124. itM. PavSalnl Vranko v državi SHS. V Llubliani, v torek 1. junija 1920. Posamezna štev. 1 krono. Leto IV. j*h»Ja razen p kakor so se mu predložile ravno v zadnjem času cd »tram, od katere nismo tega nikdar Pričakovali. . Tako je slavni Fran Govekar napisal zadnjič članek, v katerem proslavlja policaje in žandarje, ker opravljajo svojo slvžbo. Pel jim je infVo . za to Plačano delo, katero imenuje ta slaven žurnalist »tiho junaštvo«. *• i® vpletel vmes še dacarje in »nancarje, ki tudi hodijo s puško OKoh, nas seveda ni nič presenetilo, sai ie dovolj, da je postavil na celo ognjegasce, katerih požrtvovalnost in junaštvo res priznavamo. Ali f°bov, tan W x .+Boro{evVlča> ki ie bil čr-^i ie n občan ljubljanski, in Vrat k n manTI5rosil za dovoljenje po- Sedajtnrncl u0SlfVijQ* Ta mož se v°tekrm J ? ot najženijalnejši t« te T?ia’. kot junak in celo -zato T1strm.lte- — kot zaveden Srb, dolžn,-i+ei» 'e st°ril svojo prokleto ie S’ ko le naznanil zločin, ki »e stcrI1 na srbski cerkvi Ne čudimo se. da se ie tudi to zgodilo, ako so se poprej pred kratkim proslavljali žandarji in policaji! Mi samo obžalujemo to ubotro naše ob činstvo, to našo ubogo Št. Florjansko dolino, da se lo pita s tako hrano. V čem pa le obstojala ta ženijal-nost Svetozarja Borojeviča in njegovega Junaštva? Da se Je skrival v Postojnski jami, ter tam menjaval svoje perilo, kadar so sovražni aeroplani bili naznanjeni še sto in sto kilometrov daleč... Sicer pa popival z raznimi prostitutkami in zapeljanimi ženami. Mož je držal soško linijo, v katero je kakor snope v slamoreznico eno jugoslovansko kompanijo za drugo porival, dokler ie bilo kaj človeškega materijala. Zaslužil si je ime navadnega mesarja, in znano je, da so ga splpšno imenovali: »Eiu ganz gemeiner Menschenschldch-ter! * Pa naj bo temu, kakor hoče, mož gotovo ne zasluži, da se ga proslavlja češ. Če bi ne šlo po nje govem, bi bila Sava obrambna črta. To so flavze, na kateie nihče ne verjame, in ki bi ne opravičevale slavospeva Boroeviču tudi ako bi bile resnične. Zakaj se je izbrala so ska linija? Zato ker se je izkazala ugodnejša, ne pa zato, — ker je Bo-roevič ljubil — Ljubliano in — preljube Slovence, ki so ga presneto malo brigali... Toda kaj se skriva za vsem tem ' Ker imajo vsi naši voditelji, klerikalni in neklerikalni, dokaj masla na glavi. Da se olepša tisto prijateljstvo z Boroevičem, ter tisti srebrni rog. Zato se mora seveda olepšati tudi Boroeviča samega! Da Je bil Boroevič navaden mesar brez slovanskega čuta, ki se Je sramoval svojega revnega strica in sorodnikov, da le bil navaden pre-šestnik brez vsake morale, to seveda ne ženira niti katoliškega »Slovenca«, in seveda še manj »Večerno Sovo«, in seveda še manj »Večerno takemu človeku, kakor je Boroevi£ Čutili smo potrebo zabeležiti to kot trajen spomin na žalostno dobo. v kateri živimo, in na katero se bo morda svitlejša, čistejša in srečnejša bodočnost z gnusom In žalostjo ozirala nazaj.., Žalostna nam majka! Citajte I Sirile I = naprej = adlnl aoclJaHst. dnevnik slovenski. (Vesti LDU.) NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Na 93. rednem sestanku narodnega predstavništva se ie nadaljevala