitih drvarjev, nahajajo se v najhujši stiski, kajti ne dobijo niti od oskrb-ništva, niti od kod drugod kake podpore.
LISTEK.
Marta Bogdanović.
Spisal Josip Knaflič. Poznega jesenskega popoldne sem se vračal, jezde pohlevno dolenjsko kljuse, s hribov na hrvatski meji, kjer sem bil po setil prijatelja župnika, ki pase ondi v miru in zadovoljnosti poslednje slovenske ovčice.
Večer se je bližal, solnce je padlo že nizko na zagrnjenem horizontu in je pravkar, ko me je vzdignil moj črnogri-vasti tovariš na širokozbokano dobravo, posijalo nama nasproti izza jasnega trikotnega okna, ki se je odprlo v oblakih, liki božje oko na vso nekam otožno pokrajino, poživilo doline, kjer so počasni ljudje želi ajdo in lomili koruzo, poslikalo z neskončnostjo rdečih barv kostanjeve gozdove, katerih motni, mrzli bager je žarel zdaj kot ogenj in zlato, — in je vrglo bliskajoč plamen na strehe vlaškega sela gori na višavi, da so zagorele, in je zabodlo sedem ostrih mečev doli v bur-novaloveče prsi majke Save, da je briz gnila čez bele bregove gorka, purpurna kri . . .
Bilo je hladno, in precej močan veter se je začel javiti v kratkih, hitrih sunkih ter mi donašati na uho zdaj od blizu,
Graščina sicer obljubuje vsakemu ponesrečencu ob priliki nezgode ga izdatno podpirati, a pozneje navadno pozabi na dane obljube in dotični delavci si morajo podpore šele takorekoč izsiliti.
Škof je namreč sila umazan in, ker je vedno v hudih denarnih stiskah, tudi velik spekulant.
Po postavi bi moral imeti vse svoje delavce zavarovane proti nezgodam, ali vsaj vpisane pri okrajni bolniški blagajni. Pa postave menda za škofa niso veljavne, ali pa si škof misli, da se proti njemu za koni ne smejo izvajati. Zato tudi škof nima niti enega delavca zavarovanega proti nezgodam, čeprav to postava terja in četudi potreba v očigled množici do-godivših se nesreč to nujno zahteva. Kakor sem že rekel, je škof zelo umazan in velik spekulant. Računa takole: Ako dam svoje delavce, katerih je okoli 200, zavarovati, me to stane vsak mesec vsaj kakih 200 do 300 K in to bi bil gotovi izdatek. Ako se pa postave izognem in samo ljudem obljubim, da jim bom v slučaju nezgode plačeval primerne prispevke, odpadejo gotovi mesečni stroški, kateri bi šli za zavarovalnino in jaz jih lahko obdržim v žepu. Če se pa kdo ponesreči, se mu pač vrže nekaj kronic, saj naši ljudje so hitro zadovoljni in Če bi tudi ne bili zadovoljni, prav gotovo si ne bodo upali nastopiti pravdne poti proti tako visoki glavi kakor je škof. Na ta način ostane torej precejšna svota v škofovem žepu. Celi okraj se čudi, da ne poseže državna oblast vtovnebovpijočo zadevo. Ako kmet ima mlinarja ali Žagarja, mora plačevati za nju zavarovalnino, škof ima stotino delavcev, pa mu tega ni treba storiti, če kmet ne plača zavarovalnine natanko o določenem času, takoj ga strogo kaznujejo in ga rubijo, škofu se ne zgodi nič, ker je velik gospod seveda. Slišal pa sem praviti, da smo pred postavo vsi enaki — kmet in gospod. Ali obstoji enakost v tem, da enega
zdaj od daleč ukanje mladih pastirjev in mehko, milobno sviranje piščali . . .
Daleč sem še imel do doma in poganjal sem konja v urneji tek, kar pa nič prav ni šlo, kajti klanec se je strmo nižal in na mokrih ilovnatih tleh so v enomer polzela kopita. Steza, po kateri sem jezdil, je bila samotna in pusta; na obeh straneh rmene, razjedene stene hriba, pred mano vedni ovinki — razrita in čimdalje ožja grapa . .. Žive duše nisem srečal, ali v najglobočjem jarku, v najhuji soteski, kjer bi se ne mogla ogniti dva človeka, sem skoro pojezdil žensko. Bilo je ravno na ostrem voglu pota, in zapazil sem jo uprav, ko je skočila izpred konja in se stisnila v hrib, da me pusti mimo . . .
Ali jaz sem se ustavil, kajti ta ženska je skrivala obraz v predpasnik in jokala in ihtela, da se je tresla po celem telesu ... V prvem hipu sem domneval, da se je morda kaj poškodovala ali se tako prestrašila, toda zaslutil sem takoj drug vzrok njeni bolesti: zakaj njen jok je zvenel kakor davna silna tuga, kakor tožba gorjapolne, obupane duše! — In tako mlado, lepo bitje!
Bila je vlaška deklica, komaj šestnajstih let, ljubezniva deklica. Život kakor v kipih naših umetnikov, vrat izredno nežne oblike in odičen s svetlimi steklenimi koralami, glavica obtežena z debe-
tepejo, druzega pa božajo? V našem okraju imamo okoli 200 žag, a še nisem nikoli slišal, da bi se kateri Žagarjev ponesrečil, a vendar morajo biti vsi zavaro vani; škof ima tudi okoli 200 delavcev, ki so pri svojem delu vselej v smrtni nevarnosti — in izmed katerih se tudi skoro vsak teden kateri ponesreči in poškoduje, a vendar škofa nikdo ne sili, da bi drvarje zavaroval. Če to ni javen škandal, potem se vse neha!
čudno se mi zdi, da prizadete občine k temu počenjanju molčijo in se na pristojnem mestu ne pritožijo, saj vendar padejo vsi nedorasli otroci ponesrečencev in vsi pohabljenci, ki za delo niso več zmožni v občinsko oskrb. Tudi beseda okrajnega odbora ali zastopa bi bila tu na mestu. Pa meni se zdi, da vsi ti rajše zlezejo pred škofom pod klop, kakor da bi se za koristi ljudstva potegovali. Jaz pa si dovoljujem na tem mestu slavno državno oblast javno vprašati, kako dolgo bo še ona to početje škofa Antona Bonaventure Jegliča trpela in kedaj ga bo prisilila, da bo tudi on — enaku kmetu, spoštoval postave ? Tudi bi vprašal slavno glavarstvo, kedaj bo tudi za ljubljanskega škofa gozdna postava v moč in veljavo stopila?
Gozdna postava zahteva, da se imajo tam, kjer se je les sekal, lesni odpadki, vejevje in vrhovje iz gozda nemudoma spraviti in sežgati, da se v lesu smrekov lubar [ne zaredi. Ta zakonska določba se proti kmetom z največjo strogostjo izvršuje; znani so mi slučaji, da so kmetje zategadel morali plačati visoke globe od 50 do 200 K, ako niso v teku nekaj dni vstregli ukazu gozdne oblasti. Za škofa je ta določba nična! Gozdni organi vidijo pri kmetu vse, pri škofu — nič! Tam gori v Kokarci, na Menini, na Rogaču, Ostrici, Raduhi itd. pa ležijo že   leta  in leta debla, vrhovje in ve-
lima črnima kitama; bosi nogi sta bili vitki in fini, ali orudeli od mraza in obla teni do belih kolen . . . Vsa postava je izdajala lepo dekle in zares, ni me prevaril njen zali obraz! Ozrla se je namreč vame za trenutek, zakaj li čakam, ali takoj je zopet povesila glavo in ihtela dalje, ne da bi se ganila. Tedaj sem se vzdramil iz svojega presenečenja in občudovanja in jo sočutno vprašal:
»Kaj tako plakaš, dete?«
Zaman sem čakal na odgovor, le huje je zajokala in jela zdajci glasno vzdi-hati in tarnati. Ali nisem mogel razumeti teh zadušenih, pretrganih zlogov.
