APRIL
1	S Hugon_
2	N Cvetna nedelj«
3	P P.ilinrd, škof Q
4	T Izidor
E S Vineencij + G C V. čet.. Viljem 7 P Veliki petek +
_8_S Velika_sobota
9 N Vclikanoč
10	P Mehtilda
11	T Leon I.	J
12	S Saba, muč.
13	O Hermenesrild
14	P Lldvinn	+ IG S Peter Gonz.


mm mmsmi psu m oterho
Sfe wm in trnm - trn mm* t* imm — »3 Sa nutKij GEASXLQ SLOV. KATOU pELAVSTVX V AMERIKI IN URADNO GIIASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA1 S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EST SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
tOffieiai Organ ofi /oat; Slovenian Organization*}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
Balkanske države ojaeujejo medsebojne zveze, da bodo skupno nastopile v slučaju potrebe. — Bolgarijo snubijo od dveh strani. — Grčija v neposredni nevarnosti. — Jugoslavija stisnjena v klešče.
Sofija, Bolgarija, — Male balkanske države vidijo, da jim je prav resno pričela "voda v grlo teči", ko si je Kalija pridobila štrategično pozicijo z zasedbo Albanije, in pričele so z naglico utrjevati svoje medsebojne zveze, da bi v slučaja potrebe lahko ustvarile skupno obrambno fronto. In nič prevelikih upov si ne staVijo, da ne utegne ta potreba nastopili morebiti prav kmalu, kajti razumljivo je, da tiči za zasedbo Albanije mnogo več, kakor le italijanska lakomnost po zemlji. Splošno se namreč izraža skrb, da je to le začetni korak v načrtu, ki ga imate Nemčija in Italija v jugovzhodni Evropi.
V	sedanje'm vrvenju balkanskih diplomatov je postala Bolgarija središče pozornosti. Ona je namreč edina država, ki je doslej odklanjala pristop k zvezi balkanskih držav, ki jo tvorijo Rumunija, Jugoslavija, Turčija in Grška. Vzrok temu je bila stara ne-volja, ker ji druge države niso hotele vrniti ozemlja, katerega so ji vzele deloma po oalkanski, deloma po svetovni vojni. Tako je še zdaj negotovo, kam bi se v slučaju vojne Bolgarija nagnila, in razumljivo je, da izvajajo na njo točasno silovit pritisk od strani obeh taborov, demokratičnega in fašističnega. V prvi tabor jo snubite zlasti Rumunija in Turčija in baje ste ji že obljubili revizijo meja v njen prid, ako pristopi k balkanski zvezi. Da pa tudi druga stran ne miruje, se razvidi iz obiska, ki ga namerava napraviti tukaj neonski propagandi minister Goebbels to pred o.
V	Istanbulu, Turčija, pa se točasno vodi konferenca med, Rumunijo in Turčijo in je v to svrho odpotoval tja runnin-ski zun. minister Gafencu. Konferenca je izdala v nedeljo zvečer kratko poročilo, da ste se obe državi "zedinili za ojačenje varnosti in neodvisnosti prijateljskih in zavezniških držav".
Neposredno najbolj ogrožena je točasno najbrž Grčija, in sicer zaradi tega, ker bi z njeno zasedbo dobila Italija v roke takorekoč popolno nadzorstvo nad vzhodnim delom Sredozemskega morja in s tem nad Dardanelsko morsko ožino, ki veže Sredozemsko s Ornim morjem, in pa nad angleško pomorsko cesto proti Orientu. Razumljivo je zato, da se je ta država obrnila z nujnim apelom na Anglijo za zaščito, kajti obe ste v enaki meri ogroženi.
Glede Jugoslavije je verjetno, da ji točasno ne preti neposredna nevarnost. Z zasedbo Albanije je namreč prišla v nekake klešče, stisnjena od dveh strani, od severa od Nemčije in Ogrske, od juga od Italije. Jugoslavija ima sicer izvrstno armado,toda glede vojnega materijala bi bila odvisna od zaveznic. V sluča«
POKOJNIKU IZKAZAL^ čAST
Slovesen pogreb za senatorja Levvisa.
Washington, D. C. — Slovesen pogreb na državne stroške se je odredil za pokojnega zveznega senatorja J. H. Le-wisa iz Illinoisa, katerega je ugrabila nenadna smrt zadnjo nedeljo. Povrhu tega je senat-ska zbornica v znak žalovanja zaključila v ponedeljek svojo sejo že opoldne. Pokojnika je zadela kap na vlaku, ko se je vozil semkaj iz Chi-cage, in je izdihnil po prevozu v bolnico. Senator Lewis je bil eden najbolj poznanih politikov in tudi med najbolj poštenimi. Koliko je bil star, se ne ve natančno, ker ni o tem nikoli govoril, a domneva se, da je imel od 72 do 75 let. Prvič je bil izvoljen v senat v 1912. Za drugi termin je bil poražen, a povrnil se je zopet v 1980.
AMERIKA PODVRŽENA
SILOVITI PROPAGANDI
Washington, D. C. — Razvoj evropskih dogodkov je našel velikanski odmev tudi v Ameriki jn je njeno javno mnenje razdelil v dva tabora, med katerima je globok prepad. Ena struja gre za tem, da se Amerika popolnoma odtegne od evropskih razmer, dočim trdi druga struja,' da mora dajati ta dežela evropskim demokratičnim državam vsaj moralno, ako že ne dejansko pomoč. Potom radio se je vršila tozadevna debata m'ed senatorjem Wheelerjem in sen. Pepperjem. Prvi je povdarjal, da Anglija in Francija niste vredni nikake pomoči, češ, da jima ni za to, da ohranite demokracijo, pač pa, da si obvarujete svojo trgovino, svoje ozemlje in svoje imperialistične imperije. Pepper a je dejal, da Amerika ne more mirno gledati nasilja in mednarodnega banditstva,kajti to bo pričelo končno ogrožati tudi njeno lastno \-arnost.
-o-
GOV. HORNER SE POVRNIL DOMOV
Chicago, 111. •— po odsotnosti štirih in pol mesecev, katere je preživel v Floridi, se je illinoiški governor Horner povrnil zadnjo nedeljo semkaj na svoj dom. Na kolodvoru ga je. ob prihodu pozdravila večja množica ljudstva z županom Kellyem na čelu. Horner je bil nevarno bolan in to je bil vzrok njegove dolge odsotnosti.
PRIPRAVE V ŠPANIJI
Italija pošilja tja nove čete.
Rim, Italija. — Kljub temu, da je španska vojna že pred tedni bila končana, je pa Italija interesirana v tej državi enako, ali pa še bolj, kakor je bila prej. Izza padca Madrida je namreč poslala tja znatno število vojaških čet in, kar je še bolj značilno, preko Italije so odšli tja tudi večji oddelki Nemcev. Kakor kaže torej, bo-igrala Španija važno vlogo v slučaju izbruha vojne in za Francijo bo gotovo velik problem, da zadostno utrdi svojo mejo napram njej, katero je prej omalovaževala, dokler je bila na drugi strani Pirenejev še prejšnja Španija, prijateljica Francije.
POROČILO POKOJNINSKIH
OBLASTI
Washington, D. C. — Odbor za socijalno zavarovalnino je v nedeljo objavil poročilo glede federalnega zavarovalniškega stanja v letu 1937. Iz njega se razvidi, da je bilo v tem letu zavarovanih za starostno pokojnino skupno nekaj nad 30 milijonov delavcev, katerih skupni zaslužek, je znašal nekaj pod 26 mi-; Ijard dolarjev, ali povprečno $890 na osebo. Z ozirom na posamezne države pa je ta povprečnost zaslužka precej različna. Najvišja je v Michi-ganu z $1,102. Nato sledi New York z $1,042 ter Illinois z SI,029.
■-o-
USPEH RUSKIH ZNANSTVENIKOV
Moskva, Rusija. — Neki tukajšnji list poroča o nekem velikem uspehu, ki so ga dosegli zdravniški znanstveniki in'ki bo dosti pomenil v slučajih, kjer je potrebna transfuzija krvi. Posrečilo se jim je namreč kri izsušiti in jo kon-servirati v obliki prahu. Ta prah, katerega shranjujejo v steklenih posodah, se da z lahkoto zopet utekočiniti in dobi vse lastnosti prave krvi. Tako bodo imeli vedno pri roki pravo kri za transfuzijo. •
'ŠTRITE AMER. SLOVENCA'
NAZIJSKI FANATIKI NA DELU
Evanston, 111. — Kake drznosti si dovolijo že nazijski pristaši ponekod tudi v Ameriki, se je pokazalo v tukajšnjem mestu, ki je chicaško severno predmestje. V nedeljo zjutraj so se namreč na raznih krajih našla okna trgovin in pa cestni hodniki pomaza-na z nazijskimi gesli in znamenji. Na nekaterih izložbenih oknih so bili napisi "Jude", kjer so namreč judovski lastniki. Drugod, zlasti po hišnih vratih, je bila namazana svastika, po cestnih hodnikih pa se je videlo številno napisov "Heil Hitler". — Policija je bila v nedeljo celi dan na delu, da izledi fanatike, ki so si privoščili to drznost.