debata o vladini deklaraciji. Po pre-čitanju prošenj in interpelacij Je bil predložen zakonski predlog o občinah v Bosni in Hercegovini. Nato je stavil poslanec Angjelinovič na ministrskega predsednika vprašanje glede nameravane zasedbe Sušaka po četah d’A.nnunziia. Nato ie govori! bivši minister Biankini o trpljenju naroda v zasedenem ozemlju. Po odmoru je govoril republikanec Jaša Prodanovič o korupciji in anarhiji uradništva, o gazenjn zakonov ter navaja kot primer cenzuro in kritizira obliko naše uprave. Govornik tudi zahteva, da se sklene ustava samo za državo SHS. Po govoru Prodanoviča Je bila seja zakliučena. Na 94. redni seji Je govoril prvi posl. Kneževič, za njim poslanec Petrovič v imenu radikalnega kbba ta posl. Draškovič v imenu demokratske zaiednice. Nato Je podal ministrski predsednik dr. Vesnič svcjo deklaracijo na vprašanja in kritiko govornikov o vladni izjavi. D' ANNUNZIO ZASEDEL SUŠAK. Pariz, 29. „Petit Parisien“ javlja: D’ Annunzio se je na čelu svojih vročekrvnežev polastil Sušaka, hrvatskega predmestja, ki ga loči od Reke le Rečica. Dogodek, čigar posledice bi mogle biti neprera-čunljive, Je nenadoma zapletel ita-lijansko-jugoslovanske odnošaje v trenutku, ko so se zopet začela medsebojna pogajanja- Jugoslovanska vlada je italijansko vlado, kakor tudi zaveznike obvestila, da se bo z silo ustavila vsakemu dejanju, ki bi bilo naperjeno proti njenemu narodu. Belgrad, 29. Kraljeva vlada je obveščena o nameri D’ Annunzia, izvršiti te dni napad na Sušak, sporočila italijanski vladi in ostalim zavezniškim prijateljskim vladani vse neprilike, katere bi ta D’ An-nunzieva pustolovščina izzvala, ker bi povzročila nove zapletljaje. POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ODGODEN4. Dunaj, 28. »Neue Freie Presse* priobčuje poročilo Iz Rima, da so na seji ministrskega sveta odgodili nadaljevanje pogajanj z Jugoslavijo do tedaj, da prejme vlada od zbornice 2 zaupnico nalog za to. ZA Cfško JUGOSLOVANSKO TRGOVSKO POGODBO. Belgrad, 29. Čehoslovaška vlada je ponudila naši vladi, da bi sklenili medsebojno trgovsko pogodbo. Znano le. da sta bili kompenzacijski pogodbi z Avstrijo in Madžarsko odpovedani. Ker niso bila nekatera naročila do tega roka niti odpovedana, niti izvršena, je začasni odbor sre-dišnje zadruge prevzel nalogo, da izvede ta naročila. DR. BENEŠ O ZUNANJI POLITIKI ČEHOSLOVAŠKE. Curih, 29. Češki zunanji minister Beneš je v pogovoru z zastopnikom lista „Temps“ poudarjal miroljubno tendenco politike. Cehoslovaška vlada hoče živeti s Poljsko in sovjetsko Rusijo v prijateljskih odno-šajih. Ako bi imela poljska ofenziva slab uspeh, bi se boljševiki približali češki meji in s tem bi bila podana možnost nove vojne v Srednji Evropi. Da se to prepreči, hoče biti čehoslovaška vlada s Poljsko in z Rusijo na čistem. Odnošaji * Avstrijo so prijateljski, ako tudi se ne upošteva sklep carinske in gospodarske zveze. Od Madžarske zahteva Čehoslovaška vestno izvedbo pogodbe in hoče z njo vzpostavi« normalne odnošaje. Mir v Južni Srednji Evropi bi se zaščitfl najbolje s sodelovanjem Čehoslova-Sfcfc Jugoslavije in Romunije. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V FRANCIJI KONČANA. Pariz, 28. Železničarska zveza je sklenila, da začne z delan 29. maja. PRODIRANJE RDEČE ARMADE. Bazel, 29. „Daily Mail“ poroča iz Varšave: Varšava je pripravljena za obrambo. Lepaki naznanjajo ogrožanje Poljske po bližajočih se boljševikih. Kakor javljajo „Times“, so pomaknili boljševiki fronto Vilna —Minsk dalje. Boljševiki obstreljujejo Minsk iz težkih topov. Železnica proti Varšavi je pod artiljerij-skim ognjem boljševikov. Moskva, 29. Frontno poročilo od 28. t. m.: V smeri proti Svenzahvm je bilo osvobojenih nekaj krajev okoli kraja Postavv. V smeri proti Molodečnu so naše čete prekoračile Dvinoso. Osvojile so Kriv:če in Dolginov Pri izlivu Uše ie poskušal sovražnik vreči naše čete v Berezino. Njegovi napadi so se izjalovili. Naša letala so obmetavala z bombami železnico Borisov-Minsk. Okrog Kijeva se naše čete srdito bore proti utrjenim postojankam sovražnika, ki se tidovratno upira. Pri Tarašči so naše čete zlomile sovražni odpor. Zasedle so mesto TarašSo in mnogo krajev 40 vrst severo-vzhodno od tega mesta. ANGLEŽI V KAVKAZ1JI Moskva, 29. Po poročilih s kav-kaške fronte se izkrcavalo pod okriljem angleSkih vojnih ladll pri Batu-mu Indijske čete, ki bodo prodirale proti Baku. Georgija In Aserbejdžan sta proti zasedbi svojih pokrajin po angleških četah protestirali. Dne 23. t. m. Je prišla v Moskvo čerkeška komisija, da se začne g sovjetsko Rusijo pogajati glede miru. SVETA VOJSKA Berlin, 28. »Berliner Tageblatt« javlja Iz Bazla- Angleški listi poročajo iz Carigrada, da razšujajo v Stambulu mohamedanski proglas na sveto vojno. Listi poročajo dalje, da Je Galileja preplavljena z arabskimi bandami. Francoski pas se nahaja v uporniških rokah. Francozi imajo ve -like izgube. Prebivalstvo beži v angleško cono, ki je tudi ogrožena. Tudi v Mezopotamiji Arabci baje napredujejo. Damask in Bagdad sta obkrožena. Arabci se približujejj tudi Jeruzalemu. Seia strokovne komisije se bo vršila v četrtek, dne 3. junila ob 8. uri predpoldne v društvenih prostorih. De mortuis nit nisi bene? Splošno se misli, da pomenja ta izrek toliko, kakor o mrtvih naj ss govori le dobro. Na te} podlagi Je bil osnovan tudi podlistek dr. Iv. Tavčarja o Cankarju, kakor tudi odgovor dr. Jos. Oblaka. Omenjeni izrek se pa napačno tolmači: »de mortuis nil nisi bene« se pravi, naj se govori o mrtvih z dobrim namenom, sicer bi se moralo reči latinski »de mortuis nil nisi bonum«, ako bi veljalo navadno tolmačenje. Glede na to: Fiat applicatio! L. Politični pregled. ■+■ Shodi dovoljeni. Deželna vlada ie v soboto razveljavila izredno naredbo glede zborovanj in shodov. S tem so stopili v veljavo zopet prejšnji predpisi. -f Plebiscitna komisija za Koroško Imenovana. Poslaniška konferenca pod predsedstvom Julesu Cambona Je določila pogoje za ljudsko glasovanje v Eupenu in Malme-dyju in imenovala plebiscitno komisijo za Celovec. H- Za uvedbo civilnega zakona v Jugoslaviil. Zagrebški klerikalni list »Narodna Politika« poroča da se je hrvatski ban Laginja zavzel pri mi- nistrstvu za notranje zadeve v Bel-gradu za uvedbo civilnega zakona, ker se škofijski ordinarijati postavt ljajo glede mešanih zakonov strogo na cerkveno