»Aj, sirota!« sem ji govoril. »Potolaži se in povej mi, kaj ti je. Morda ti pomagam . . .«
Na te besede pa je divje stresnila glavo, z obema rokama zgrabila za lase in s presunljivim vzklikom: Ne! Ne! se zgrudila na blatno, umazano zemljo, kjer je obležala v zamolklem, onemoglem stoku.
Nisem vedel, kaj začeti ... To je bilo tugovanje za umreti! Stopil sem s sedla in se sklonil nad njo, da bi jo dvignil. Tedaj pa je ko srna skočila na noge in hotela zbežati. Jaz pa sem jo ujel za roko.
»Ne pustim te, dokler mi ne poveš, kaj te boli. Glej, ti se mi smiliš! Ne bi se sicer toliko brigal ... Ti si nesrečna, in jaz bi te rad potolažil. Potoži mi, lažje ti
jevje vse vprek in križema, da se človek skozi gozd še preriti ne more, a tu ni nobene nevarnosti, da bi se smrekov lubar zaredil, in nobenega ni, ki bi škofu povedal: Premilostljivi, tudi za vas je gozdna postava narejena! Je že pač zadnji čas, da bi se za to zadevo kateri naših državnih poslancev zavzel, in ako ne drugodi, pa na Dunaju dosegel, da bo postava tudi za škofa in ne samo za kmeta veljavna!
Škof ima tudi uradnika, ki je vreden, da se ga spomni in se ga pokaže pred svetom. Pravijo, da je bil svoje dni že Nemec, potem liberalec, sedaj je ponižni sluga — škofove milosti. Tudi o tem možu bo treba povedati resno besedo.
_ Kmet. *)
W ijubljant, 14. novembra. Državni zbor.
Včerajšnja seja je bila zopet enkrat pristna avstrijska. Nele, da so bile običajne titulature med poslanci: »svinja«, »Schafskčpfe«, »Lausbuben«, temuč padale so tudi pesti. In vse to se je godilo ob ploskanju krščansko - socialne galerije, kakor bi bila njej prirejena zabava. Dunajski krščanski razgrajači so namreč pričakovali, da se bodo obravnavali nujni predlogi glede volitev v Favoritih. Toda na vrsto so prišli nujni predlogi zaradi nekaterih dvojezičnih napisov na čeških železnicah. Ko je posl. S t e i n utemeljeval ta predlog, prišlo je med nemškimi in češkimi radikalci do burnih prizorov. Na opetno izzivanje je zaklical poslanec Sehnal poslancu Grosslu: »nemška svinja!« Posl. Ste in je skočil k Seh-na tu ter ga z vso močjo sunil, da je zletel iz vrst klopij ter padel vznak na mizo stenografov. Prihitita tudi Kut-s c h e r in I r o ter suvata S e h n a 1 a. Posl. Zazvorka, ki hoče Sehnala bra-
*) Opomba uredništva: Ta dopis smo prejeli od naprednega kmeta. Dopis smo nekoliko popravili, zlasti v stilističnem in slovničnem oziru, sicer ga pa priobčujemo v celoti.
bode potem . . . Prosim te.« — Moj prigovor je jel vplivati nanjo . .. Ostala je in polagoma se je toliko utešila, da mi je
— sicer še vedno v solzah — ko sem jo opetovano vprašal, kako se imenuje, povedala:
»Marta Bogdanović«.
»In kam te vodi pot?«
»Domu k majki.«
»Ali kje je tvoja majka?«
»V Novem selu.« (Novo selo je bila vlaška vas na bližnjem hribu).
»Pa od kod prihajaš?«
»Iz Loga. Pri Zaborštniku sem bila v službi.«
»In ondi te je zadela nesreča?«
»Ah, da . . . Ah, jaz zapuščena!« Zopet se je udala joku in tožbam in dolgo je bila kakor ob pamet . . . Njena bol je morala biti velikanska! Naposled pa mi je z odkritostjo in zaupnostjo, s katero išče trpeče srce tolažbe in olajšave, povedala vse.
Pri Zaborštniku je služila, da. In z domačim sinkom sta se ljubila. Ljubila, da sta ju srci boleli — kakor je rekla ona ... Ko pa je njena ljubezen z vso nepremagljivo mogočnostjo zatirjala svoje pravice, in sta stopila pred očeta, da bi smela skleniti zakon, je stari zdivjal in ubil bi bil oba, da se nista rešila . . . Ona se je skrila pri sosedovih, sin pa je pobegnil.
— Dva dni je čakala, da se vrne, in da
niti, dobi tudi več sunkov. Galerija frenetično aplavdira, hrup je nepopisen. Podpredsednik mora sejo pretrgati. Ko se po četrt uri hrup poleže, pokara podpredsednik tepene čehe, ne pa tudi napadalcev.
— Posl. Ž i č k a r se pritožuje v imenu slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem zaradi samo nemških napisov na železnicah. Govornik izvaja, da je na Spodnjem Štajerskem 81 odstotkov slovenskega prebivalstva. Edini vzrok, zakaj so prepovedani slovenski napisi in slovensko izklicevanje postaj, je pač, ker se smatra celi Južni Štajer ger-maniziranim. Oblasti hočejo tujcem kazati, da na Štajerskem ni Slovencev. Vlada bi bila v lastnem interesu dolžna, da napravi že enkrat konec temu neprestanemu nasilstvu na narodno čustvo slovenskega prebivalstva. Slovenci zahtevajo, da se ne pri-pozna le teoretično njihovih primitivnih pravic, temuč da se jim pridobi tudi veljava v javnem življenju. Poslanec P o m m e r je zopet klobasaril o nemškem značaju Spodnje Štajerske ter da ljudstvo niti ne pozna slovenskih krajevnih imen, ki se mu zde kitajska. Njegovih izvajanj pa ni nihče smatral resnim. — Danes je zopet seja.
Parlamentarni položaj.
Avstrijsko, pa tudi nemško časopisje se še vedno bavi z zadnjo Korberjevo izjavo. Ako tudi ni pričakovati direktnega vspeha, zvezal je Korber vsaj zopet pretrgana občila med vlado in strankami. To je dosegel pred vsem s svojim vljudnim in previdnim tonom. To se je pokazalo, ko so tudi češki poslanci z isto zmernostjo, dasi odločno odgovarjali. Do sporazum-Ijenja med Nemci in Čehi je seveda še vedno daleč. Sprava je le tedaj mogoča, ako se eni stranki le to nakloni, kar ji druga dovoli. Pri današnjem stanju pa, ko Nemci niti ne vprašajo, kaj se jim hoče in more dovoliti, temuč le v enomer mlatijo svoj nemški državni jezik, bi to ne bilo sporazumljenje, bi ne bila narodna sprava, temuč le podvrženje Čehov nem ški diktaturi. Vlada pa še vedno ni obupala, saj ji daje pogum že ta vspeh, da je po tolikih letih prvič dognala parlamentarnim potom budget, potem se bo tudi ostalo dalo kako dognati. Dasiravno je dr. H e r o 1 d v imenu Čehov izjavil, da jim ni dosti do parlamenta, premišlju jejo vendar vsi trezni politiki o škodi, ki bi jo vsled razbitega parlamenta trpela posebno naša gospodarska pozicija napram sosednjim državam, kjer imajo redno parlamentarno delovanje. Zato pa opazuje vlada na svoje veselje znamenja, ki kažejo od desne in leve zbliževanje, da se ohrani parlamentno delovanje. Seveda, ako bo vlada prihajala s takimi zahtevami, ki jih ne morejo na svojo odgovornost dovoliti ljudski zastopniki, potem si bo sama porušila dobro voljo. Samo 14 dni še ima vlada časa, ker sicer nad. rezervisti doslužijo svojih 8 tednov.
ukreneta kaj za svoje življenje . . . Danes pa ji je prišel naznanit njegov prijatelj, da je Ivan odšel v Ameriko in da ga več ne bo nazaj. Lep pozdrav ji daje v slovo, a nobene dobre besede, nobene nade! Ali ni to strašno? Ali je kaj čudnega, da že tri dni samo plaka in jadikuje in da že nima več zavesti v duši, ne moči v telesu? Da, čudno je, da še živi!