I iu vojne pa bi bila od zapad-nih držav popolnoma odrezana in bi torej postala strate-gično brez veljave. Verjetno je zato. da bi bila prisiljena k popolni nevtralnosti, in kot tako jo utegnete fašistični državi pustiti pri miru.
KRIŽEMJVETA
—	Kopenhagen, Danska. — Ameriški tovarnar aeropla-nov, Seversky, je zadnjo nedeljo preletel pot med Kopen-hagnom in Londonom, dolgo 650 milj, v 2 urah. 25 min., s čimer je dosegel nov hitrostni rekord. Letel je v aeropla-nu, katerega je .napravil sam.
—	Solun, Grčija. — Albanska kraljeva rodbina, ki je morala bežati iz svoje domovine pred vpadom italijanskih čet, je prispela semkaj zadnjo nedeljo. K 1 j ub temu, da je morala na potovanje dva dni po porodu, je kraljica v dokaj povoljnem stanju.
—	San Remo, Italija.— Dve angleški bojni ladji, ki ste bili zasidrani tukaij skozi več dni, ste v nedeljo odpluli. Poroča se, da jima je bilo ukazano odpluti zato, da se izogneta morebitnim neprijetnostim v sedanjem napetom položaju.
ZNAMENIT IZNAJDITELJ UMRL
New York, N. Y. — Tukaj je pobrala smrt zadnjo nedeljo 73 letnega H. A. Wise VVooda. Ta mož se je proslavil s številnimi tiskarskimi iznajdbami, ki omogočujejo današnje hitro tiskanje časopisov.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"!
VLADA SE POSVETUJE
Nevarnost, ki se je pojavila za
britansko posest zaradi zasedbe Albanije, zbudila vlado zopet k življenju.
London, Anglija. — V tukajšnjih vladnih, krogih je te dni postalo zopet izredno živahno. Vršijo se konference za konferenco in rezultat u-tegne biti ta, da bo Anglija sklenila podobno obrambno pogodbo, kakor jo je zadnji teden s Poljsko, zdaj še z dvema drugima državama, namreč Grčijo in Turčijo.
Ali pa 'bo Anglija resnejše nastopila, ako boste fašistični državi napravili kak novi izpad, je skrajno neverjetno, iz-vzemši, ako bi slučajno ne zadeli direktno na kak živec britanskega imperija samega. Chamberlainova politika je še vedno docela nerazumljiva. Baje je ta mož že v naprej vedel. da namerava Italija zasesti Albanijo, toda, namesto, da bi kaj pravega podvzel, je odšel —lovit ribe na Škotsko. Sele razburjeno javno mnenje ga je prisililo nazaj in zdaj se dela ogorčenega in pošilja proteste. Šele zdaj, po dovršenem dejstvu, je menda tudi izprevidel, da je afera z Albanijo vse bolj važna za Anglijo, kot jo je prej smatral, in od tod sedanja živahna aktivnost.
-o-
NITI VLAK GA NI MOGEL
USTAVITI
Chicago, 111. — Troy Dill, po poklicu brivec iz Highland parka, si je pred kratkim kupil star avtomobil za celih $21 in, kakor kaže, je bil menda tako ponosen na svoje vozilo, da bi mu moral po njegovem mnenju iti celi svet izpod nog. Tako je zadnjo nedeljo prevozil neko železniško progo, ne, da bi se ozrl na levo ali desno. Šlo je vse po sreči. Ko pa je hotel na enak način prevoziti še drugo, poleg ležečo progo, mu je nenadno zastavil pot neki vlak. A to brivca ni ustavilo. Z vso silo se je zaletel v oviro in tudi prav uspešno zadel zadnji voz. Možakar sam je ostal nepoškodovan, toda njegova ljubljena kara je vsa razbita.
Iz Jugoslavije
Slovenski poslanci so na skupščini omenili, da bi bilo primerno, če bi tudi Slovenci kaj dobili od državnega denarja, ki ga plačujejo v skupno blagajno. — Še druge vesti iz raznih krajev domovine.
LONDON NAPETO SLEDI nnnnnwoiw
S kako pozorno napetostjo sledi prebivalstvo v Londonu sedanjemu kritičnemu položaju v Evropi se lahko vidi z obrazov množice, ki jo kaže slike. Slika je bila vzeta zadnje dni pred stanovanjem min! predsednika na slavnem No. 10 Downing St., kjer je bila sklicana važna konferenca.
Slabo naleteli
Ljubljana, v drugi polovici marca. — Te dni je bilo v skupščini nekaj govorjenja,da bi tudi Slovenci kaj dobili od državnega denarja. Namreč od tistega denarja, ki ga mi sami plačujemo in ki ga plačujemo v namen, da država tudi v Sloveniji skrbi za stvari in naprave, ki .jih je prevzela v svojo oskrbo in upravo. Mislimo, da je odveč še posebej razlagati in dopovedovati, da gre pri vseh dajatvah države za Slovenijo samo za naš lastni denar, ali še pravilneje, za del našega denarja. Kajti v vseh dvajsetih letih se doslej še ni zgodilo, da bi bila kedaj Slovenija prejela nazaj ves denar, ki ga odračunjuje na davkih in drugih javnih dajatvah.
Torej, kakor rečene, govorilo se je o tem, da bi tudi Slovenija dobila vsajj de! tistega, kar ji gre. To pa je bilo že dovolj, da se je srbski poslanec Tripko Zugič hudo razburil. Kajti poslanec Žugič je seveda prepričan, da pripada ves državni denar samo srbskim pokrajinam. Če zahtevajo Slovenci svoj delež, so pač grdi sebičneži, ki gledajo po Žugičevih besedah samo na svoj žep.
A spet moramo kedaj poudariti, da slovenski poslanci
v skupščini še daleč niso niti zahtevali, a kaj šele dosegli, da bi se nam dalo vse, kar nam gre. Ob vsem, kar so dosegli, bodo še zmeraj težki milijoni slovenskega denarja oplajali južne pokrajine. In pri tem moramo spet in spet opozarjati, da še nikakor ni gotovo, da bodo za Slovenijo že dovoljeni krediti tudi dejansko izplačani. Zgled imamo v ljubljanski bolnišnici, kateri bi bili morali biti prizi-dani že pred leti nekateri paviljoni, za katere je bil tudi kredit že dovoljen, pa vendar ne izplačan. In še povrh ji je dolžna država nad 8 milijonov oskrbovalnih stroškov.
A kaj bi bil šele dejal g. poslanec Žugič, če bi bili Slovenci zahtevali in če bi jim bil kdo obljubil popolno enakopravnost, to se pravi, če bi bili predlagali sklep, da se poslej porabi ves slovenski denar v Sloveniji, kakor se porablja ves srbski denar v Srbiji. Gotovo bi spričo tolikšne sebičnosti ne bili več Žugičeve nesebične bratovske ljubezni vredni, odpovedal bi nam jo, ta idealist.
Stiska na Dolenjskem
Novo mesto, 18. 'marca. — Po Dolenjskem je velika stiska radi pomanjkanja krme za živino. Marsikje krmijo živino s samo slamo. Nekateri že strehe trgajo in strešnico živini krmijo. Kje je še sv. Jurij, ki prinese prvo zelenje?
Toda če ne bo izdatnega dežja, tudi takrat še ne bo niti paše. Marsikje že vode primanjkuje. Snega ni, dežja ni, mrzlo pa vedno bolj. Danes ta>ko piše od severa, da je nekomu že kozolec podrlo.
-o---
Denar v slamnjači
Najemnik Friderik Drozg iz Jarenine je prijavil orožnikom, da mu je izginilo iz denarnice. katero je hranil v slamnjači, 1800 dinarjev. Tatvine je osumljen neki slikar, ki je izginil neznano kam.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Andrej Furlan, elektrotehnik in rezervni častnik. — V celjski bolnici je umrla Beti Pušnik, pletilja in trgovka iz Vojnika pri Celju stara -16 let. — V mariborski bolnici je umrl Ludvik Leskovar, delavec star 73 let. - - V Ivančni gorici pri Stični na Dolenjskem je umrl Avgust Karlinger, gostilničar, posestnik in bivši načelnik Gospodarske zadruge star 67 let.
-o-
Neljub obisk
Neprijeten obisk je imel pred kratkim posestnik Anton Brjnovšek pri Velenju, ko mu je neznan uzmovič ukradel uro, zlatnine ter 200 kosov starega srebrnega denarja; avstrijskega, italijanskega in ruskega, poleg tega pa še 1200 dinarjev v bankovcih. -o-
Usoden prepir v listnjnku
Neke noči je prišel slikarski pomočnik Viktor B. iz Celja na neki listnjak, na Po-lulah pri Celju, da bi tam prenočeval. Na listnjaku pa je že spalo več moških, katerih Viktor v temi ni videl in je stopal po njih, iskajoč ležišča. To je ostale razburilo in v kratkem je nastal prepir v katerem je Viktor B. potegnil nož in ga zabodel Štefanu Še-kulino v prsi, da so ga morali oddati v celjsko bolnico.
