vencem dve reči, ki ste nam dragi, kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino! Po nemščini se je svoje dni krivovera v naše kraje vrinila, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča; smo trdni Slovani, bomo tudi zvesti kristjani. In to nam Slovencem čez vse velja!« Narodopisne posebnosti. Piše Ivan Vrhovec. III. »Črne bukve.« operniške, črne bukve! Koliko bi bil pred sto leti ali mo- il lyrcb'ti pozneje, morebiti še sedaj dal pač marsikateri V^caSyS naših ubogih preprostih kmetičev zänjc, ko bi jih mogel ijjgjfegžSjal dobiti! Ž njimi bi bil poiskal cele kupe zlata in srebra, ki je neporabljeno in neuživano ležalo v zemlji pod kako rušo, pod kakim starim štorom, pod kako skrito skalo, koder je hodil morebiti vsak dan mimo, toda reva tega vedel ni. Bila je stara in dognana stvar, da je pokopanega v zemlji brez mere bogastva, veliko zakladov, vender le malo ljudij jih je znalo »vzdigniti«. Le malo jih je bilo toliko srečnih. Nekateri so jih pa gotovo znali; takšni, ki so hodili v črno šolo ali jim je sreča naklonila, bodisi kakorkoli že, »črne bukve.« Odkod bi mogel sicer ta in öni kär nanagloma takö dobro gospodariti, plačevati dolgove, odkod sicer mogel podreti staro leseno »bajto«, ki jo je bilo strah najmanjšega piša, in si sezidati hišo, da se je človeku srce smijalo, ko jo je pogledal? Tu ni bilo treba dolgo ugibati: »za- klad je dvignil«. Bilo ga je toliko, da ga je z dvema voloma odpeljal domöv; zatö se mu pa tudi voli od tistega časa niso več redili; kadar so bili v najboljši reji, prišla je nänje ta ali öna bolezen in po njih je bilo. Toda gospodarja ni bilo smčti milovati! Tega ni rad slišal, zakaj vse nesreče, poleg tega pa tudi vse obile in prevelike sreče so bile krive »črne bukve«. Ali teh si smel jemati še menj s kako be- sedico v misel. Po »črnih bukvah« je vzdihoval v prejšnjih dobah pač vsak pre- prosti kmetič, vender malokaterega je doletela sreča, da jih je dobil v roke, in če jih je, shranjeval jih je in skrival skrbneje nego najdražjo stvar na svetu. V denašnjih dneh so izgubile »črne bukve« sevčda že skoraj vso veljavo, vender se je pripetilo že meni samemu (in najbrž tudi mar- sikomu čestitih bralcev), da so me na mojih pčšpotih po oddaljenih hribskih vasčh povpraševali stari očanci najprej po ovinkih in potem, ko nisem hotel razumeti, na kaj merijo, kar naravnost po »črnih bu- kvah«. Umeje se, daje bil ves pouk o »črnih bukvah« in »črnošolcih« le bob ob steno. Pametneje je bilo, da sem se dajal sam poučevati; pri tem sem zvčdel, da je tisti, ki ima take dragocene bukve, lehko najsrečnejši človek na svetu, če le hoče. Nekdaj pa so morali imeti ljudje venderle take bukve v rokah, sicer ne bi bilo med preprostim ljudstvom toliko govorjenja o njih Zatö me je prav veselilo, ko mi je prinesel jeden mojih učencev pred nekaterimi meseci nekoliko starih zamazanih listov, mali ostanek nek- danjih obširnih »črnih bukev«, ki bi bile kakega preprostega kmetiča nekdaj sevčda mnogo bolj veselile. Kakšne so? — Mnogo preprostejše, nego bi človek pričakoval. Sevčda niso cele, kakor sem že rekel, ampak le majhen ostanek iz srede, le štirinajst drobno pisanih zamazanih listov, ki se pričrnS s »tretjo stvarjö« in 31. kapiteljnom ter se končajo s 44. Listi so zamazani in na vseh straneh, zlasti na oglčh močno ogoljeni. kar je najboljše znamenje, da so se jemali pogostokrat v