Gledal sem jo, ko je govorila, kako so se ji borile prsi, kako so drhtele njene ustnice, kako so se ulivale neusahljive solze iz njenih zateklih črnih oči ... To je vražja burka, katero je zaigrala usoda s to siroto! Ali videl sem, da ne smem niti grajati niti soditi, ampak da moram pokrepčati s tolažbo in napojiti z upanjem dekletovo srce! In rekel sem:
»Marta, ti nimaš prav, da toliko žaluješ. Pomisli! Ali je mogoče, da te je Ivan zares za vselej zapustil ? On, ki te je tako ljubil! On, ki te je hotel poročiti! Ali je mogoče, da bi vajina ljubezen na tak način končala? Ne, za nič se nista toliko ljubila. Vidiš, Marta, to ni mogoče! Ti sama tega ne veruješ! Ti samo dvomiš, ali dvomi se vedno . . . Obupati pa ni nikdar
— do smrti ne! Tebe hoče uničiti, da je Ivan šel od tebe, šel brez slovesa . . . Ali povej, koliko bi bilo bolje, da ti je stisnil roko v slovo ali ti rekel ljubo besedo? Še enkrat huja ločitev! In zakaj je šel? Ker je moral iti! Da je hotel ostati doma, mo-
€ arinska debata v nemškem državnem zboru.
Nemški državni zbor ima tudi svojo nepremostljivo oviro v carinskem tarifu. Ta boj se bije že mesece, in centrum je že popolnoma obupal, da se kdaj dožene. Mnogo poslancev je namreč, ki bi sicer radi storili vladi to uslugo, a njihovi volilni krogi so po svojih interesih zelo različnih nazorov. Vsled tega je stavil posl. Aichbichler predlog za spremembo opravilnika tako, da se ne bo več glasovalo z imeni, temuč z listki, po načinu tajnih volitev. Proti taki spremembi so posebno socialni demokratje. Oni trdijo, da bi bila taka sprememba kršenje ustave ter grozijo s 700 poimenskimi glasovanji pri 946 tarifnih točkah. To bi seveda popolnoma onemogočilo parlamentarno rešitev novega carinskega tarifa. Značilno je, da so socialni demokratje stavili za strah — avstrijski državni zbor, kjer pa imajo vsaj § 14.
Najnovejše politične vesti. Narodnogospodarski odsek državnega zbora je razpravljal včeraj predlogo o žitni terminski kup čiji ter isto sprejel, kakor jo je spremenila gosposka zbornica. — Proti tirolskim učiteljem in učiteljicam, ki so obstruirali v okrajni konferenci v Roveredu za zboljšanje plač, je uvedlo ondotno okrajno glavarstvo disciplinarno preiskavo. — Cesar ne pojde v Budimpešto, kakor je bilo za ta mesec določeno, ker boleha za revmatiz-mom. — Dva turška dostojanstvenika sta zginila, in sicer R a n d i B e y , bivši vojaški ataše v Be-rolinu in Bekir Bey. S sveta so jih spravili baje na višje povelje. — Minister Szell in D a r a n y i pred porotniki. Imenovana ministra sta tožila neki socialistični list, ki jih je obdolžil tatvine pri nakupu Csorba — jezera za državo. Ministra sta prišla osebno pričat. — V zadevi Jeronimske afere se vrši prihodnji teden obravnava pri civilnem sodišču v Rimu. Dalmatinci tožijo grofa Goroninija in kardinala Vanutellija. — Italijanska zbornica se otvori 25. t. m. —Za reformo nemškega kazenskega zakonika se je že sestavila komisija. — R u-sificiranje Finske. Tri finska sodišča se opustijo, kjer so bili zgolj finski sodniki. Zato se ustanovi za celo Finsko eno apelacijsko sodišče s polovico ruskih sodnikov. — Bodoči deželni maršal za Nižje Avstrijsko bo krščanski socialec; propaganda se dela baje za Luegerja. — Belgijskemu p r e -stolonasledništvu se je odpovedal grof Flandern na korist svojemu sinu Albertu.
Dopisi.
Iz Ljubljane.  Z ozirom na poročilo v »Slov Narodu« z dne 17. oktobra
ral bi pustiti tebe. Daleč, daleč je šel, res je, ali dobro je storil. To bo omehčalo očeta! In veruj mi, da on sam ga še pokliče nazaj ... In Ivan se bo vrnil in ti boš zopet njegova, ker te ljubi, — to so mi povedala tvoja usta . . . Le pojdi do mov in počakaj pri majki, kmalu boš prejela od svojega Ivana — veselo vest, da, pri Bogu! saj ne more biti drugače ... In ne pozabi, da je tudi on v bedi! Vidva sta oba žalostna, ali žalosti sledi veselje. Vedno ne sije solnce, Marta! Poglej na nebo — mrak je zdaj tam gori in oblaki, ali jutri zarana bo svetilo kakor velik biser!«
Ah, kako me je gledala! Tako gleda umirajoči v zdravnika, tako gleda ptiček v tebe, kadar mu odpiraš gajbico, tako gleda skozi temno noč gorja in obupa v nade poslednjo zvezdo človeška duša . . .
In Marta je upala. Roke pritisnjene na bolne prsi, žejna usta polodprta, z očesom ne trenivši — tako je stala pred mano in poslušala moje besede. In njeno obličje je postajalo mehkeje in topleje in zdajci, ko sem umolknil, je zaplal na njem smehljaj — truden in slab sicer ko večerni žarek, ali tudi lep in miren ko večerni žarek.