-—o-
Ogenj
V	Grd in i pri Stopercah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Lampre-ta in klet posestnika Antona Novaka. Orožniki sumijo, da je ogenj zanetil 27 letni Jožef Weis iz Kostrivnice v šmar-škem okraju.
j — ■ - o--
Vzdrževanje kaznilnic
V	Jugoslaviji je 11 kaznilnic, svoj čas jih je bilo 12, pa je bila leta 1930 kaznilnica v Beogradu ukinjena. V Sloveniji sta dve kaznilnici; moška v Mariboru in ženska v Begunjah na Gorenjskem. V obeh je uslužbeno okrog 1000 palznikov. Teh 11 kaznilnic stane državo letno okrog 30 milijonov dinarjev. Največ veljajo državo kaznilnice v Zenici, Sremski Mitrovici in Skoplju.
ŠTEV. (NO.) 70.
CHICAGO, ILL., SREDA, 12. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 12, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.

Stran 2
Amerikanski Slovenec
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 12. aprila 1939
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Lz celo leto ________________________________$5.00
Za pol leta __________________________________ 2.50
Za četrt leta _______________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto____________$6.00
Za pol leta_________3.00
Za četrt leta___________________1.75
Posamezna številka _____________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
I zabiti, da stoje dobro organizirani fašisti tudi na drugi ' strani Pacifika in ne samo v Evropi. Na eni strani stoji Japonec, na drugi nazijci in fašisti. In vsi trije so povezani in sodelujejo, doeim demokratične države ne vedo, kaj bi napravile, če katero izmed njih davijo fašisti.
Svet jadra v zelo čudne razmere!
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________
For half a year
....$5.00 _ 2.50
For three months _________________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________$6.00
For half year_____________3-00
For three months _____________________ 1.75
Single copy ____________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo rcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Fašistična igra se nadaljuje
Koncem zadnjega tedna je bilo opažati veliko aktivnost med voditelji fašizma in nazizma v Evropi. Goering in Gobbells sta odšla na "počitnice". Eden je odšel v Italijo, drugi v Cairo in Egipt. Te "počitnice" seveda niso bile nič drugega, kakor le medsebojna posvetovanja med vojaškimi in političnimi voditelji nazijev in fašistov. To je reakcija fašističnega in nazijskega tabora na protifašistično obkoljevanje, ki ga je začela voditi Anglija.
Fašistična borba za popolno nadvlado sveta se hitro razvija. Borba traja že skoro deset let. Odkar je Nemčija in Italija ter Japonska odšla iz bivše Lige narodov se razvija politika totalitarnih držav v smeri, da pridejo slednje do popolne kontrole sveta. Svet je bil preveč zaposlen z vsakdanjimi skrbmi in tega menda ni opazil. Totalitarne države Italija, Nemčija in Japonska vodijo neprestano borbo. Japonska je že leta 1931 na tem načrtu osvojila Mandžurijo, jo preorganizirala v vazalno državo Mančuko in jo postavila pod svoje "varstvo". Italija videč, da se Japoncem ni drznil nihče izmed zapadnih velesil postaviti po robu, je na enak način napadla Etijopijo, jo zasedla in proglasila za italijansko kolonijo. Zatem je nastala civilna vojna v Španiji, Mussolini je posegel tja in rovaril toliko časa, da je zmagal. Francova Španija je sicer samostojna država, ampak pod Mussolinijevim "varstvom". S tem, da je zaustavil v Španiji upliv komunizma je naredil Evropi uslugo. V koliko so s tem udarjene druge nekomunistične demokratične države je seveda vprašanje drugega značaja. Zadnje mesece je Mussolini grozil Franciji. Dala-dier je odgovoril: "Niti enega akra zemlje ne damo!" Zdaj je sunil v Albanijo iz strategičnega ozira. Zapečatiti hoče Jadransko morje, obenem pa ustanoviti v Albaniji stalno vojaško zrakoplovno bazo, s katero bo lahko ogrožal ves Balkan. Drugi tudi pravijo, da sta z Hitlerjem v dogovoru, da v slučaju izbruha vojne z Anglijo in Francijo, Italijani na hitro navale preko Balkana do Dardanel in z osvojitvijo istih zapečatijo pred Anglijo Črno morje. Druga dozdaj še nepojasnjena Mussolinijeva poteza je tudi to, da je pred par dnevi na zapadni strani ob Atlantiku izkrcal 16,000 vojakov na španskem obrežju, tik za Gibraltarjem. Iz kakega razloga? Hm, v slučaju spopada, bodo napadli Gibraltar in tu prerezali angleško pot skozi Sredozemsko morje.
Hitler je med tem osvajal na severu, kakor že znano. Pobasal je najprvo Avstrijo, zatem Čehoslovaško in Klaj-pedo in njen pas ob morju Litvinske. Zdaj hoče še Ukrajino in Rumunijo in še mnogo drugega.
Vse to, kar smo na kratko omenili so Italijani, Japonci in Nemci takorekoč naropali od miroljubnih demokratičnih narodov. In kar je najbolj žalostno in vsega obžalovanja vredno je pa to, da ni na svetu nikogar, ki bi stopil odločno pred te fašistične osvajalce in jih skušal zaustaviti. Nikjer ni nobene inštance, ki bi dvignila glas, da se takega nasilja izvajati ne sme. V Evropi se zdaj godi to, kar se dogaja v divji džungli, kjer močnejša bitja enostavno uničujejo slabejša. Na kako pravico ali moralo se nihče ne ozira.
Kam bo to privedlo svet? Zdi se, če trezno pogledamo v svet, da je demokracija in njen duh v svetu že popolnoma odpovedal. Anglija se skuša dvigati in skuša voditi demokracije proti fašizmu totalitarnih držav. Ampak njen nastop je vrlo klavern v primeru z fašistično delavnostjo. V vseh demokratičnih državah ni najti enega samega živahnega in navdušenega voditelja. Ta klavernost kaže, da je demokracija vsepovsod na umiku pred fašizmom. Posebno slabo znamenje je to za Anglijo in kaže, da se kot nekak postaran stvor umika v svoj kot, kjer že naprej ve kaj jo čaka. Gobbelsova propaganda pravi, da Anglijo čaka popolen razpad, če začne z vojno. Ako je kaj takega za pričakovati, kdo naj potem organizira protifašistično fronto?
Če pojde še nekaj časa tako naprej, kakor gre, bodo fašisti X Evropi popolni gospodarji. Nevarnost fašizma pa ne bo ostala le za evropskimi plotovi. Začela bo stegati svojo glavo preko oceanov. In Amerikanci ne bi smeli po-
NAŠ NAROČNIK IZ PENNA SE OGLAŠA
Centerville, Pa.
Pomlad se je odprla,
Vesel bodi ves narod.
Vse hudo je zatrla;
Veselo bod' povsod.
Tudi jaz se spominjam mladih let in stare domovine, kako je bilo veselo tam na Do-ienjskem v Leskovcu, vsako pomilad. Vselej so imeli fantje navado, da so šli peti sv. Jurija k vsaki hiši. Tako so tudi mene lenkrat primoraJi. da sem šel z njimi. Po pravici vam povem, da se mi ni prav dopadlo. Vse je izgledalo tako, kot da bi prosjačili. Šest nas je bilo, pa smo dobili vsak po 104 jajca in vsak, da se tako izrazim, prav veliko špe-ha. Bilo je to v soboto večer. Joj, kako smo pekli cvrtje v nedeljo zjutraj, jedli in pili, pa je prišla deveta ura in haj-ai k deseti maši. — Potem se pred cerkvijo eden domisli, da je strašno žejen in smo jo zavili v gostilno k Maroltu. Pri drugi 'mizi so že bili zbra-ni starejši možaki, ki so imeli svoje pogovore in so 'bili videli prav veseli. Pa vpraša eden svojega soseda: Ti Butkovič,. ti znaš nemško. Povej nam, kako se pravi po nemško c. in k. okrajni glavar. Kaj še tega ne veš, mu odvrne, vprašani. C. in k. okrajni glavar se pravi po nemško Kaiserlihe und Koniglihe bezirkshaupt-manschaft. Kako si rekel, ga oni še enkrat vpraša, vprašani mu pa pove vnovič. — No, |Zda(j pa že vem: "Kajzerlihe und keniglihe Becirkskavklpo-šast". To vam je bilo potem smeha.
Ko to pišem ravno na cvetno nedeljo, se-zopet spomhim stare domovine, da je balo za .cvetno nedeljo tam dostikrat že vse v cvetju. Topel vetrič je raznašal osipajoče se belo Qvetje na vse strani, da je bilo veselje. Tukaj pa, ko danes to pišem, je pa vse drugače. Ko pogledam skozi okno vidim da tako salamensko sneži, kot bi imel sneg "piece -.vork". — No, kaj hočemo. Kalcoršni so današnji ljudje, tako je tudi vreme — bedasto.