roke. Vse kaže na to, da je nosil srečni gospodar to skrivnostno knjigo vedno s seboj in je ne del rad od sebe. Letne številke moje »črne bukve« nimajo. Morebiti se ne motim, če se mi zdč kakih sto let stare. Temu mi je priča močni popir, ka- keršen se v tem stoletji ni več narejal, izvrstno črna, še skoraj nič obledela tinta in po nekoliko tudi jezik. Napis »tretje stvari« slove: »SAROTENJE. Jest N. N. tebe sarutim per Bugu Agiufs Athnotos -f- Sotler te te- tragramathon. De se ti Paklinska Furia perkashesh u leipi zhluveshki podobi.« Že te besede nam svedočijo, da je bil človek, ki jih je pisal, ali bolje rečeno iz kakih drugih »črnih bukev« prepisal, Dolenjec in sicer preprost Dolenjec, kömur so se okorne črke izvijale le počasi in težavno izpod peresa; vender pa k m et ski človek najbrž ni bil, zakaj kmetje prejšnjih časov skorej niso znali ni brati ni pisati. Sodim 40* ga, da je bil ali kakšen izprijen študent -- študentje so bili »črno- šolci« na zelö dobrem glasu — ali pa kakšen grajski pisar, ki si je preprostost naših kmetov obračal v svoj prid. Slaba pisava nas ne sme motiti, zakaj grajski pisärji niso bili učenjaki in tudi lepopisci ne. Imel sem v rokah že mnogo listin grajskih pisarjev in oskrbnikov prejšnjih časov. Njih pisava je največkrat takö okorna, da jo more čitati le tisti, komur so se oči privadile sčasoma njih Čiri-Čari. Saj je zadoščalo, če je znal pisär zabeležiti, da je ta ali öni kmet opravil svojo tlačansko dolžnost, da je prinesel davek, oddal kok0š, kopüna ali kar je bil sicer v graščino dolžan. Jedino, kar bi nas utegnilo motiti in nas napotiti na to, da je bil vender kmetski človek, ki se je stežka navadil vsaj slovensko brati in pisati, je to, da nemških črk ni poznal, česar si o grajskih pisarjih ravno ne upam trditi. Na več krajih mu je bilo namreč zapisati z nemškimi črkami besedo »zerzerellus«, ki pa je ni znal. Zapisala mu jo je neka druga, nedvojbeno veliko izurnejša roka. Gospodar »črnih bukev« je imel torej človeka, komur se je zaupal in ga prosil pomoči v takö važni stväri. Razumel pa sevčda tega, kar je pisal, marsikaj ni. To pričajo grške besede v navedenem napisu »Athnotos« »Agiufs«, »Sotler«, tudi »tetragramathon« mu je šel nerad izpod peresa; »te« pred »tetra- gramathon« je le prvi zlog te besede, ki ga je pisalec pozabil prečr- tati, ko se je v drugič z vsemi silami zagnal, da zapiše »tetragramathon«. Sicer pa mu tudi ni bilo dosti do tega, ali je bila beseda grška ali nemška, prav pisana ali ne, samö, da je bila neumevna. Take be- sede so se mu zdele najizdatnejše in neizogibne in niti jedno »zarotilo« ni brez njih. A kaj je hotel doseči mož s svojimi »črnimi bukvami«? — Vse, kar je dobrega na svetu, in posebno se otresti rev in težav, ki so ga trle. Pri tem pa mu je morala pomagati »peklenska furija«. Ali kakö preprost in slaboumen je bil ubogi človek, ki jo je pozival, zakaj, po- zival jo je v imeni najsvetejših bitij, naj se mu prikaže brez hrupa in v pravi človeški podobi. Če nam pripovedujejo pravljice o groznem strähu, ki so ga čarodejci čutili, ko so v risu stoječi klicali hudobca, verjeli jim bodemo radi, če čujemo besede, s katerimi so ga pozivali. Prvo »zarotilo«, ali kakor se tudi čita: »ZITAZO« (citatio) slove: »Jest tebe sarotim peklenska Forja zerzerellus skus too beseido Caro Fadum est (caro factum est) jenu skus molitu Boshje, jenu skus Katiro je on soiga Edino rojenega sina na ta sveit dau. 2) Jest N. N. tebe zerzerellus sarotim skus use kervave Kaple Jesosa Christusa. 