»Ah, zdaj mi je, kakor da sem se prebudila iz strašnih sanj. Resnica ni tako grozna . . . Ali bolečina je velika, ker je prva!   Minulo moje življenje je bilo liki
t. 1. štev. 239 pod »Iz Zagorja na Pivki« prosim v smislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862. na tam označen način priobčiti sledeči popravek:
Ni res, da bi bil n. postajevodja I. škerjanec 1.) v Knežaku, ko je ustavil takozvano »balinigro«, nastavil nekemu fantu bajonet na prsi; 2.) da bi bil nekega fanta, katerega je ustavil, ker ta ni imel luč pri vozu, zato, ker mu takoj povedano ime ni verjel, začel tepsti in s svojim orožjem suvati in mu pri tem prizadejal znatne rane, naposled povrh tega tudi poškodoval vole, katere je pustil spreči in jih peljati v Knežak; 3.) da bi ga bili fantje iz Knežaka nekoč s kamnjem po gnali v tek; končno 4.) da bi bil nekoč v letošnjem predpustu v neki gostilni s samimi priznanimi pijanci vince srkal toliko časa, da se mu je začelo vrteti v glavi in da je začel z omenjenimi pijanci plesati. —
Res pa je: k 1) da je držal n. postajevodja Škerjanec, ko je bil ustavil »balinigro«, puško v balanci, kakor je za take slučaje predpisano; k 2 ), da ustavljeni fant, spremljevaje svoj voz, 600—800 korakov za očetovim, svoje ime nikakor ni hotel povedati, da je svoje vole pognal večkrat z največjo silo z bičem proti po stajevodji, tako, da je moral ta vsakikrat skočiti v stran, da ni bil podrt od volov na tla; da je končno škerjanec vzel fantu bič iz roke, pri čemer se je ta sam zadel v bajonet od po predpisih v balanci držeče puške in si prizadjal na koži palca malo prasko; da je potem fant z neko palico tolkel po volih, na kar je Škerjanec, pred vozom stoječ, z bičem vole od sebe odrival, in naposled, da je fant šele sedaj, ko je spoznal brezuspešnost svoje trdo vratnosti, povedal svoje ime in svoje bivališče, na kar mu je bil dan bič nazaj in se mu ni več branilo voziti dalje; k 3.) da se ni zvršil nikdar taki napad na n. postajevodja Škerjanca in k 4.) da je bil n. postajevodja Škerjanec sicer jeden-krat v letošnjem predpustu, zunaj službe, navzoč pri neki plesni godbi, toda v družbi dostojnih Zagorcev; in je šel jeden pot plesati s soprogo nekega tamošnjega posestnika in eden pot, ker ravno ni bilo nobene plesalke na razpolago, z nekim, njemu dobro poznanim fantom, in da pri ti priliki ni sable odložil in sicer z opravičenim namenom.
Kostenzer, ritmojster.
Z Vrhnike. Dne 9. novembra je praznoval naš prezaslužni in vrli gospod nadučitelj in vodja Vinko Levstik 40 let nico svojega službovanja. Na povabilo župana g. G. Jelovšeka in učitelja g. Stojca zbrala se je vsa vrhniška inteligenca v gostilni Mantova. Bilo je navzočih 57 oseb. Po 7. uri pride g. jubilant v spremstvu svojih tovarišev, pozdravljan s klici: »Živio Levstik!« Vrsto napitnic in govorov otvarja g. župan, pozdravljajoč g. slavljenca, kateri že 27 let službuje na Vrhniki, z vznesenimi besedami ter se zahvaljuje navzo-
sladka bajka. Zdaj hočem trpeti, pa tud1 upati hočem. Bog me ne bode zapustil!«
Še enkrat je globoko vzdihnila, kakor da si hoče odpahniti poslednje breme s srca, potem se je naglo sklonila, rahlo poljubila mojo roko in stekla po jarku navzgor.
Noč je . . . A tvoja noč naj izgine in sijaj ti solnce, Marta!
Dolgo časa nisem pozabil Marte, toda polagoma me je zapustil spomin na-njo. Ah, človek ima za lastne bridkosti toliko brige!
Snežnega zimskega dne pa dobim v gostilni popa Miljanovića iz Novega sela, dobrega znanca. Moje prvo vprašanje je bilo za Marto Bogdanović.
»Marta Bogdanović, nesrečnica? Pred tednom je umrla v otroški  postelji — in dete ž njo . . .  Gospod jedini je še usmi Ijen!«
Pop Miljanović je jezno izpraznil kupico in zapazivši, moj osupli obraz, je nadaljeval:
»Kako naj je prestala sirota ? Že pred porodom je bila ob vse življenje, kakor senca ... A Zaborštnika naj vzame vrag, oba! Stari je trinog, mladi pa šleva . . . . Sramota je to!«
In potem je govoril župnik Miljanović še ostre besede zoper oholost in krutost slovenskega kmeta . . .
čim gostom, kateri so se vsi brez Izjeme odzvali povabilu in s tem pokazali, kako visoko spoštujejo g. jubilanta. Slednjič pozove vse navzoče, da dvignejo njemu v čast svoje čaše, kar se z navdušenjem zgodi.
Tovariš g. Stoječ objavi v kratkih potezah životopis g. slavljenca. G. Vinko Levstik se je rodil 22. januvarija 1844 v Sodražici na Dolenjskem. Kot deček pohajal je v domačo šolo. Že tu je pokazal posebno veselje do učenja. Pozneje se je podal v Ljubljano. Tu je dovršil 3 realke. Ljubezen do nežne mladine izvabila ga je v učiteljišče. Na tem zavodu je posebno kazal nadarjenost do godbe. Uči-telpače je dovršil 1. 1862. V teku 40 let je služboval na 4 mestih in sicer: na Dobrovi, v Dobrepolji, Trebnjem in 27 let kot nadučitelj in voditelj na Vrhniki. — Potem popisuje g. govornik žalostne čase za ljudskega učitelja v dobi konkordata, v katerih je živel tudi g. jubilant. Višje šolske oblasti so uvaževale njegovo neumorno pridnost in nadarjenost. Podelila se mu je v oktobru 1. 1875. naduči-teljska služba na prijazni Vrhniki z letno plačo 650 gld. To je bila v tistem času največja plača na Kranjskem. Izvanredna čast ga je tudi doletela, ko je 6 let opravljal službo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za okraj ljubljanske okolice m Nazadnje povzdigne na čast svojei ljubljenemu voditelju v imenu zbranegc učiteljstva in navzoče gospode svojo čašo ter mu zakliče: »Na mnogaja leta!« Predsednik krajnega šolskega sveta, g. Josip Lenarčič, napije g. jubilantu kot neumornemu učitelju ter prijaznemu članu družbe. Istotako proslavlja tudi sodni svetnik g. Bogd. Kobal današnjega slavljenca kot vzor učitelja-vzgojitelja. Gospod slavlje-nec se zahvali zbranemu učiteljstvu, kakor tudi vsem navzočim za izkazano mu čast z iskrenimi besedami. S tem je bil oficijalni del slavnosti končan.
Sedaj pak se je razvila neprisiljena zabava, h kateri so mnogo pripomogle lepe pesmice, izvajane od našega vrlega čitalničnega pevskega zbora pod spretnim vodstvom g. Stabla.
Pozno v noč smo se razšli, želeč našemu priljubljenemu g. vodji, da bi še mnogo let zdrav in čil deloval v novem šolskem poslopju, katero se začne prihodnjo spomlad gradit'. R. Z.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Načelno stališče cerkve napram ženstvu je vseskoz nenaravno in je tudi protikristijansko.
Kristus in njegovi učenci so občevali z ženskami zaupno in prijateljski, ker so smatrali ženo za ravnopravno bitje in z« prvo pomočnico moževo. Klerikalizem pa ne priznava ženski ravnopravnosti in ravnovrednosti, nego vidijo v njej bitje, ki je vsled svojega spola nevarno duši. Teologični in zlasti asketični spisi ponavljajo vedno svarilo: Cave mulierem, čuvaj se ženske in ničesar bolj ne zaničujejo in ne zasramujejo, kakor ženstvo. Kdor je kdaj pregledal kako »Življenje svetnikov«, našel je za to sto in sto dokazov.
Klasičen   izgled   pa   daje bre"ir, oiicialni   molitvenik   katoliških duhovnikov, ki slavi sv. Alfonza de Gonzaga, da svoje  lastne  matere   ni  hotel pogle dati, samo da prepreči nečiste izkušnjave.
O drugih svetnikih se pripoveduje v cerkvenih spisih, da je bila njihova čistost tako velika, da so se kot dojenčki branili sesati, ker se niso hoteli dotakniti materinih prs.