Ko sem bil še v So, Chicagj član pevskega društva "Triglav" in smo priredili koncert ter povabili sosednja dva pevska društva iz Chicago k sodelovanju, pa se jih je udeležilo komaj od vsakega društva kakih šest ali sedem. Mi -smo jim dali prosto vstopnino, pa še večerjo, oni so pa prinesli s seboj vsak svoj list, koledarje in pratike in ponujali v nakup kot Račani čebulo; potem so pa. še kolektali za Pri-
morske Slovence, kot sedaj za špansko vlado. Tako so vpili in razlagali kaj vse' Italijani počenjajo s Slovenci, da bi se kamnu smilili. Tako so napravili nekoliko 'biznesa' v South Chicagi, potrošil ni pa noben niti ficka. Ko so pa potem oni priredili koncert na Lawn dale in nas povabili, se nas je udeležilo njihovega koncerta nad 80 po številu. Pri vratih sem moral plačati 75c za vstopnino, večerja je stala dolajr in ■y.\, kvorta vina dolar. Nič ne rečeni, večerja je bila izvrstna; domače klobase, krompir, zelje — o pa še nekaj je bilo in tega še danes ne morem pozabiti — Rozinova potica. Joj, pa še kakšna je bila. Na vsake pol ure ena rozina,kdor si je vzel toliko časa za jesti. Od takrat so se meni socijali-sti in tista lawndalska afnari-ja zamerili, kajti socijalist je slafbši od cigana. Ce i'm:aš ti dva nikla in daš ciganu enega, se ti bo zanj lepo zahvalil. Daj ga pa socijalistu in ko bo videl da imaš ti še enega, ti bo rekel, da mu daj še onega, češ, kaj pa boš ti h. . . bedasti z njim. — Ne vem, kaj bodo sedaj začeli. Videl sem večkrat v listih, kako so v tej španski vojni nabirali podporo za špansko boljševike in to se je nabiralo prav na glavnem uradu odkoder so potem poročali, da so pošiljali kar po več tisoč skupaj tja doli v Španijo. Sedaj jo "finiš" in sedaj bodo menda nabirali za Hitlerja, ali pa za tisto njihovo federacijo v Afriki, ki se za repe po drevesih obešajo in so baje njihovi sodrugi ali potomci. — To naj za danes zadostuje. — Pozdrav čitalte-Ijem tega lista. O priliki se že še kaj oglasim.
John Voglar ■-o-
LEPA PRIREDITEV So. Chicago, 111.
Za v nedeljo 16. aprila še pripravlja naše cerkveno pevsko društvo Zarja, da priredi velik pevski koncert, kakor-šnega še ni bilo v naši fari od njenega začetka. Nekaj novega bo že to, da bo začetek koncerta ob 3 uri popoldne. Dolgo Ča'sa smo pevci ugibali, da li bi bilo primerno preiti iz navadnega reda in prirediti koncert popoldne namesto zvečer, kot je bila dosedaj navada in končno smo se odločili, da bomo poskusili. Zlasti se nam je zdelo to primerno zaradi tega, ker smo povabili k sodelovanju tudi nekatera druga pevska društvn, ki so se z veseljem odzvala da bodo prišla. Novost za našo
naselbino bo zlasto to, da pridejo slovenski pevci iz Jolieta, katerih, kakor sporočajo, jih bo nekako okoli 50. To je že velik zbor in jim že v naprej kličemo: Dobrodošli in pozdravljeni jolietski pevci, ki bote prvič prinesli svojo pesem v našo naselbino! Mnogi naši rojaki so vas že slišali peti v Jolietu pri raznih cerkvenih in drugih slovesnostih, toda pri najs se še' niste oglasili in bo to prvič dana vsem prilika, da vas bodo slišali. — Cerkveni pevski zbor "Adria" iz Chicage, je nam že po večini znan, saj je že tolikokrat prišel k nam in nas vselej razveselil s svojo pesmijo. Za letos kakor obljubljajo, nas bodo še posebno presenetili. Tudi njim kličemo veselo dobrodošlico ! — Pevsko društvo "Slovan", ki bo tudi sodelovalo pri letošnjem koncertu, je po večini vsem znano v naši naselbini. Slovan je že staro pevsko društvo, toda glede proizvajanja svojih pesmi, je čilo in mladostno. Koliko pohvale in priznanje so že ti pevci prejeli za svoja pevska izvajanja, mi pač ni treba o-menjati, ker so mnogim znana. To pot bodo tudi oni prvič, zapeli v naši dvorani. Pozdravljeni! — Tako bodo torej kar štiri pevska društva nastopila pri tem koncertu in pela najbolj izbrane pesmi. Po pravici torej lahko imenujemo nedeljo 16. aprila za praznik naše slovenske pesmi, kakoršnega pri nas še nismo imeli.
Zato dragi farani in rojaki, ki ljubite našo pesem, pridite v nedeljo popoldne v cerkveno dvorano na 96. St. in Ewing Ave. in naužijte se milih slovenskih akordov. Ob poslušanju lepih slovenskih pesmi, se bote počutili kot da ste^ prenešeni v domovino,kjer naša pesem odmeva ocl gora in so jo polna polja in travniki. Tam v domovini vse prepeva. Prepeva pastirček na paši, prepevajo plevice in perice, prepevajo kosci in orači; že mati pri zibelki poje svojemu otroku in mu tako vliva v dušo milino slovenske pesmi. Tako lahko bo pravici rečemo,da je naša slovenska zemlja petje, četudi prepojena z znojem trpinov. — Mi pa, v tujini, poskušamo vsaj od ča-do ča'sa s takimi pevskimi prireditvami obuditi bolj Žive spomine na to našo domovino, v kateri, skoro bi rekel, od dojenčka pa do stoletnega starca, vse prepeva. __ Ravno te
dm sem bral da je tam v Beli Krajini, v Črnomlju, slavil stoletnico rojstva Beličev Janez, o katerem pišejo, da se še sedaj. kljub svoji starosti, s pesmijo pripravlja na vsak bolj važen praznik,— Cerkveni pevci so prepričani, da bote dragi rojaki to nedeljo napolnili cerkveno dvorano in tako pokazali, da ste resnični ljubitelji naše slovenske pesmi. Pesem naj nas združi, da bomo vsi eno, da vsaj ob zvokih naše pesmi pozabimo na marsikakc nevšečnost. Zato va'm pevci kličejo na veselo snidenje v nedeljo ob treh popoldne.	Pevec
KAJ BO NA BELO SOBOTO V MILWAUKEE?
Milwaukee, Wis.
Postni čas je za nami. Pričelo se bo zopet živahnejše življenje z zabavami in prireditvami. Pri nas so posebno na glasu takozvane "domače zabave". Kdo pa ima patent domačih zabav v Milwaukee? Predsednik društva Lilije, ki je precej dobro podkovan v zgodovini, mihvauškega slovenskega dejanja in nehanja trdi, da je društvo Lilija, leta 1917, meseca marca, prvič prišlo, na dan z domačo zabavo. Harmonika, ples, liter zla-to-rujnega, potica, krofi, klobase in drug prigrizek, to so privlačne stvari, ki so napravile med nami te zabave nadvse priljubljene. In če je še postrežba taka, kakor jo da navadno vedno Lilija, potem ni čudno, da je postala S. S. Turn dvorana premajhna za naše domače zabaive.
Torej izvor gre 22 let nazaj. Društvo Lilija je vsako leto enkrat to je, na prvo soboto po veliki noči, pripravilo tako zabavo, poleg drugih bolj izobraževalnega značaja. Društvo pa se je zadnje čase tako razvilo in tako narastlo, da postaja prenaporni problem, vse obiskovalce nasititi, napojiti in jim postreči kot imajo navado Lilijevci. Preveč fehtanja je tudi treba, ker drugače je "luknja". Treba je bilo torej misliti na nekoliko spremembe. In to ni taka težava, saj Lilija poseduje toliko mladih, srednjih in starejših talentov, za igre petje in rlrugo odersko prednašanje, kar naše ljudstvo ravnotako ljubi kot domače zabave. Od takih prireditev odnesejo po-setniki domov prijetnejši utis in spomin kot aamo glavobol.
Društvo Lilija se je torej za letos odločilo, da poda v soboto 15. aprila, v S. S. Turn dvorani en čeden, okoli dve uri trajajoči program, potom svojega mladinskega naraščaja.
Precej so že poznani pri nas ti malčki, ker so že par-krat nas kratkočasili s svojim žvrgolenjem. kakor tudi z igranjem slovenske in angleške igrice. To pot bodo zopet pokazali svoje zmožnosti. Vprizorili bodo dve igrici, v slovenščini "Kdo bo piskre pomival"?, v ahgleščini "The Fickle Friend". Zapeli nam bodo zopet in plesali posebne plese, da jih bo gotovo vsakdo vesel, kdor jih bo v,idel.