3) Jest N. N. tebe sarotim jenu Permorem skus Boga Hčylon jenu skus Boga Mesiasa, jenu skus Boga Ahomet. 4) Jest N. N. tebe sarotim jenu Permuram skus Muzh jenu martro jenu terpleine na- shiga Gospoda Jesosa Kristosa, jenu skus Use negou gaishlaine jenu shibe jenu shlakje jenu skus svite kervave rane, bi teu meni N. N. K pridu stati jenu pertruzat, pa jest N. N. tebe zarutim jenu per- morem skus Use Kervave Kaple katire je Kristus Nash Gospod na Ieisu svitiga Krisha Preliu, de se ti peklenska Foria zerzerellus u leipi zhluveshki Podobi bres usiga hrupa perkashesh.« Ubogi človek! Kolik strah je pač prebil izgovarjajoč te besede v tihi, samotni noči ter pričakujč, da se mu hudobec prikaže, ne mo- rebiti v takšni podobi, v kakeršni ga je klical, temveč v takšni, v ka- keršni je gospodovala na dnu pekla! Temu »zarotilu« nasleduje prčcej drugo, prejšnjemu v vsem po- dobno, le da se sklicuje čarodejec v njem na sv. Trojico, sv. zakra- mente in sv. evangeliste ter »zerzercllusa« roti, naj se mu prikaže v človeški podobi, »bres prutigovorjenja jenu bres use shkode moj ga te- lesa jenu moje dushe. Obvari me ta svet titel IN RI, jenu obvari me Boh Abraham, Isak, Jakob. Amen.« Svoje duše pa naš slovenski čarodejec hudobcu nikakor ni na- meraval zapisati. Pričakoval je pač pomoči od njega, toda le tem potem, da ga Bog, kömur je tudi hudobec podložen, prisili pomagati pobož- nemu revežu, zakaj nad posvetnim blagom, nad zlatom in srebrom ima le hudobec oblast. Goreča molitev ubožčeva je imela jedino to namero, da Bog »peklensko furio« prisili pokazati siromaku zaklade. Slovenski čarodejec je bil prepričan, da je le z gorečo molitvijo in pobožnim življenjem in blagimi nameni mogoče kaj doseči. V 32. ka- piteljnu je zapisanih sedem dolgih in jako gorečih molitev do Boga Očeta in jedna še gorečnejša do Matere božje. Teh sedem molitev jc moral čarodejec prej obmoliti, predno se je smel »zarotila« lotiti, toda še poprej je moral iti k izpövedi in sv. obhajilu. A moliti jih ni smel, kadar in kakor bi se mu bilo zdelo, ampak moral je začeti na kakov mladi petek pred solnčnim vzhodom in moliti vseh sedem molitev osem dnij, vsak dan po trikrat, zjutraj, opöludne in zvečer : zjutraj s prižgano blagoslovljeno svečo. Moliti je moral na skrivnem, da ga ni nihče videl ter ni smel nikomur ničesar o svojih naklepih razodeti. Zatem šele naj je poskusil svojo srečo; a če se mu njegove prošnje niso uslišale, naj ni obupal, svetovale so mu »črne bukve« : »Če v osmih dneh ne boš uslišan, pa mol deset petkov zaporedoma, je pa gvišnu in resničnu, je velikukrat skušan blo. Ker sta v molitvi dva N. N. tam prosi 5. 10, 20 al 30.000 rainš. Prositi moreš, kolkcr češ; prošnja je frej postavljena. Jest te še enkrat opominam, de u imenu Jezusa začneš jenu s svetim imenam Matere boshje; to je: mainiga mora bit prejh ko boš molu, kam boš te dnarije obernu: pervič Bogu h časti, drugič sam seb k potrejb jenu tem revnim ludejm s potrebe pomagat, v tretjič vernim dušam k pomoč. Aprobatum est.