stališče in ovirajo Srba in Hrvate, da bi mogli stopati v zakonski stan. Ban pravi, da je uved* ba civilnega zakona velikega narodnega In državnega pomena z ozirom na Interese edinstva. Klerikalci se< veda to zahtevo imenujejo nekulturno. + Uiedinjenje pravoslavne cerkve v Jujtoslaviil. Novosadska »Zastava< poroča: Carigrajski patriiarhat Je konečno pristal na to, da odpusti iz' svojs celote srbske metropolije v Bosni, Hercegovini, Stari Srbiji in Macedoniji, kakor ie pred tem napravil isto z rumunsko metropolijo pravoslavne eparhlie v Dalmaciji, ter da se ujedlnijo v eni srbski pravoslavni cerkvi. O tem Je Carigrad izdal tudi že tzv. »odpustne gramatike < (pisma). Ta korak pomeni ve< lik uspeh cerkvenodržavne politike, V svrho daljne organizacije se bo sklical narodno cerkveni zbor v kar-, lovački metropolijl, ki bo izvolil najprej metropolita. Nato se proglasi srbska patriarhija, torej popolnoma samostojna in ne več odvisna od ca rlgrajske. -f Nemško posojilo. Konferenca v Hythe, na kateri sta bila tudi Mille rand in Llovd George, Je sklenil; važne sklepe glede vojnih odškodnii Nemčije. Finančni ministri so se na tej konferenci sporazumeli v tem, da ie treba Nemčiji omogočiti, da vrši svoje obveznosti V to svrho bo po sestanka v Spaa in finančni konferenci v Bruieles razpisano posojilo za Nemčijo. Londonski bankirji in finančniki menijo, da naj bi to posojilo znašalo do 75 milijard, ki bo baje zadostovalo, da Nemčija začne aopef delovati intenzivno na industrijskem polju. Pri kreditu bodo sodelovali:, ententa z Ameriko in nekaj nevtralnih držav. -f Za novo mirovno konferenco. Londonski liberali list »Daily News< prinaša izpod peresa znanega publicista A. Gardierja v nekem članku tele misli o mirovni konferenci: »Po, vsem blazno Je misliti, da bi se mo« gla Evropa ali celo recimo ententine države po sedanjem miru dvigniti. Evropa le gospodarska enota in kot tako se mora imeti pred očmi ved-< no, ali pa io upropašča vsak drug. mir, ki ne bi temeljil na tej predpon stavki. Vse evropske države kriče s Produkcija, produkcija, pariški mir. pa je le neumna osveta nad premaganimi narodi, osveta, ki tudi zmagovalcem prinaša samo škodo. Pariški mir je krparija in nespametna je misliti, da se bo ta mir mogel vzdrževati n. pr. na ta način, da bi se pošiljalo črne čete, da poplavijo mesta premaganih d&av in jih zasedejo. Nehajmo s to tragedijo! Priti mora nova mirovna konferenca.« To so misli, ki so Že daleč stran od Cler menceauievih! + Sovražnosti med Rusijo in Japonsko so se končale 25. maja. Ko ■ misiji za premirje sta dospeli v Ha-barevsk. Dnevne vesti. Odkritje .(rekovega spomenika. V nedeljo dopoldne se Je na pokopališču pri sv. Križu svečan > odkril nagrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreka. Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja, predstavlja dva orjaka, ki povešata glavi od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža. Slovesnosti se je udeležilo nebroj naroda. Prisostvovali so tudi predsednik' in člani vlade, župan dr. Ivan Tavčar, zastopniki raznih civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti, Krekova sestra in sorodniki, mnogo književnikov in umetnikov,- različna kidturna društva itd. Pisatel; Finžgar je imel slavnostni govor. Strun S. II A P H K J. Štev. 124. Oovorila sta tudi dr. Megler, v imenu Hrvatov in dr. Markulin v imenu Hrvatske pučke stranke. Nato je predsednik odbora za Krekov spomenik, vladni svetnik dr. Detela, izročil spomenik v varstvo mestne občine. V njenem imenu je župan dr. Ivan Tavčar v svečanem govoru prevzel spomenik v varstvo. SJa/nost se je začela in končala z žalostinkami, katere je pel moški zbor Glasbene Matice. Na spomenik so položili mnogo vencev. Strankarstvo v šolo. Naši klerikalci so z vsakim dnem — odkar pašujeio v I jubljani na vladi sami — predrznejši in si dovolijo marsikaj in gazijo svoje lastne na redbe. Tako ie pošilial ravnatelj humanistične gimnazije v Ljubljani, g. Novak, po razredih cirkular, s katerim je vabil dijaštvo k udeležbi — orlovske prireditve, ki se je vršila v nedeljo. Disciplinarni red gimnazije pa prepoveduje dijaštvu udeležbo vsake lavne prireditve. Klerikalci se ne brigajo za naredbe, če so tudi njihovo delo, če gre za reVtlamo za klerikalno stranko. V šoli, ki bi morala tyti že z ozirom na pošteno vzgojo in izobrazbo visoko nad strankami, hočejo klerikalci sedaj agitirat za svoi beli teror. * Urednik »Straže j. g. dr. Lenarti, nas le v št. 54. vStraže« pozval, ds mu dokažemo, da le pisal on one notice o sodrugu. poslancu m trgovcu Kopaču, sumničenjih, blatenju delavstva itd., kakor smo to čitali v »Straži« za časa železničarske stavke. Precej postranska stvar Je, ali ji pisal notice dr. Lenard ali ne. On Je urednik in zato za pisavo lista odgovoren. S svojim pozivom na nas pa je le priznal, da so notice v »Straži« bile res zlagane, ker se sramuje biti njih avtor. Dejstvo le torej, da Je »Straža* lagala, kar s svojim pozivom dr. Lenard sam priznava. Krščanstvo in kleiikaftram. V nekem listu beremo: »Krščanstvo pomeni ljubezen, usmiljenje in blažitev bilo. Kaj pa klerikalizem? Klerikalizem pa sovražtvo, okrutnost in in-kviziciio. Kristjan ljubi resnico, kleri kaleč pa jo sovraži. Ustanovitev krajevne z»4£Me *» deco in mladino va pomeril ljubljanskega mesta. S 1. junijem 1.1. prične poslovati *Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okra) Ljubljana« kot krajevna zaščita za deco in mladine. Krajevna zaščita bo reševala vse prošnje za enkratno podporo in mesečne reinine prosilcev, stanujočih v pomeriju ljubljanskega mesta. Urad krajevne zaščite za deco in mladino je v justični palači, pritličje, soba št. 19, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. — Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine. Na Telovo dne 3. Junija 1920 priredi »Splošna org. voj. invalidov« veliko vrtno veselico v hotelu Tivoli. Več te razvidno na lepakih. K obilni udeležbi vabi veselični odbor, k Prepoved tajnopisnlh brzojavk v Inozmesfcera prometu, pogojna dopustitev v tuzemstvu. Ministrstvo za pošto in brzojav le z odlokom od 13 maja odredilo, da privatne osebe iz tujih držav ne smejo pošiljati v našo državo tajnopisnih (šifriranih) brzojavk, a ravno tako ne smejo privatniki v naši državi predajati tajnopis nih brzojavk za inozemstvo. V tu zemskem prometu