Povabljeni ste torej vsi Slovenci iz Milwaukee in okolice, da obiščete to posebno zanimivo prireditev Lilije, v soboto, 15. aprila, v S. S. Turn dvorani.
Kot v preteklosti, se bo tudi to pot gledalo, da se prične program točno ob 8. uri zvečer, po programu, da ne pozabimo popolnoma na domačo zabavo.pa se bo serviral prost prigrizek, bo ples in prosta zabava do rane jutranje ure. Za nameček pa bo devet srečnežev deležno lepih, vrednostnih nagrad (Door" Prizes).
Pozdrav vsem čitateljem' in na svidenje na gori omenjeni prireditvi. Clan "Lilije".
Dogodki
Med Slovenci p« Ameriki
Priznanje slovenskemu zobozdravniku
Chicago, 111. — Slovenski zobozdravnik Dr. Frank Pav-lich je bil te dni imenovan članom štaba raziskovalne ustanove na Chicago College of Dental Surgery of Loyola University. — Vsekakor častno priznanje za slovenskega zobozdravnika. — Naše častit-ke! •
Vest iz domovine
Ely, Minn. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Kati Godec je pred kratkim prejela iz stare domovine žalostno sporočilo, da ji je umrla sestra Ana Težak, omožena Fink. Umrla je dne 27. februarja v vasi Dolenji Suhor v Beli Krajini. Po domače so jo klicali Brezniko-va Ana in je bila stara 51 let. Svoj čas je bivala tukaj na E:ly in je leta 1913 odšla v stari kraj. Mož ji je padel v vojni v starem kraju. Zapušča mater, sina in hčer; sin in hči sta oba poročena. Tukaj v Ameriki zapušča dve sestri; že dm'enjeno tukaj na Ely in Rozi Majnarič na Hibbing, Minn.
V bolnišnici
Cleveland, O. — Tukaj p6-znani rojak in odvetnik Mr. Joseph Križman se je moral v svrho zdravljenja podati v St. Luke's bolnišnico. — V Huron Rd. bolnišnico je moral Anton Žužek, sin mnogim poznane Mrs. Žužek s St. Clair Ave.
—	V Glenville bolnišnico je bila odpeljana pretekli teden Mrs. Mary Zupančič z East 158. Street.
Piruhi iz Kalifornije
Chicago, 111. •— Zastopnik "Amer. Slovenca" g. Jos. Sku-bic, bivši Jolietčan, sedaj stanujoč v Fontani, Calif., je poslal uredniku "Amer. Slov." zavoj svežih oranž .in svežih "grape fruits". — Iskrena hvala za tako lepe piruhe, posebno pa še za cvetoči oranžni vršiček!
Pueblske vesti
Pueblo, Colo. — Orgle za našo cerkev St. Mary so že kupi j ene. Inštalirane pa bodo, ko bomo predelali in preuredili prostor na našem koru.
—	Velikonoč smo obhajali ja-ko lepo in slovesno, zakar gre vse priznanje našemu preč. g. župniku P. Cirilu Zupanu, ki se toliko trudijo za čimdaljšo versko oskrbo naše župnije.
—	Te dni izide tudi finančno poročilo naše župnije, ki ga bodo dobili naši župljani. — Še to naj dostavimo, da smo se vsi Pueblčani zelo razveselili, ko je prišla vest, da je v kampanji "A m. Slovenca" zmagala Mrs. Mary Meglen*. Tako je prav. Naše čestitke!
-o-
Prireditve, ki so oglašnne v "Am. Slovencu" so vedno u-speine.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllgilS
Tjs/fWt
Ko je bila kraljica Atka izrekla sodbo nad ujetniki je zopet odšla v svojo palačo. Kmalu za njo sb stopile .v dvorano skozi okrogla vrsta, tri strašne postave. Bili so to takoimenovani pto-mi, ki sb bili oblečeni v heprempčljivo obliko in .pokriti ž, nepreniočljivimi čudnimi pokrivali.
V takih oblekah, je bilo ptomom omogočeno kretanje po vodi. • Ptomi so pristopili k Heleni, jo potegnili iz kletke in jo začeli oblačiti v prav tako obleko, kot -sb jb nosili oni. "Kaj bodo naredili z njo.".vpraša tavac Her-kufa. "(Odpeljali jo bodo v majhno sobico, ki je gredi jezera Horus."
"V tej sobici," nadaljuje Herkuf, "ji bodo to obleko zopet slekli in jo pustili samo ter sobico dobro zaprli. Notri bodo pa spustili vodo, ki bo počasi naraščala, da bo dekle v njej utonila.'' —- Kmalu potem so ptomi zareg odšli s Heleno skosi ravno tista okrogla vrata, koder so prišli jiotj-j.
Helena je vgji prestrašena sledila strašnim postavam, ki so jo oblekli v prav take obleke, kot so jih nosili oni, da je izgledala kot oni. Varno je stopala za njimi po vodi, pr&v tako, kot bi šli po'suhem. Bala se je pa, kaj jo neki čaka sedaj. — V kletki je pa La-vac žalosten mislil na njo.
fSfl
IS'
jlgl
» I kHMMgi I
! I pSO \
\ I B ] ; g § a I
•	s. » & j
► o' > g !
! ° £ p | B O |
! g * I ;
' B Ei !
i »	«	S
» CKJ	M	®
» 03	"	<
S3	«
_	o i K o i
» cn	o<	<2
•	ti N
I £ S' o !
® I i
ti
i i-v'
I F B
Zapadna ! Slovainska
Zveza
DENVER
COLORADO
Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave.; So. Chicago, 111.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: . "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
«
1
»»»»»»"''»"»»»O"«**'

ATTENTION!
SECOND DIVISION OF VICTORY CAMPAIGN!
Three months have passed in the Victory Campaign and here follows a report of the progress of our division for the first two months. (Results for the month of March are not completed as yet.)
We are in second place with 14 new adult and 20 new juvenile members having a total of 24 credits. Lodge No. 3 has 3 adults or credits; Lodge No. 4 has 2 juveniles or 1 crcdit; Lodge No. 17 has 1 adult or 1 credit; Lodge No.
'27 has 1 adult and 3 juveniles or 2l/2 credits; Lodge No. 29 has 1 adult or 1 credit; Lodge No. 38 has 2 adults or 2 credits; Lodge No. 41 has 5 adults and 15 juveniles or credits and Lodge No. 45 has 1 adult or 1 credit. Eight of our 15 lodges have each produced at least one credit; the other 7 have not received any new members at this writing.
The following lodges have selected Captains: For Lodge No. 3, Joseph Spiller, 313 Clark St., Pueblo, Colo.; Lodge No. 4, John Cvar, 102 — 3rd Ave., Midvale, Utah; Lodge No. 13, Ane Rudman, Box 92, Frontenac, Kans.; Lodge No. 17, Joe Smith, Jr., Box 64, Frederick, Colo.; Lodge No. 23, John Peltz (No address given); Lodge No. 27, Louis Markovich, Box 214, Davis, W. Va.; Lodge No. 29, Mary Krajc, 1205 E. 60th St., Cleveland, Ohio; Lodge No. 31, Felix Vogrin, 2419,No. Main Ave., Scranton, Pa.; Lodge No. 38, Frank Hren, Diamondville, W.yo.; Lodge No. 41, Joseph Shaball, 4527 Grant, Denver, Colo.; Lodge No. 55, Olga E. Pečjak, Aspen, Colo, and Stanley Race, 1114 E. 77th St., Cleveland, Ohio. No report of selection of Captains was received from Lodge No. 28 at Pittsburg, Kansas, Lodge No. 45 at Ruth, Nevada and Lodge No. 53 at Aguilar, Colo. It is hoped that we shall soon hear from these three lodges.
It .is. not my intention to emitijujally pester the lodge officers, members and their Captains with "pep" letters. 1 sincerely believe that all concerned will get their heads together and plan, work and strive to achieve success for their individual lodge under the leadership of their respective Captain. The greater the growth in new- members for your lodge, the greater are _our chances for winning one of the prizes—the reaching of the highest quota and the first prize should be the goal for which to point and work. I am positive that the individual members of my group realize all this and will cooperate with the Captain and officers of their respective lodge.
Remember, you are welcome to correspond with me in either the American or Slovenian languages concerning this campaign as vffll as the Juvenile Department and the Association in general. Let us all join hands for a bigger and better WSA.
GEO. J. MIROSLAVICH, Supervisor--0-
-2nd Division.
AN IMPORTANT AFFAIR
Dance on April 22 to be Gala Time
The WSA Activity Club of Denver will hold its first dance at the Slovenian Hall, 4468 Wash. Street the second Saturday after Easter, April 22. The usual popular price of 25c each is the admission and orchestral music will cause your feet to sway you in jitter bug antics or as you may wish. Refreshments will be on hand for those who wish to indulge. Sale of tickets so far indicate a large crowd.