To se v katoliških spisih navaja v vzpodbudo in v posnemanje, dasi vidi zdrav in nepokvarjen človek v teh trditvah sramotno pačenje naravnega razmerja med možem in med žensko. Tacih izgledov in naukov kar mrgoli v tistih »vzpodbudnih« spisih, ki jih duhovščina razširja in s katerimi se le izprija zdravo mišljenje ljudstva.
Take povesti so le praktične posledice načelnega stališča, ki ga zavzeuia klerikalizem napram ženstvu. Načelno stališče se spozna iz spisov raznih imenitnih cerkvenih pisateljev.
Aleksander Hale s, znameniti sho-lastik, učitelj sv. Tomaža Akvinskega, je učil glede razširjanja vere, da je božji nauk od Boga prešel na Kristusa, od Kristusa na moške in šele od moških na ženske, nasprotno pa da je hudičev nauk prešel najprej na ženske in od žensk na moške.
Sv. Anzelm, nadškof v Canterburv, tudi znamenit oerkven učenjak, uči, da je ženska sladko zlo in hudičev kvas,
da ni nič škodljivoj šega kakor je ženska, a pod belo kožo da je polna gnusobe. rensko primerja volkulji, ženska je smrt duše, a vsak oženjeni mož je v njegovih očeh nesrečen.
Nadškof v Turau, Hildebert, vneti zagovornik celibata, je tudi učil zaničevanje ženstva, češ: »Ženska je nezvesta, je umazana, vredna okov; njen duh je malo zaveden, nestalen, brezbožen in poln strupa. Ženska je hudobna kača, življenju nevarna jama, premikajoče se brezno; vse vzame v sebe, vse vara, vsi jo lahko dobe; ženska je strašen ponočen ptič, odprta vrata, pot, po katerem se dostikrat hodi; bolj žgoča je kot ogenj, krvoločnejša kot gad« — itd. itd.
To zaničevanje ženstva sta spravila v popoln sistem papeška inkvizitorja, do minikanca Henrik Institoris in Jakob Sprenger v razupitem svojem delu »H ex e n h a m m e r«, v katerem sta zbrala vse, kar so odlični cerkveni pisatelji vedeli slabega povedati o ženskah.
Oficialno stališče teologije je, da je ženska le nekak polčlovek, hudobna, ničvredna kanalja, orodje hudičevo, bitje, ki je od nog do glave samo vrv, v katero lovi duše.
Na istem stališču stoji oficialno bogoslovje tudi danes. Sv. Alfonz Liguori uči ravno tako, da se morajo poštenemu kristijanu ženske studiti, kakor so to učili njegovi predniki in Liguori je danes merodajna kapaciteta v cerkvi, avtoriteta v vseh zadevah.
Mi pa se vprašamo: kako je mogoče, b. o v .morala,  ki hoče biti kistijanska, uči zadn.  zasramovanje  in   zaničevanje žen-af£-a    Odgovor ni težak.   To zaničevanje _ enstva, nastalo iz pretirane askeze, se je 'ohranilo in zadobilo veljavo vsled nekri-stijanskega  in  nenaravnega  stališča, na katero je bilo z uvedbo celibata postavljeno katoliško duhovništvo.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14 novembra.
— Volitve na Koroškem. V
okraju Trbiž-Podklošter so Slovenci kandidirali poštarja g. Franca Ehrlicha. Ta je dobil le 174 glasov, njegov nasprotnik dr. Abuja pa 430 glasov. Značilno pri tem je, da g. Ehrlich niti v svoji domači občini ni mogel dobiti niti polovice oddanih glasov. To pač priča, da ni bil srečen kandidat.
— Po shodu v Kostanjevici. Piše se nam: Žal naj bo vsakemu naših, kdor se ni udeležil shoda v Kostanjevici. Res je v soboto deževalo in je bilo misliti, da shoda ne bo, a v nedeljo je bilo brez dežja. Dosti se nas je zbralo. Zaradi užitka, ki nam ga je podal ta shod, je bilo vredno tudi z daleč potovati ta dan v Kostanjevico. — Dosti je bilo znano, da so hoteli imeti v Kostanjevici pred nekaj tedni duhovniki shod za svoje posvetne pristaše. Ta shod so naši razbili. Pričakovati je tedaj bilo, da nam duhovniška 3tranka na našem shodu vrne, kar so ji naši pred par tedni nemilega storili in da se bodo zbrali tudi iz najbolj farških krajev. Torej zanimiv dvoboj. Gledati je bilo, kdo bo močnejši. Pa bilo nas je dosti vzlic blatnemu vremenu in dobro smo se imeli. Blato na cesti je bilo dobro za naše nasprotnike, da so mehkejše padali, ko so se morali seznaniti ž njim. Mlajši duhov« niki so vabili na shod svoje ljudi. »Iz vsake hiše mora vsaj jeden priti«. In na dan shoda se je postavilo, vštevši starega Ke-rina od Sv. Križa, petdeset fantov s kape-lanoma iz Kostanjevice in od Sv. Križa, kot voditeljema v boj. Dvoboj je bil res zanimiv, zanimiv zaradi tega, ker ni bilo kam udariti. Naši reditelji, najmočnejši mlajši in starejši možje, so imeli težko stališče. Udariti take 20ietne šibke fante, ako se ti spozabijo in rabijo silo, bi bilo prehudo, oba kostanjeviška zdravnika nimata dosti bandaž. Vršilo se je, kakor je že bilo popisano, vse lepo. Jeden naših je dobil z nožem rano; farovški so nože rabili. Potem je pa bilo kmalu konec komedije. »Prokleti farji« in kapelan Rezar, glavni hujskač, je dobil najlepše klofute in v mlako ob cesti so ga vrgli in mu dali brco, ki ga je vrgla na farovško dvorišče. Kapelan od Sv. Križa je dobil sunke, da bo močno sv. Roku podoben in bežal je na farovško dvorišče. Napadalec z nožem je dobil, kar mu je šlo in drugi katoliški fantje so bili blatni, pohojeni in tepeni. Kapelan Rezar, ki je začetkom zbora koračil pred svojo vojskico kakor petelin, se je na farovškem dvorišču mraza tresel kakor moker koder in potem hitro zlezel v postelj. Kapelan od sv. Križa je pa komaj hodil. Solznih oči je bil. Zal fant je, pa
vajen ni še, biti tepen. Stari Kerin je bil ves hripav in blaten. Hrbet tega starega moža se je tudi seznanil s cestnim blatom. In Kerin je imel svojo najlepšo suknjo »od štofa« na sebi. Mati je bila doma baje prav huda nanj ter ga v postelj poslala in ga z vinom po hrbtu mazala. Duhovniki so vabili, ljudstvo jih ni ubogalo. Iz Št. Jerneja jih je bilo malo. Frančič iz Stare vasi se je pripeljal in potem jezno odpeljal; sram ga je bilo, da je ubogal take fantičke, kakor sta ta dva kaplana iu sram ga je bilo, ko je stal med fantički, katere so pri naboru izvrgli. Možje pa so stali tam pred odrom in pazljivo poslušali. V svinjak so hoteli naši mlajši reditelji oba kapelana zapreti, in z veselo roko so kmetski mlajši možje dajali ka-pelanoma zaušnice. Tista svetost duhovnika ni branila pred klofutami. In nebeški strop se ni udri, zemlja se ni stresla in odprla ter pogreznila v »pekel« te stra-hovalce napadalcev z noži. Sv. Mihael je menda tudi ravno pri dobri južini sedel in ni prišel na pomoč Rezarju, ki je v mlaki ležeč za njegovo pomoč prosil. Za župnika g. Pavlica je moralo biti lepo videti iz farovškega okna, kako katoliška duhovnika klofute in sunke dobivata. Koliko gorkih pa v besedi sta morala ta dva fantiča-kapelana slišati, to popisati bi preveč prostora rabilo. »Prokleti farji« se je tako prostodušno reklo, kakor časih »dobro jutro« . . . Sejali so veter, sedaj žanjejo vihar.