so tajnopisne brzojavke dovoljene, ako predajateij (pošiljatelj) po določbah členov 55. do 58. novega (še ne objavljenega) brzojavnega pravilnika prijavi ključ svojih tainih črk pristojnemu brzo javnemu uradu in plača letno pri stojbmo 100 dinarjev Uvedenje selske službe. Dne 1. junija 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Pučonci Prekmurje dostavljanje poštnih pošiliatev po selskem pismonoši v ti vasi: Vaneca, Pocarov-ci. Dostavljalo se bo vsako nedeljo in četrtek. Minister r/a trgovino je odredil, da morajo delniška društva v področju dosedanje kraljevine Srbije sklicati v roku treh mesecev, računajoč od 25. maja 1.1.. zbor delničarjev v svrho dovršenja poslov, ki s> predvideni v zakonu o delniških družbah in v zakonu o likvidaciji moratornega stanja. Izpred sodišča, Mamljlvost dolarja. Begunka Pavla Nanutova je tridesetletno, malo dekle. Ljubi veselo moško družbo. Dne 23. marca 1.1. se seznani s starim, že plešastim možem Andrejem Kraljem, snažilcem čevljev na glavnem kolodvoru. Oditeta v gostilne in potem na nočevanje na njegovo stanovanje. Zjutraj Pavla vstane in dobi na tleh malo listnico. Pobero Jo in odide. Na cesti pogleda in joj! v listnici le pet mamljivih zelenih bankovcev, po 20 dolarjev, torej 100 dolarjev, velikansko premoženje. V neki gostilni na Žabjeku zamenja te dofarle za 10.000 K in prične se razkošno veselo življenje v družbi »starega Tončka« in »Ptpota Butare « Gostilničarka je pri zamenjavi pro-fitirala mastnih 5509 K in še mnogo novcev ie Pavla pri njej pustila na pijači in jedači. SJedniič Ji je Pavla zastavila še zlate uhane. Pozneje so lo aretirali in našli pri njej samo št 86 K. Minik) je veselje in sedaj je pokora. Porotno sodišče lo je obsodilo na dve leti težke ieče. Vlomilec. Porotno sodišče je obsodilo Albina Žagarja na pet let tež ke ieče, ker Je vlomil v hišo posestnice Marije Repnik v Šmartnem pri Cerkljah ter ji odnesel razno blago, zlasti mnogo sladkorja. Pustil pa je drzni vlomilec posestnici 11.000 K. Novice. — Kdo Je Izdal prvo izvoznico v Jugoslaviji? Vsem nam ie Še v dobrem spominu, kake korupcije z izvoznicami so se dogajale svoj čas pod prvo Protičevo vlado, vsled katerih so posamezniki naglo bogateli, ljudstvo in država pa je utrpela ogromno škodo. Sedaj piše novosadska »Sloboda«, da Je bil Stojan Pro-tič, predsednik srbske radikalne stranke, prvi, ki le izdal zvoznico. Izvoznico je dobil od njei>a neki Mi lovan Pulanič iz Zagreoa za izvoz 200 prašičev v Nemško Avstrijo in sicer pod pogojem, da dobi za bel-grajske lifte 10 vagonov časopisnega papirja. — Morijo! Madžarski beli teroristi morijo naprej. Dnevno prinašajo močno cenzurirani madžarski listi poročila o najdbah mrtvih trupel, »Nepszava« le pred dnevi poročala, da so našli v okolici Budimpešte dve moški trupli — dva umorjena delavca. V okolici vasi Szentmihaly-telek so našli istotako obešenca delavca. Seveda madžarska policija krivcev *ne more« najti. Pred par dnevi so potegnili iz Donave dve moški trupli, ki sta bili zvezani z bodečo Žico in sta nosili na sebi znake mnogih bajonetnih sunkov. »Črna ro ka« madžarske oficirske tajne organizacije mori In mori Omenjena