We feel that every WSA member wishes our younger set—and the older ones, too—to have many activities to satisfy their heart's desire. This club was organized for that purpose. Everyone should get behjnd it and join cither as an active or social member.
Our soft ball and baseball boys engaged in three games on Sunday, April 2, winning each one and showing promise of strong team. Look out everybody, especially Chicago, because our boys intend to take your scalp when you come to Denver in July. And we expect to repeat when We take our teams to Chicago next year. Alright Leo, Mike, Frank and the rest of,you, lay your bets on the table. ' ,
Our soft ball team is fast whipping into shape for competition in the fast City Park League scheduled to start in May. Many boys of last year's team will again see action.
Several members have been discussing bowling and basket ball for next fall. The Pinochle Leafeue will start very shortly. Many have suggested a brass band and orchestra in conjunction with the Glee Club all of which Will comprise the music branch of the Club. A dramatic branch hopes to be i« action so as to be able to present a Play in the fall. There are many other things that will be put into operation for the benefit of the members of this organization.
We hope that all will join In this 'lew movement and strive to help it to success. Your attendance at the dance °n April 22 and bringing along a large crowd of friends will help to start a fund with which to carry on the pro-Sram and activities of the Club.
Should you rfead this in time, please attend thfe meeting 6f the Activity Clijt> at the Slovenian H^ll, Wednesday, April 12, at 7:3i). This is open al^ WSA members of Denver,
IZ URADA DR. SVOBODA ŠT. 36, ZSZ.
So. Chicago, III.
Cenjeni sobratje našega društva ste prijazno vabljeni, da se udeležite redne mesečne društvene seje v četrtek 13. aprila ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Pridite vsi, da se kaj pomenimo o nadaljnem društvenem delovanju. Obenem ste pro-šeni, da pomagate nabirati nove člane in članice mladinskega in odrastlega oddelka za društvo in Zvezo v letošnji takozvani "Victory campaign". Kakor vam je znano, je glavni odbor določil »a letošnjo kampanjo izredno lepe nagrade, katerih se je vredno poslužiti. Dosedaj smo pri nas že kar lepo napredovali v pridobivanju novega članstva. Le tako naprej cenjeni sobratje in tudi tisti stopite v vrste delovnih članov, ki dosedaj še niste pridobili nobenega novega člana. Upajoč, da pridete v lepem številu na sejo, vam kličem na svidenje.
M. Popovich, tajnik
-o-
"Z.S..Z. nudi zavarovalnino za celo vašo dfužino!"

THE
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
THE BEST HOME SAFEGUARD
Help The Organization That Helps You.
It is your loyal duty to take an active part in all affairs of YOUR Association. Read below how you may help yourself, your lodge and
the Association.	_ _
Victory Campaign
Ending on December 31,1939.
FREE MEDICAL EXAMINATION
Medical examination fees for adult applicants will be paid by the Supreme Office.
No medical examinations are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office.
COMMISSIONS
50c commission will be given for each juvenile applicant, accepted, providing such applicant pays at least three monthly assessments.
New juvenile members will not be required to pay the first month's assessment, but a few month's dues should be collected.
For new adult applicants accepted, and providing they pay at least three monthly assessments, the following amounts will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 SPECIAL PRIZES The lodges of the Association are evenly divided into three separate groups. Each group will participate in the following prizes in accordance with the terms stated herein.
One (1) credit will be given for every new adult applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments.
One-half (_%) credit will be given for every new juvenile applicant accepted, providing they pay at least three monthly assessments.
Twenty-five (25) extra credits will be given to any person who organizes a new lodge. Such credits may be given to any lodge by the recipient of the same.
FIRST PRIZE of $150.00 to the group that secures the most credits, providing a quota of 250 credits is obtained.
SECOND PRIZE of $125.00 to the group that secures the second most credits, providing a quota of 200 credits is obtained.
THIRD PRIZE of $100.00 to the group that secures the third most credits, providing a quota of 150 credits is obtained.
The Division Manager will divide the prize money, WOn by his group, among his lodges in proportion to the credits they obtain. A lodge must obtain at least 10 credits before it is eligible to share in the division of any prize.
A Grand Prize of a GOLDEN GAVEL will be presented to the lodge that secures the most credits in the Victory Campaign, and the "Championship Trophy", properly engraved, will pass into its temporary possesion. Said trophy becomes permanent property fo lodge winning three consecutive membership campaigns.
A beautiful WRIST WATCH shall be given to any person who organizes a new juvenile branch of not less than 15 juveniles, providing such person sees that said branch is fully active and properly supervised with at least 15 members on the rolls for the period of one year ADDITIONAL CREDITS
According to the rules in the Special Contest to select juvenile delegates, credits will be allowed for all new members secured in this Victory Campaign as soon as applicant completes one year of membership. These credits may be secured by the juveniles themselves, or by adults who may transfer credits to some worthy juvenile.

RAZNOTEROSTI
ZAKLADI NA DNU MORJA
KUKAVIČJE SKRIVNOSTI
Angleški trgovec E. P. Chance je prispeval zoologiji zanimivo gradivo. Dvajset let je poslušal kukavice in svoja opazovanja^ beležil. Zapisoval si je tudi točno, kako se te ptice ravnajo, v koliko se vračajo spomladi do svojih prejšnjih gnezd in po katerem sistemu polagajo svoja jajca v tuja gnezda.
Ugotovil je, da opazuje kukavica povprečno pet dni tuje gnezdo, preden se upa do njega in odloži v njem svoje jajce. Ob teh prilikah pa vzame ptica vedno drugo jajce iz gnezda in ga odnese s seboj, da ga potem poje. Meni, da uniči kukavica na ta način vsako leto najmanj milijon ptic. Chance ve danes toično povedati že v naprej, kam bo kakšna kukavica odložila svoje jajce, potrebna sta mu le dva dneva za proučevanje do-tičnega ozemlja.
ČEBELE BREZ ŽELA
V živalskem vrtu v Bristolu imajo tudi čebele. Pa se prav posebno vrste- čebele, takšne, kakršnih drugod ni nikjer — čebele brez žela. Čebelarski strokovnjaki so se dolgo časa prizadevali, kako bi vzgojili takšno vrsto čebel, ki ne bi imele žela. Ne morda za to, da bi imeli pred njimi manj strahu, ker takšne čebele vendar ne morejo pikati, pač pa radi tega, da bi poskusili, ali so čebele brez žela pri svojem delu morda bolj lene. Proti
Ajiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiinuiiiinim^
S TAJNIKI (CE) KRAJEVNIH DRUŠTEV ZSZ. I 1	POZOR!
Radi reda pri dostavljanju Glasila ZSZ. -prosimo vse § | krajevne tajnike(ce), da naj nam blagovolijo vsaki' mesec | 1 točno poročati imena in naslove vseh ODSTOPLIH, ČRTA- § | NIH IN UMRLIH članov pri njihovih društvih. To lahko | | store kar na navadnih dopisnicah. Prosimo vse tajnike(ce), | | da ta apel upoštevajo in pomagajo Glasilu, da ne bodo iste- | 1 ga sprejemali taki, ki do njega niso več upravičeni.
Uprava Glasila 2S&
pričakovanju so ugotovili, ko se jim je takšne čebele posrečilo vzgojiti, da čebelino želo nima prav nobenega vpliva na njeno pridnost pri nabiranju medu. Celo nasprotno so ugotovili: čebele brez žela so pri nabiranju 'medu le še bolj pridne, ker nimajo nobenega smisla več, kako bi se pri svojem delu s pikom maščevale nad tistim, ki jih vznemirja.
-o-
VSAK IMA SVOJE ŽITO Severni Evropci si pod "žitom" predstavljajo rž, južni pa pšenico. Američanom je žito koruza, Kitajcem riž, a Škoti mislijo pri tej besedi na oves.
PRISILNO VEŽBANJE OTROK
Berlin, Nemčija. — Dočim je bilo doslej mladini na prosto dano vglede članarine nazijskih mladinskih organizacijah, se bo pa v bodoče napravila udeležba obvezna, in sicer bo stopila tozadevna odredba v veljavo na Hitlerjev 50. rojstni dan, 20. aprila. Tako bo moral vsak deček in vsaka deklica v starosti od 10 do 18 let služiti v nazijski mladinski organizaciji, kjer se daje pouk v nazijskih načelih in predvojaško vežbanje. Tako bo mobilizirane v mladinske organizacije okrog 10 milijonov nemške mladine.