— Zlato poroko praznovala boci eta jutri v krogu svoje rodbine inžener gosp. Nadeniozek in njegova soproga. Na mnoga leta!
— Na čmuiah na Dobravčevem vrtu nasproti Rogovilčevi gostilni cveto tri jablane!
— Nezgoda na pašniku. Včeraj popoludne je v Zadvoru, občina Dobrunje ponesrečila 3Vi leta stara deklica Ivana Habičeva. Na pašniku, kjer so otroci na pravili ogenj, je p: išla preblizo ognja, da se ji je unela obleka. Deklica je zadobila hude opekline. Prepeljali so jo v bolnico.
— Na Jeličnem vrhu nad Idrijo je zakotnik Jakob Demšar iz hudobije dne 11. t. m. ob 11*/* url po noči posestniku Matevžu Govekarju zažgal hišo in potem zbežal brez sledu.
— Cigani na Notranjskem. Pred kratkim je prišla kakih 15 glav bro-ječa ciganska tolpa na Rakek, a je že na vse jutro odrinila in sicer v Windisch-graetzove gozde. Orožniki so cigane zasledovali in jih srečno vjeli. Izkazalo se je, da je ta ciganska družba v raznih krajih kradla; pri D. M. v Polju na pr. je pred kratkim ukradla 200 K. Cigane so orožniki izročili sodniji v Cerknici.
— Uboj. V Svetinjah pri Sv. Urbanu blizu Ptuja je zaklal kočarjev sin A. Markež tamošnjega kmeta F. Murkota.
— Panorama. Neapol in Benetke smo že videli v panorami, zdaj sledita Turin in Milan z vsemi svojimi arhitekto-ničmi krasotami, kakor jih nudi samo domovina umetnosti — Italija. Odveč bi bilo, opozarjati posebno na to serijo, dobre stvari ni treba hvaliti. — Da si tudi ne-imoviti ljudje in učenci lahko večkrat ogledajo razstavo, se priporočajo cenene vstopnice v abonementu.
— Podružnica stavbinskih de lavcev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m. dopoludne v gostilni gosp. Lisjaka pri klavnici javen društveni shod.
— Zaprli so brezposelno deklo Marijo Trillerjevo, ker je pri strankah, kjer je služila, kradla perilo. V njenem stanovanju so dobili mnogo perila.
— Trpinčenje živali. Janez Podržaj, hlapec pri Oroslavu Dolencu v Wolfovih ulicah, je včeraj v Velikih čolnarskih ulicah neusmiljeno pretepaval konja. — Včeraj zvečer so v Križevniških ulicah trije paglavci ujeli mačka in ga tako pretepavali s palicami, da je bil ves krvav in da so mu zlomili nogo. Zaradi svoje surovosti se bodejo morali zagovarjati pred oblastvom.
— Tatvina. Gledališkemu igralcu Leopoldu Rosenbergerju, stanujočemu na Valvazorjevem trgu št. 6, je bilo včeraj iz zaklenjene sobe ukradenih 36 žepnih robcev, zaznamovanih z monogramom A. M. Njegovi ženi je vzel tat črn ženski pas in čipke.
— Izgubljene reči. Na poti od Mestnega trga do Fužin in nazaj je iz-
gubil prevoznik F. N. ponosen, rujav ha-velok. — Na Marije Terezije cesti je izgubila neka gospodična denarnico z manjšo svoto denarja.
— Društvena godba priredi v soboto, dne 15. novembra, ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. Člani prosti. Nečlani plačajo vstopnino 40 vin.
* Najnovejše novice. Rudokop se je zasul v Misolinovacu pri Belovaru. Mnogo delavcev je težko ranjenih. — Vulkan Santa Maria v Guatemali je začel silovito bruhati. Štiri vasi so popolnoma razdjane, tudi več oseb je ponesrečilo. — Mlada ljubezen. V Lvovu je streljal 15 letni brivski vajeneo Matički na 14 letno hčer nekega trgovca, ko je šla iz šole. Vzrok: užaljena ljubezen. — Trahomska epidemija razsaja med vojaštvom v Trstu. Dosedaj je obolelo 120 vojakov. — Ustrelil seje v Zagrebu nadporočnik K o -vačević. — 8 oseh je utonilo. Blizu R o b t o c k a se je prekucnil čoln, v katerem se je vozilo več oseb za za bavo. Osem jih je utonilo. — Na smrt obsojeni — oproščen. V New Jorku je bil sin generala Molineuxa obdolžen zastrupljenja. V preiskavi je bil tri leta in devet mesecev ter enkrat tudi na smrt obsojen. Pri revizijski obravnavi pa je bil te dni oproščen. Proces velja 175 000 dolarjev.
' Minister in kmet. Danski po ljedelski minister, Ole Hansen, ima sicer sedaj naslov ekscelenca, toda živi kakor prej, po kmetsko. Te dni so ga srečavftli ljudje, ko je sedel na vozu s premogom ter zadovoljno pušil iz svoje kratke pipe.
' Odlikovan in zaplenjen. V
Carigradu je izišla jako zanimiva knjiga: »Les finances de la Turquie«, ki jo je spisal A. Moravec. Sultan je odlikoval pisatelja z velikim kordonom medžidijskega reda, toda hkratu je turška cenzura za plenila Moravčevo knjigo. — O državnem turškem denarju se v Turčiji ne sme govoriti.
* „Grof" MatuNka. V Liptavi na Ogrskem je služboval kot prvi tajnik pri komitatu mož, ki se je imenoval grof Matuška. Bil je za velikim županom prva oseba. Sedaj pa se je dokazalo, da je to navadni slepar, Matušek, ki je presedel zaradi tatvine že štiri leta ječe ter so ga ogrske oblasti tudi zasledovale zaradi raznih sleparij in poneverjenja. Tako vplivno službo je dobil le s pomočjo ponarejenih spričeval. V svoji službi je ponaredil 70 javnih dokumentov ter izginil. Žena, ki je iz ugledne rodbine, ni slutila, da nima pravega grofa.
* šest centov za ljubezen. Pri newyorškem nadsodišču so obravnavali zadevo gospodične Jennie Blasco proti "VVilliamu J. Sloane, katera je slednjega tožila na plačanje odškodnine v znesku 25000 do)., ker je slednji ni hotel poročiti, dasiravno jej je obljubil. Sodnik Leventritt pa njeno užaljeno l|ubezen ni tako visoko cenil in jej je prisodil — celih 6 centov odškodnine. Sloane se je namreč seznanil z nadepolno krasotico v neki noči, ko je deževalo. Takrat jej je ponudil dežnik, ne pa srce, kar je pri sodišču tudi dokazal. Sloanejev zastopnik je ponudil gospodični Blasko 6 centov, katero svoto pa velikodušno ni hotela sprejeti.
* Britsko bibliško društvo bo
v kratkem obhajalo stoletnico svojega obstanka. V tem času je izišlo v zalogi društva 159 milijonov iztisov sv. pisma (ali na leto nad ll/, milijona iztisov) v 3 50 raznih jezikih. Razven tega je izišla posebna izdaja sv. pisma za slepce, ki je bilo natisnjeno tudi že v 60 jezikih. Knjige so po čuda nizki ceni. Slovensko sv. pismo iz te družbe se pa še odlikuje v tem, da je v njem čista, pravilna slovenščina.