utopljenca sta bila najprej kastrirana, potem pa vržena živa v Dnnavo Eden izmed utopljencev le bil nad-poštar Bela Neumann, ki so ga člani »črne roke€ ponoči izvlekli iz njegovega stanovanja. Se o mogih dru-eih slučajih, ki so navedenim podobni, poročajo madžarski listi. Tako znajo torej krščanski socijalci delat1 za - delavstvo s tem, da ga more in ubijajo. Pri nas se pa nekateri de lavci še puste varati od klerikalcev. — Dne 25. t. m. je bilo nadalje v Budimpešti obsojenih na smrt mnogo komunistov, še več pa jih je bilo ob sojenih na 15 let zapora. - Izgon Židov Iz čehoslovaške. Čehoslovaška vlada je odredila, da se morajo izseliti iz države vsi oni Židje, ki so se šele do prevratu leta 1918 naselili na Cehoslovaškem. - Obsojen na 25 minut zapora. V New Jorku je obsodilo sodišče nekega državljana na 25 minut zapora, kar le pač najkrajša kazen, ki Je bi la kdaj izrečena. Isto sodišče pa Je obsodilo tvrdko »Standard Compa-nv« na 150 milijonov globe, največjo globo, ki je bila kdaj lzrčena od ameriških sodnikov._________________ Gospodarstvo. = Finančni položaj .Jugoslavije. V pismu, ki ga Je minister financ, dr. Jankovič, predložil regentu, kjer govori o potrebi uvedbe zakona na volne dobičke, le zapisano: Finančni položal se ie žal poslabšal. BudgetsV' deficit, ki je bil predviden v budgetu za tekoče leto 1919-20 z 834 milijoni din., znaša že 1,750,000.000 dinarjev. Od 2,200.000, dinarjev dnevnega deficita smo prišli na 5 milijonski dnevni deficit. Ker se budgetsko leto završi v dveh mesecih, to ieto budgetske-ga deficita ne bo mogoče ozdravili in se torej deficit avtomatično prenese tudi v to leto. - Pomnožltev osebnih vlakov na Bohinjski železnici in vpeljava Uiri-stovskih vlakov do Planice Od 1. junija t. 1. dalje vozita na progi Jese-nice-Bistrica Boh. Jezero osebna vlaka št. 14 in 15 dnevno redno: Odhod iz Bistrice-Bohinjsko jezero 13.02, prihod v Jesenice ob 14.04: odhod iz Jesenic ob 14.32 in prihod v Bistrico Boh. jezero ob 15.25. Slednji ima na Jesenicah neposredno zvezo z ljub- l)ansk)m ojjolda^sk^m vlakom. Na- dalje vozi ljubljanski opoldanski vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki od 2 junija 1.1. dalje direktno do Planice, kamor dospe ob 15.20. Ob nede!jah in praznikih pa vozi od Planice do Jesenic turistovski vlak št. 1719 z odhodom iz Planice ob 20.23 ter ima na Jesenicah zvezo na bohinjski oziroma koroški nedeljsk' vlak, ki dospe ob 22.22 v Ljubljano. S tem je omogočeno turistom pose Čanje triglavskega pogorja. — In špektorat drž. žel. 56o =. Minister za finance ie odredil' da sme centrala za plačila v inozemstvu dovoliti do nadaljnje naredbe izvoz vina, žganja, pekmeza, južnega sadja, sirkovega semena, ako je zagotovljeno plačilo v tujih valutah, izvzemšl avstrijske in madžarske krone. = Izdajanje valutnih čekov. Ministrski svet je sklenil, da more Narodna banka v Belgradu Izdajati pooblaščenim denarnim zavodom čeke za valuto in to takoj prejetju odgovarjajoče vrednosti in vedno po naročilu banke, ki ji valuto polaga ^ Zagrebu sprejemajo valute za kupovanje čekov Hrvatska štediomca, Hrvatska eskomptna banka in Srbska banka, v Ljubljani