--o——
UGOTOVITVE S POIZKUSNIMI BALONI
Chicago, 111. — Chicaška univerza je dobila zadnjo sredo nazaj skupino šesterih po-izkusnih balonov, katero je spustila v zrak v četrtek teden v svrho proučevanja ko-izmičnih žarkov. Baloni, ki so bili opremljeni s potrebnimi apalrati, so napravili 400 milj dolgo pot in so bili najdeni v Dicksonbufg, Pa., in od tam poslani nazaj. Leteli so nad 14 milj visoko. Aparati so bili nfedotaknjfeni in bo ftiogla naplaviti univetza na njih podv
Anglež Phipps je bil prvi v zgodovini poznani človek, ki se je lotil reševanja potopljenih zakladov iz morja. Leta 1662 je kupil v Londonu neko staro ladjo in jo opremil v ta namen. Spravil se je na zaklad, ki se je bil potopil v neposredni bližini angleške obale. Poskus se mu je ponesrečil. Kljub svojemu neuspehu pa se je Phipps še nadalje bavil s podobnimi načrti in res se mu je nenadno v glavi posvetila rešilna misel. 2e na po-vratku domov je iznašel potapljaški zvonec. Angleški kralj ga je zato povzdignil v plemiški stan. Phipps je bil prvi pustolovec večjega stila, ki se je lotil kopanja morskih zakladov. Kmalu so mu sledili mnogi drugi. Seveda ni bila vsem naklonjena sreča, lahko rečemo, da so se večinoma vračali domov razočarani in brez denarja. Mno-gokateri je svojo pustolovščino plačal še s smrtjo.
Zgodovina pozna toliko primerov, ko so morski valovi pogoltnili in spravili na dno morja velike in včasih celo bajne zaklade.
Španska mornarica — Armada — je postala žrtev strašnega viharja leta 1582. — Morje je takrat pogoltnilo okrog devet milijard zlata v našem denarju. To je bil vojni zaklad, ki ga je peljala s seboj ta velikanska španska mornarica, ki je hitela nad Angleško, cla jo zavojuje. Še preden so začeli ropotati topovi, je vihar opravil svoje. 30 tisoč mož se je pogreznilo v morje. Ušla je le admiralska ladja, vendar ne daleč. V zalivu Tobermory ob škotski obali je tudi ta postala žrtev valov. Z njo vred vojni zaklad. 350 let že leži ta ladja na morskem dnu, vendar se doslej še nikomur ni posrečilo, da bi rešil vsaj del potopljenih zakladov. Dogodi se, da viharno morje večkrat vrže na obalo kak španski zlatnik, v znak, da zakladi" ne leže preveč globoko.
Drugi je zaklad angleškega morskega roparja Averyja. A-very je bil drzeh morski ropar, ki je ob neki priliki oropal velikega mogula iz Hindustana.ter mu iztrgal mnogo dijamantov in draguljev, vse skupaj vredno 260.000 zlatih funtov. Tako velik plen je rodil zavist pri njegovih tovariših. Avery je moral bežati in skriti zaklad na otoku Exuma v otočju Bahama. Otok je brez vsake vode in ima kakih 5 km v premeru. Za kopanje tega zaklada bi bilo treba vsekakor manj truda in časa kakor pa za dviganje zaklada velike špan. armade.
Zaklad angleške vojne ladje Bouvery bi morda mikal ljudi, ki jih veseli pustolovščina. To je namreč zaklad zadnjega kralja na otoku Tahiti ju. Kapitan Bouvery j a se je polastil tega zaklada in ga odpeljal s seboj, ko so mu postala tla na Tahityu prevroča. Prenesel je zaklad na otok Tonga in ga zakopal vpričo petero svojih tovarišev, ki so še ostali. Tako je od osemnaj-
s
&llagi ra^ne ugotovitve;
DENARNE POŠIUATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-1 lijo in vse dele sveta po dnev-! nem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
Za $ 4.70................ 200 Din
Za $ 6.80.,.............. 300 Din
Za $10.70................ 500 Din
Za $21.00................1000 Din
Za $41.00.;..............2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
! Vse pošiljatve naslovite na:
| JOHN JERICH
I 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
— »...ii. — ia ——— ^»^»fc^iMfc —
stega stoletja skriti zaklad vreden več kakor sto milijonov dinarjev. Danes se ne ve točno, na katerem otoku je prav za prav zaklad zakopan, ker je Tonda ime za skupino koralnih otokov.
Tudi zaklad sultana Malajcev ni tak, da bi ga mogli podcenjevati. Bungsu je bil poslednji malajski knez iz prastarega rodu. Španski osvajalec Corcuera je zvedel za ta zaklad in ga leta 1638 sultanu ukradel. Z njim je bežal na neki otok v Tihem oceanu. Na otoku Taw-Tawi je zaklad zakopal. Preko dvesto izbranih dragih kamnov je bilo v tem zakladu, biserov izredne lepote in vrednosti, med njimi tudi tako imenovani "črni biser" Malajcev, ki je sam vreden nekaj milijonov. Ta zaklad so ocenjevali takrat kot največji in dejali, da je vreden 3 milijarde dinarjev. Nad krajem, kjer je bil zaklad zakopan je sultan postavil veliko palačo, ki pa ni več preživela svojega vladarja. Pragozd je palačo zakril. Mnogo iskalcev zaklada je že tavalo tam in stikalo, vendar sreče ni imel nihče.
Že 2182 let pa je skrit zaklad stare Kartagine. Vreden je več kot milijardo. 400 ladij ga je peljalo preko morja v Španijo za Hamilkarja, očeta slavnega vojskovodje Hanibala, ki se jo takrat vojskoval v Španiji. Toda rimske ladje so prežale na sovražnika ter so blizu Kozjih otokov pri Siciliji zalotile kar-taginsko brodovje. Vnela se je bitka, ki bi se najbrže slabo končala za Rimljane, da ni večina kartaginskih ladij nasedla na pečine. Morje je pogoltnilo ogromni zlati zaklad. Ker takrat še niso imeli priprav za dviganje zakladov, so na zaklad kmalu pozabili in danes ni mogoče več vedeti, kje točno je kraj nesreče.
Korintski zaklad se da komaj primerjati s kartaginskim tako po letih^ še manj pa po vrednosti. Vendar le to je gotovo, da leži ta zaklad v Korintskem zalivu in je vreden nekaj sto milijonov. Zlato, ki so ga peljale rimske ladje, je bilo last rimske ga konzula Mummija, ki je leta 146 plenil v Korintu in se je z zakladom vred na povratku v domovino pogreznil v morje. Vendar to ni bilo samo čisto zlato, temveč tudi mnogo srebra.
Težko je priti na sled potopljenemu zakladu, ki ga je vozil s seboj angleški parnik "Lau-rentic". "Laurentic" je vozil iz Amerike v Anglijo. Bila je svetovna vojna in neka nemška podmornica ga je torp^dirala prav blizu irske obale. Dosedanji poskusi dviganja so bili izredno težavni, ker se je parnik po torpediranju preklal na dvoje in se je zlato pogreznilo na dno, ruševine ladje pa čezenj. Vendar se je dosedaj posrečilo spraviti na površje dobro petino vrednosti.
Znamenit je tudi Napoleonov zaklad. V njem je bilo več kakor za dve milijardi zlata, mnogo vojnih načrtov in mnogo najdražjih egiptovskih umetnin. Bojna jadrnica "I,'Orient" je te vrednosti vozila v Francijo, vendar so njo in vse ostalo francosko bojno brodovje zalotili Angleži in ga v bitki pri Abukir ju
uničili. Najdbe bi se razveselili tako zgodovinarji, kakor stari-noslovci in iskalci zlata. Zato se večkrat čuje o pripravah in osnovanju načrtov za dviganje te ladje. Vendar je glavna ovira pri tem ta, da zahteva E-gipt polovico dvignjenega zaklada za sebe. V prvi vrsti pa hoče Egipt imeti za sebe vse u-metnostne spomenike, ki bi Se potem prenesli v narodni muzej. Pred nekaj leti se je bil Grk Pa-naiotis ponudil egiptski vladi, da bo dvignil zaklad, če mu zagotovi milijon za dvigovalne stroške. Ker je pa Egipt to odklonil, je padlo vse v vodo.
Srebrna mornarica (špansko-francoska) je vozila s seboj i: Amerike zlata in srebra za pe milijard. V mehikanskem zalivu je težko natovorjene ladje zalotila angleško-nizozemska mor narica. Vnela se je bitka, kakrč nih je videl svet v prvi polovic' 18. stoletja prav veliko. *Takra so bili Angleži tisti, ki so svoj evropske konkurente polagoma izrivali iz ameriških kolonij Pri tem so se opirali na svoje veliko in težko premagljivo mor narico. Ko so zalotili Francoz, in Špance, so jih napadli in skoraj vse ladje potopili. Le neka tovorov zlata je padlo zmagova" cem v roke. Z vsemi modernim" pripravami so že poskušali naj T kraj in ležišče zakladov, venda" doslej sreča ni bila nikomur nt klonjena, čeprav leže zakladi 1 kakih 25 m pod morjem.
--o-
MEGLO RAZGANJAJO
V Angliji so iznašli nov hf čin, kako se da umetno prepod ti megla. Sicer vse podrobnosl tega izuma še niso znane, vendar se je o njem zvedelo vsaj t< da pri tem uporabljajo neke vr ste toploto. Naredili so baje i , nekaj poskusov, ki so se dobi -obnesli. S pomočjo tega noveg izuma bo možno v petih mini -tah razgnati meglo s prostor -250 m dolžine, 35 m širine i 100 metrov višine. Torej bi bil ■ v tem času možno razčisti ozračje nad tolikšnim proste rom, kot je na primer navadn. letališče.