* Pogoltnil je živo ribico in se je vsled tega zadušil v četrtek llleten sinko krznarja Novotnega v Lesenem mlinu pri Jihlavi. Igral se je z živimi ribicami, eno je dal v usta in ta mu je spolznila v sapnik.
' Velikanski dobički trusta za jeklo. Ameriški ravnatelji trusta za jeklo so minoli torek naznanili o dobičkih trusta tekom zadnjih devetih mesecev. V mesecih juliju, avgustu in septembru znašali so trustovi dohodki 36,764.643 dol., dočim znašajo skupni dohodki zadnjih devetih mesecev 101,142 158 dol.
* Zakoni in ločitve na Francoskem. Lansko leto se je sklenilo na Francoskem 303 469 zakonov, za 4385 več kot leta 1900, in sploh največ dosedaj v enem letu. Zato pa je tudi število ločenih zakonov naraslo od 7157 na 7741, kajti ločitev zakona se menda nikjer tako lahko ne doseže, kakor na Francoskem.
* Samomor pred poroko. V Karlovi cerkvi na Dunaju so čakali zbrani svatje na poroko učitelja Schusterja s hčerjo bogatega stavbenika. Točno ob napovedani uri pa je prišel sel sporočit, da se je ženin ustrelil. Samomor je storil, ker mu je tašča branila, obdržati pri sebi svojo mater.
* Roman dveh sester. Pred dvajsetimi leti sta se poročila v Parizu
cunjarja J. in Marija L e p r e z. Dob il sta dvojčki Marijo in Lojzo. Zakonska pa sta se kmalu po rojstvu obeh deklic sprla ter se razšla, vzemša vsak po eno deklico. Lojza je stanovala zadnji čas kot lepa 20 letna blondinka pri svojem ljubčku, mizarju R i g u e t u. Bila pa je ljubosumna, ker je zvedela, da hodi njen ljubček še neko drugo deklico obiskavat. Zato mu je sledila zvečer ter ga res zalotila s črnolaso deklico njene starosti. Vsa besna je naskočila svojo rivalinjo ter jo z nožem ranila na obrazu. Policija je vse tri odvedla na komisarijat, kjer so jih zaslišali. In tukaj sta rivalinji zvedeli, da sta si sestri.
* Chaillu-ove žene. Slavni afriški potovalec Chaillu je predaval te dni v Pe-trogradu ter povedal med drugim, da je ob priliki svojega potovanja v Afriki dobil 2200 ženitovanjskih ponudeb. Neki črni kralj mu je nekoč ponudil 753 mladih deklet. Mlad učenjak se je prestrašil ter dejal kralju: »O gospod Veličastva! Nikakor si ne zaslužim toli vznesenega daru. Vse 753 so izbrane krasotice, toda jaz vem, da se zamerim ostalim 752 dekletom, ako bi si eno izbral — in tega vendar nočem«. — Prav, torej si jib vzemi vse«, je dejal resnobno kralj. Nato je padel Chaillu na kolena ter prosil usmiljenja. Chaillu je predavanje končal: »Evropejec ima težavno volitev med dvema Evropejkama, kako pa šele, kadar ima voliti med 753 dekleti ali eno ali vse.
Društva.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi ima
dne 29. listopada t. 1. ob 61/8. uri zvečer pri »Chodčrya občni zbor s sledečim programom: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo revizorja. 4. Volitev predsednika, dveh članov odbora in treh namestnikov. 5. Prosti predlogi. Prosti predlogi naj se po čl. 19. društvenih pravil do 21. listopada pismeno priglasijo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. novembra Poslanska zbornica razpravlja danes o dogodkih pri volitvi v okraju Favoriten. Govorili so doslej najprej Gessmann, potem Pernerstorfer, ki je dejal, da je Lueger največji „šuft" na svetu in ministrski predsednik K 6 r b e r. Najbrž ta razprava tudi še danes ne bo končana.
Dunaj 14. novembra. V notranjepolitični krizi se bliža odločitev. Ministrski predsednik Korber je bil včeraj pri cesarju, a dobil je samo desetdnevni rok za parlamentarno rešitev načrta o pomnožitvi armade. Vse kaže, da v tem času ne more ničesar opraviti. Sicer se govori še vedno, da se za kulisami pripravlja nova koalicija, kateri bi pristopile vse velike stranke in o koalicijskem ministrstvu, kateremu bi stal na čelu Korber ali posebno verjetna ta kombinacija ni. Dosti verjetnejše je, da po preteku 10 dnevnega roka pojde ali parlament ali pa Korber.
Dunaj 14. novembra. Za danes je bil sklican proračunski odsek na sejo, a ni bil sklepčen. Sinoči bi bil moral imeti ustavni odsek sejo, pa tudi ni bil sklepčen.
Dunaj 14. novembra Češki namestnik grof Coudenhove je na poziv ministrskega predsednika prišel sem. To se spravlja v zvezo z vladnimi pogajanji s Čehi.
Dunaj 14. novembra. Li3ti zatrjujejo, da cesarjeva bolezen ni čisto nič nevarna. Zajedno pa prinašajo oficialno naznanilo, da tudi v ponedeljek ne bo avdijence.
Dunaj 14. novembra. Deputaciji krojačev iz vseh dežel, ki je zahtevala, naj se izdelovanje uniform za državne železnice prepusti zadrugam, je minister W it tek obljubil, da ustreže tej želji kolikor bo mogoče.
Praga 14. novembra. Policija je danes aretovala revizorja sveto -vaclavske posjilnice, Henrika Bilija, ker je Drozdov sokrivec.
Budimpešta 14. novembra. Vlada je predložila parlamentu zakon glede zvišanja civilne liste. Szell je zahteval, naj se načrt takoj odkaže pristojnemu odseku. To je obudilo vihar. Ratkav je ostro napadal vlado, češ, zakaj ni kralju pojasnila, kako revna je Ogrska; ko bi bila to storila, bi kralj sam ne bil dovolil, da se zahteva zvišanje njegove dotacije.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 14. novembra 1909. Bsrapni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebra ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4%   .   .   . .
Ogrska zlata renta A ,.......
Ogrska kronska renta 40/0 ..... Avstro-ogrske bančne delnice .... Hi celit ne delnice.........
London vista..........
Nemfiki državni bankovci za 100 mark
20 mark   .   . ;.........
80 frankov.....■.....
RalijanB&i bankovci....... .
O. kr. cekini...........
Žitne cene v Budimpešti
flnč 14. novembra 1902. Termin.
PBenica za april.....„ 50 „ „
Rž „ april......, M , n
Koruza   „ maj.....„ 60 „ „
Oves      „ april.....„ 50 „ „
Efektiv. Nekaj vinarjev viSje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. novembra: Jožefa Podkrajšek, za-sebnica, 61 let, Žabjak St. 12, kap.
10105 100 85 120 55 10010 120 40 97 65 1B66-— 668 25 239 20 116-97 V, 8341 19-07 95" 10 11-33
7 51 6 63 675 636
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
M^teorologično poročilo.
VUina nad morjem 806-8 m. Slednji »raoui ti »k TS8'0 mm
	Čas opa-	Stanje					Si
>		baro-	S a		Vetrovi	Nebo	U
o	zovanja	metra		•X			
		v mm.	o				
13 14
9. zvečer i 743 1
7.zjutrai! 744 4 2. popol. I 743 7
50
30 70
sr. svzhod;   jasno d
sr. svzhod skoro jas. ° sr. jjvzh. .del. oblač ~>
Srednja včerajšnja temperatura 7 1°, nor-
onale: 4*1"
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze najiskre-nejSega sočutja kakor tudi za krasne cvetlične darove, ki so nam ob smrti naše toli ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe (2833)
Marije Malitsch rojene baronice Herbert
iz vseh slojev mesta došli, izrekajo žalujoči ostali globoko čuteno zahvalo.