« Iz istega 32. kapiteljna zvemo tudi, da prinaša hudoba denar na različne načine, najrajši prikrito. Nekaterim ga je prinesla takö, neka- terim takö. Nekaterim je kakšen »mandelc« kaj na prödajo prinesel; kupili so to stvar in nastali so iz nje denarji. Bilo jih je pa tudi mnogo, ki so denarje »zapadli«, ker niso hoteli pobrati, kar so na poti našli. Nekateri so našli na poti mrtvega psa, nesli ga domöv, kjer se jim je izpremenil v kup denarja. Zatö priporočajo »črne bukve« vsako stvar v takem slučaji pobrati in domöv nesti, in izpremenila se bode v denar. V 33. kapiteljnu se priporoča kakor posebni pomočnik revežev sv. Bernard. Razven dveh propisanih molitev mora čarodejec tudi v tem slučaji iti k izpövedi in k svetemu obhajilu potem pa kakšen mlad torek takrat, »ko se bosta dan in noč ločila« moliti 77 očenašev, 77 češčenasimarij in 77 včr; ravno toliko pa tudi v četrtek in soboto tistega tedna. Med molitvijo mora stati na kameniti plošči in imeti prižgano blagoslovljeno svečo; tudi med temi molitvami ga ne smč nihče videti. Po molitvi velevajo »črne bukve« lčči v postelj, ali za- spati ni smeti. Če se hudobec ne prikaže z denarjem, prikazal se bode drugo, če pa drugo ne, vender prav gotovo tretjo noč. »Tudi tu je snajdenu blu in probanu.« V 34. kapiteljnu je povedano, kaj störi človek, če hoče biti pri visoki gospödi uslišan. Zapisati mu je le treba na kakšen listič črke: »SABHNBSTTZGABNHSDS«, in listič privihati od palca na prvi prst. Prosi se, kar koli, vsemu se bode ustreglo! Kapitelj 35. preganja »mrzlico«. Imeti je treba tri oblate, na prvega se napiše: »+ in nomini patris -f Jesos 4- na druzega: -+- et Fili -f Nazarenus, na tretjega -f Spiritus Sancti -f rex Judeorum.« To je treba pred solncem na tčšče snesti in pri vsakem moliti 3 oče- naše in 3 češčenasimarije. Kaj svetuje 36. kapitelj, razvidno je težko, 37. pa se zopet bavi s tem, kakö dobiti denarjev. Kapitelj 38. uči, kaj je človeku storiti, da ga nihče ustreliti ne bode mogel. — Prej nego solnce vzide, naj si zapiše z drugim prstom, torej s kazäleem, po čelu črke: »INRI«. Kapitelj 39. uči', kakö se po hišah zakladi iščejo. Vzame se bla- goslovljenega kadila, žvepla in belega voska. To se vse skupaj skuha, in od zmesi naredi sveča, ki jo je treba le vžgati in ž njo po vseh oglčh hiše iskati zaklada. Tam kjer sveča säma ugasne, tam je za- klad pokopan. Kapitelj 40. obseza pouk, kaj je človeku storiti, da vidi v sanjah, česar si želi, kapitelj 41. navaja pomočke, s katerimi se kakšna iz- gubljena ali zatajena reč zopet najde ali tatu prisili, ukradeno stvar prinesti nazaj. Mimogredč naj tu povem, da poznam v najbližnji oko- lici ljubljanski dva li tri čarodejce moškega in ženskega spola, ki se jim noben tat ne more ustavljati, da ne bi prinesel ukradene stvari nazaj; zatö prihajajo kmetski ljudje še sedaj obilo k njim v posvete in ne godi se jim slabo. Ne čudimo se torej, če vedö naše »črne bukve« pomočke proti kakeršnim koli neprilikam človeškega življenja. Pomočki so največkrat smešni, toda ljudje, ki so jih poskušali, včrovali so vänje takö živo, kakor v svoje vzveličanje ter včrujejo še danes, in to ne le v osamčlih vasčh, ampak celö v včlikih mestih, med kate- rimi Dunaj ni jedno zadnjih. Kdor se hoče uveriti, koliko prazne babje vere je Še pri teh včlikomeščanih, stöpi v sodišče in poslušaj tožbe oslepärjenih, prav smešno osleparjenih revežev. Časih se mu utegne še pripetiti, da mu bode prišumela k sodniku celö imenitna gospä v svili in žametu. V najnovejših časih je »peklenska furija« sevčda prec&j trmo- glava. Zvedenci pravijo, da se za najhujšo »citacijo« več ne zmeni. Morda pa utegne vender jeden ali drugi čestitih naših bralcev imeti več sreče in ker je želimo vsakemu vrhovat koš, izdati jim hočemo vsebino 42., 43. in 44. kapiteljna. Kapitelj 42. obseza »enu gvautnu branje te šace kopat«: »Napiši na en pergament (sic!) te le pohštabe: Z F E TRI E A T V O RFIA F AND VSI V I. R. = Vm. + -f + ; oje teg te na dagalan.