pa Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka. Omenjeni zavodi obveste po sprejetju valute Narodno banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da se jim pošlje ček. Narodna banka plačuje omenjenim zavodom na račun kurzne diference med valuto in devizami za prenos stroškov pri vložitvi dolarjev 5%, pr; angleških funtih 3%, pri franooski i frankih in italijanskih lirah pa 2% — Produkcija premoga v Jug0' slavlil znaša po službeni statistiki v enem letu okoli 3,000.000 ton in sicer: V Sloveniji 1 milijon, v Bosni 1 milijon 300 tisoč na Hrvatskem, 12 tisoč v Srbiji, 90 tisoč pa v pečujskih rudnikih = Produkcija svinca v Jugoslaviji. Svinec producira v Slovenil; dvoje podjetij* Bleiberger Berg-werkstmion v Mežici na Koroškem in Blei- und Silberhiitte A G v Litiji. Produkcija prvega podjetja je znašala v prvi polovici leta 1919 1192 8 ton, v drugi pa 3381.6 ton. Litijska topilnica je 1.1909 dala 1044 ton svin ca. sedal pa ji primanjkuje rude — Italijanski delavci na Francoskem. Francoska in italijanska vlada sta se glede tega takole sporazumeli: Italijanski rudarji na Francoskem bodo imeli isto plačo kakor francoski rudarji in bodo v slučaju zvišanja plač tudi oni zvišanja deležni. Imeli bodo Iste pravice in pravico do dobivanja živil po znižanih cenah, ter do snovanja organizacij. Francoska vlada bo za vsakega italijanskega delavca dalala Italiji mesečno 6 ton pi emoga. V Franciji dela sedaj že 4000 italijanskih rudarjev, v želez ne rudokope jih pride še okoli 3000 več sto pa v rudokope za fosfat. Francija bo za to Italiji dala tudi 425 tisoč ton fosfata.____________________ Iz Slovenije. Pliberk. (Zakaj tako?) Dne 23. mala le bil v Železni kapi! shod, ki so ga priredili klerikalci. Tudi za nas »e bil v Guštanju napovedan shod. Zbralo se ie ljudstvo od vs?h strani Koroške ali glej, nenadoma nam le bil telefoničnim potom shod zabranjen. Za klerikalni shod so bili celo preskrbljeni posebni vlaki, mi pa še zborovati nismo smeli. Kaka pravica je ta klerikalna pristranost ? Vprašamo le, če gospoda klerikalci mislijo, da si na ta način pridobijo simpatije ljudstva ali m da delalo s takim nastopanjem za plebiscit ? Potem se pa g- Kalan še prav nedolžno vprašuje: »Zakaj taka nevolja proti nam*« — Stran z vašim gnilim klerikalnim režimom! Pliberk. (Zopet s umni če-n j a.) Koroški list »Korošec« napada zopet naše sodruge v Pliberku. To pot se je lotil sodr. F. Ne bomo pisali, v koliko odgovarja pisanje »Korošca« resnici, konštatirati pa moramo zopet, da to pisanje izvira od klerikalne strani, ki kar ne more trpeti izreka »ljubi svojega bližnjega«, predvsem pa ne onih ljudi ki niso klerikalnega mišljenja. Od tod izvira vse ono. kar dela med ljudstvom nesoglasje m farizejski je, če piše »Korošec«, da »neki ljubljanski list zagovarja lumparije Pliberških nemčur-jev«. Molčite rajši, če nimate pisati drugega, kakor take laži, ki gotovo ne morejo obroditi dobrega sadu! Zasebno uradniško Strokovne skupine Industriie, trgovine In obrti vljudno vabimo na občni zboJ* Krojaška delavnica Krekov trg »t 10 v hili toP** Trgovina z meianim blagom Marija Slemenšek Maistrova ulica 17. Čevljarstvo Ham Andrej Vetrinjska ulica