Ljubljana, dne 14. novembra 1902.
Mlad knjigovez
Slovenec, išče takoj službe.
Naslov: Plochl, Gradec (štajersko), Carl Ludwig Ring No. 9. (2819—1)
Na lovu na Rožniku
so bili v četrtek izgubljeni trije majhni, rumeni jazbičarji. — Kdor jih dobi, naj jih proti primerni nagradi odda na Franca Jožefa cesti št. 5, v komptoarju
(v pritličju) pri g. Jos. Pleiweisu. (2791—3)
Prane Wilhelmov
odvajajoči čaj
FRANCA VVILHELMA
lekarnarja, c. kr. zalagatelja
Nennkirchen, Spod. Avstrijsko
se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c(2721—1)
Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo.
Kot znamenje pristnosti je na »avitkih vtisnjen grb trške občine Keunkircheu (devet cerkva).
Izjava.
Tem potom preklicem ovadbo, kojo sem 16. oktobra t. 1. napram poslovodju poštnega nabiralnika na Uncu, g. Avgustu Belletu, slav. poštnemu ravnateljstvu v Trstu predložil, kajti jaz nisem imel ni kacega povoda tako postopati. Resnici na ljubo potrjujem tudi, da storjeno obžalujem.
Uneo, dne 12. novembra 1902.
(2832) Ivan Papler, organist.
Prošnja!
Vsled nesrečne pogodbe z g. Urban-cem imamo štiri stranke stanovanja brez luči in zraka. Zato sem primorana, za tri stranke stanovanja iskati, in sicer: stanovanje s sobo in kuhinjo, stanovanje s 4 sobami in pripadki, in stanovanje z dvema sobama in pripadki za takoj.    f2814—2)
Ponudbe prosim poslati na Marijo Potočnik, sv. Petra cesta št. 5.
Poskusite
J. Klauer-jev
.Triglav*
maam*2»wni rastlinski lil* «š *- Z
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (416*225
Edini založnik In imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Zahvala.
Za mnogobrojne, od blizu in daleč nam do§le dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti naSe iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospice (2828)
JU^drailo ©©sa©
učiteljice na Raki
izrekamo za darovane lepe vence, za mnogobrojno zadnje častilno spremstvo, svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo ter prisrčni „Bog povrni!"
Ljubljana, dne 13. novembra 1902. Globoko žalujoča rodbina
urarja Černe.
Zodlokom c. kr. deželnega sodišča v Gradcu z dne 24. oktobra 1902 opr. št. S 16/2/140 se je konkurz, razpisani na premoženje gospoda Friderika Hodscharja, v spora-zumljenju z vsemi upniki, ki so bili zadovoljeni (155 C. O.), razveljavil in imenovanemu se je zopet priznala popolna prostost, s svojimi rečmi razpolagati. (2822)
Trgovina z železnino <2362 6)
Val. Golob
Ljubljana, Mestni trg štev. IO
priporoča: Kitmiintc cevi za pretakanje vina in piva, pipe, ventile, zamašne stroje in izvlečke, cemente, tehtnice in uteže, meso-reznlce, „Flot"-likala, likala na svitlo in vse druge vrste; peci, štedilnike, predpečnike, posodo za premog;, umivalne mize, železno hišno kakor tudi vso kuhinjsko opravo po jako zmernih cenah.
felilta zalega pristne pozlačenih)
nagrabnilj I^rižcu.
^oi4/j^&cij/i 2>a dame
naywox>e>yše, ■pazAžfoc in  ^ctoli\\yhc \n6Bc-tc priporočata
-po itaj,iw&ji ceni
^Kayvccja zatona vsctfo o£>{acitni(v predmeten?.
eKi*$foovcmi c&rvi&t s&aotditi. in lt€WKO.
Ces. kr. avstrijski
državne ža'eznlc«.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Izubijani jož. kol. Proga ies TrbU. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno . čez Selzthal v Anssee Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak,, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 5ez Amstetten ua Dunaj. — Ob 11. ui'i 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 3. uri 50 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cfciovuc, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oa&tein, Zel) -b jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, ćez Kleia Reifliug v 8teyr, Line, Budejevice Plzen. M. rijine vare, Heb, Franzove vare, Kuri. ve vare, Prago Lipsko, na Duuaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. ,Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. ra&reda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobu i vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stroža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ot> 7 uri 8 m sveder v Novomesto, Kočevje. Prinoa v Ljubljano juž. kol. Proga :i Irolia. Ob i, uri H m zjutraj osobm vlak z Duuaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line.. Steyr Isl, Aossee, Lju-dlo Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ori ib m dopoludue osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb. Manjina .are. Plžeu, Bade jevice, Solnograd, Lmc, bteyr Pariz, (ienevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein Ljubno, Celovec. Si. Mohor, Pontabel. Oo 4. uri 44 m po-poiudnt osobni vlak z Dunaja, Ljaona, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabia. — Ob b. uri bi m zvečer oitobm vlak i Đuca,a, Ljobna, beljaka, Celovca, Poutabla, črez Selzthal z Inomosta, Solnograda. — Prog- ifl Uu.-aga mesta in Kooevja. Osoijuj viaki: Ob -. i ,. "... zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri ji m popo)udi/e iz Straže Toplic, Novega mest.-, Kočevj; >u oL o. ari 3o m iveCtr istotako. — Oahoa \% I^J Jj. ljane drž. aoi v iJamci^. Mećani vlaki: Ob 7. ui" 2» m zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri -ib m, poslednji vlak le ob nedeljah m praznikih ui samo v ofctobfa — Prihod v Ljtttjlj»£io drž. kol. Is JMMd • I Mešani vlaki: Ob t. uri m zjutraj, ob llu ari ti m dopoiudne, ob o. uri 10 m zvečer m ob 9 uri 5;» n> zvečer, poslednji vlak le ob nedeijab in praznikih in samo v oktobru (1]
Vabilo
na
izvanredni občni zbor
»Okrajne posojilnice v Radečah
registr. zadruge z neomejeno zavezo" kateri se bode vršil v nedeljo, dne 23. novembra 1.1.
ob 3. uri popoludne v dvorani „Narodnega doma".
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo načelstva.
2. ) Poročilo računskih preglednikov.
3. ) Odobritev letnega računa za 1. 1901. 4) Volitev načelstva.
5. ) Volitev računskih preglednikov.
6. ) Prememba pravil.
7. ) Slučajnosti. Hfa£elstvo.
Opomba: V slučaju, da bi občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se bode pol ure pozneje vršil drugi občni zbor, pri katerem se bode sklepalo ne glede na število udeleženih udov. (2827;
Zenitna ponudba.
Mlad Slovenec, star 27 let, iz ugledne rodbine, posestnik moderno urejenega umetniškega ateljeja z jako dobrimi okol-nostmi, želi si v zakon zdrave, dobro vzgojeno gospodično v starosti od 19—28 let, z najmanj 10.000 gld. gotovine.
Gospodična, ki se želi tej resnomisledi ponudbi približati, blagovoli naj pogoje s priloženo fotografijo poslati pod ,,R. 754" upravništvu »Slov. Nar.« 2720-3
Prodaja konkurzne mase
manufakturnega blaga Konrad Schumi-jeve konkurzne mase
v Prešernovih ulicah štev. 1
bode od sobote 15. novembra t. 1. pričenši na drobno in debelo po nizkih cenah prodajalo.
Oskrbitištvo konkurzne mase.
(2815-2)
r? da j »tel i in odgovorni uvodnik: Dr. Ivan Taviar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
61