« Kar je lapidarnih črk so neznansko debele in velike, tolike, da polnijo skoro vso stran. Vidi se jim, da je imel čarodejec do tega pomočka največ zaupanja. S takö popisanim pergamentnim listkom je šel na kraj, kjer se mu je zdelo, da bi utegnil biti v zemlji skrit zaklad. Tu je pokopal poldrugo ped globoko pergamentni listič pod zemljo ter čakal na mestu dve ali tri ure. Če je bila slutnja prava in je bil res zaklad na tistem kraji kje pokopan, zagrmelo je, ali se zabliskalo; če pa za- klada tam ni bilo, bilo ni tudi slišati ali videti nobenega znamenja. Kapitelj 43. pripoveduje, kakö se zakladi »oznajo«: »Tam, kjer so zaplentani, poklekni najprej doli in moli k časti presvete Trojice in presvete Marije Magdalene in Boga, in svetega Danijela in sv. He- lene pet očenašev, pet češčenasimarij in jedno vero. Predno začneš, stori pred seboj na tleh tri križe in reci: N. N. tebe za rot im, zaklad, pri moči božji in pri človeškem postajanji Jezusa Kristusa, da ti, zaklad na kvišku greš, ravno takö kakor je Kristus naš gospod gori šel na les svetega križa. Ravno takö resnično pojdi gori ti zaklad, ali železo ali čisto zlato in srebro in denarji in vse, kar je tukaj zakopanega in zaplentanega. Tebi zapovem ti, zaklad, pri Bogu Očetu, Bogu Sinu in svetemu Duhu. Amen.« Kapitelj 44. obseza molitev, ki se mora razven druzih moliti o taki priliki k sv. Krištofu. V tej molitvi je povedano, da je zahteval sv. Krištof, ko je nesel sv. Dete čez Jordan, plačilo za svoj trud. Kristus mu je »obljubil«, da ga bodo malali na vse cerkve, ali ker sv. Krištof s tem še ni bil zadovoljen, moral mu je Kristus še nekaj primekniti: oblast nad vsemi zakladi v zemlji, toda ukazal mu, da mora ž njimi ubogim in revnim ljudem rad pomagati, če bi zahtevali. H časti tega imenitnega svetnika je čarodcjcu sösebno moliti. Le škoda, da je sredi te molitve naših »črnih bukev« konec. Zvedeli bi bili morebiti še marsikaj pomočkov, kakö se odpravi to ali öno zlö. A že to, kar smo čuli, uverja nas, da je človek, komur so rojile »črne bukve« in podzemeljski zakladi po glavi, zaradi njegovega takö malo razvitega duha, obžalovanja vreden človek, in taki so bili vsi njegovi vrstniki. A iz »črnih bukev« odseva takisto resnica, da tudi najnesrečnejši človek še vedno upa in samega sebe rad slepi: Vrhu tega pa smo spoznali še nekaj druzega: bistveni razloček v mišljenji našega slovenskega čarodejca nasproti nemškemu. Nemške pravljice nam pripovedujejo, da je mogoče zaklade dvigati le s hudi- čevo pripomočjo, a človek mu mora zapisati svojo dušo in prekleti vse, kar mu je bilo dotlej svetega. Naš slovenski čarodejec pričakuje od hudiča vso svojo srečo, vender le po pomoči božji in svetnikov. Do hudiča nima posebnega zaupanja ter omahuje med njim in svetniki, najrajši bi ne imel ž njim ničesar opraviti. Prepričan je, da ravno mo- litve so med nasvetovanimi pomočki najizdatnejše. »Graddve svitle zida si v oblsike, Zelčne irrite strivi si v puščdve, Povsöd vesele ltičice prižiga Ji up golj'fivi, k njim iz stisk ji miga.«