Semena iz Jugoslavije
smo zopet sprejeli. Pišite po brezplač ni cenik, ali pa takoj naročite izmet.
sledeče zbirke: SALATA, listnata, najzgodnejša SALATA, zgodna krhka glavnata SALATA, ljubljanska ledenka SALATA, rdečkasta glavnata SALATA, poletna velika glavata ZELJE, fino okroglo zgodno belo ZELJE, ljubljansko veliko kasno KORENJE, srednjedolgo rumeno KORENJE, veliko kasno rudeče PETRŠILJ, gladki s korenom PESA, rudeča okrogla namizna REDKVICA, zgodna fina rudeča RADIČ, za solato, širokolistnat EN DIVJA, rumena zgodnejša ENDIVJA, pozna široka zelena MOTOVILEČ (repincelj) domači KUMARE, fina domača vrsta GRAH, užiten v stročju, visok FIŽOL, brez niti, nizek zelen FIŽOL, brez niti, nizek rumen FIŽOL, visok zelen brez niti FIŽOL, visok rumen brez niti PARADALJZI, srednjeveliki rudeČi
CENA teh semen je 12c paket.
Lahko kar izrežete ta oglas, podčr. tate semena katera želite in ga nam vrnete z Money Ordrom in naročilo bomo točno poslali.
"Bahovec Planinka"
Sprejeli smo tudi novo zalogo direktno iz Ljubljane pravega slavnegi zdravilnega čaja. To je svetovno slavno zdravilo za kri, želodec, lcdvice, jetra, žolč, čreva ter še posebno za ženske bolezni.
CENA je: 1 škatljn $1.00, 3 šk. $2.90.
STEVE MOHORKO CO.
704 South 2nd St., Milwaukee, Wia.
T
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO
in kratek SLOVAR. *
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in »eatavil znani profesor J. Mulaček, Id Je bival več let v Ameriki. —, Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno--, $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila a potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
AMERIKANSKI SLOVENEC!?*
Sreda, 12. aprila 1939
Pisano polje
"Podkrnoški gospod"
Dolores Vieser:	— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Beseda o tem in onem
OBE PLATI ZVONA
(Beseda Slovenske zveze društev Najsv. Imena)
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939,
in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Slaba obramba.
Koliko je šlo, ko se je začelo v Madridu, res za demokratične zahteve španskega ljudstva, je odprto vprašanje. Fakt je, da so igrali komunisti z Rusijo na čelo zelo vajžno vlogo. Ni še konca. Franco sem ali tja, in fašizem gor ali dol. V Barceloni je končano, v Madridu še ne. V Madridu
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga.
Vsak komad stane s poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
HIŠA NA PRODAJ
Zidana hiša s 5 sobami ter precej velikim vrtom za zelenjavo, dolga 86 čevljev, široka 20 čevljev; blizu katoliške Sole in cerkve, se proda po zmerni ceni. — 5607 Wick-Hff st., 10. Ward, Pittsburgh, Pa.
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno.
i zdelu je vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni
Poskusite In prepričajte se!
KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, bodete najbolje uredili, ako se obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd Str., New York, N. Y. Ti prazniki bodo toliko lepši za vas
Naroča se od
1840 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West C^rmak Road	Chicago, Illinoir1'
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ.
J. M. Tnmk
Zavorja ne more več razumeti svojega fanta. Le kaj mu je? Kaj ni to sreča, da si je človek večje in ponositejše nikdar izmisliti ne bi mogel?
"Saj, Nartel," reče nato in govori spet tako veselo, kakor da sploh opazila ni, da se sin krati. "Kdor ima podkrnoško pro-štijo, ta je veliko gospod. Svet je daleč na
okoli njegov — in lep lov je v Gorah--
in proštijska zemlja — moj Bog, jaz sem tako vesela!"
"Mar mi je proštijska zemlja," se zasmeje Nartej. "Počemu sem mlad? Ne maram nobene proštije! Kar jaz hočem, mati, to iztrgam sultančku!"
Pri teh besedah se fant zasmeje, vendar pa mu govorica zveni skoraj jezno.
Zavorji začne srce ta trenutek trepetati.
"Ti nočeš?" ostrmi.
"Nak, nočem, mati, in k temu me tudi ne more prisiliti ne smrt ne hudič! Dal sem na treh kraljev dan Ungnadu roko in mir besedi!"
Močna roka trešči fantu ob mizo. Rjav kolaček se stoči s krožnika, Zavorja ga pobere z drhtečimi prsti in ga položi skrbljivo in počasi nazaj.
Z grofom Ugnadom bi pač lahko govoril tvoj oče," meni mati čez nekaj časa.
"Se zahvalim za to čast. Vem sam, kaj hočem! In moja roka velja kakor beseda slednjega viteza."
"Na tri kralje saj še sam nisi vedel, da ti je proštija zapisana. To bo grof pač sprevidel."
"Pa če ne maram proštije!" zakriči Nartej divje.
Nato pa se nenadoma rahlo zasmeje:
"Mati, menda se vsaj ne bova že nocoj prerekala! Boste videli, še siti me boste teh štirinajst dni!"
Vprav tedaj pride Ngmej s smolnico iz kuhinje. Previdno drobenti čez grčavi pod v izbi in postavi'lučko na mizo.
"Bosta še kaj jedla?" vpraša.
Zavorja se zahvali in dekla odnese sklede. Rumena luč se bohoti v temi. Nartej vidi, da je rahla barva, ki je bila še pravkar, pač od veselja, razlita materi čez obličje, obledela. Pod gladkimi, temnimi lasmi ji je zdaj videti celo nežno in pobožno kakor iz voska.
Le zakaj jo je moral žaliti že nocoj ? — Toda — take marnje---tisto o prosti ji ! Tega vendar človek nikakor ne more misliti zares! On mora v vojsko! Je že dokaj mater jokalo, ko so jim sinovi šli nad Turka, in se smejalo, ko so se spet vrnili domov. Ah, Nartej ve, če se on vrne, bo močno v čislih! Kaj se je našel na Dunaju le eden, ki bi ga bil vrgel s konja? Kaj mu niso ponoči skrivaj prešlatali vratu in prsi, da bi našli svetinjo, ki odganja od njega sleherni strah in bojazen?
O vitezih in junakih je slišal peti--.
V njegovo premišljevanje vpraša mati:
"Boš pač močno truden?"
"Truden?" si zlekne Nartej toge noge pod mizo. "Sem, nekoliko. Miško bo pač še bolj čutil. Ima kar mu je treba?"
"Seveda ima," se razveseli mati. "Tak star konjar, kakršen je Tevža, je ves blažen, da more spet ščetkati in čohati! Kaj ne bi pogledal z mano malo ven v hlev?"
Nartej vstane in gre za materjo.
Z motno malo svetilko, ki je gorela v kotu v veži, gresta za hišo v hlev; zunaj v svinjakih hrkajo prašiči. Znotraj v hlevu se zlekajo bele krave in topli sopuh po senu in stelji visi kakor rjava megla v temačnem ogredju.
Zadaj s pograda zakrevči Tevža:
"So gospa prišli?"
"Že dobro, že, le spi!" veli Zavorja.
V	zadnjem kotu na suhem listju leži Miško; zdaj nežno zaprha proti gospodarju. Nartej ga popipa za grivo in se pogovarja z njim z vsakršnimi kodrastimi besedami. Nenadoma pa zavzdihne:
"Stopnice na gumno so nove?"
"Nove," odvrne mati.
Molče odideta skozi ozka zadnja vratca na prosto.
Noč je mrzla. Dežela leži lepa in prostrana in modra kakor razodeta skrivnost. Bele stoje Karavanke. In nekje se pobliskava voda, tihi, temni ribniki, žive rojice. Daleč na zapadu pa se dviga sijaj kakor od srebra: mesec se ogleduje v tisočerih gubicah Vrbskega jezera.
"Domačija!---Kaj te morem pustiti?"
Daljni zvok priplava od mesta.
"Čuvaj v zvoniku," reče mati. "Pozno
V J J
je ze.
V	hiši je tiho. Nartejevi koraki odjeka-jo mogočno na stopnicah. Kakšna samija mora biti tukaj, kadar je mati v hiši. Veža je svetla od luninega svita. Zavorja ugasi svetilko. "Lahko noč, fant!" reče in se nasmehne.
"Lahko noč, mati!" Fantovi prsti zažmo divje. In nato se naglo okrene.
Železni okovi ostro zazvenče, ko za-pahne vrata za sabo.
Zavorja odtava počasi v' svoj hram.
Na grmovju, ki gleda iz špitalskega vrta se že ziblje j o mačice. Težak vonj po volčinu plava v pomladnem soju, ki leži široko in zlato na preperelem cerkvenem zidovju.
V	cerkvi zapoje močan bas "Ite missa est" in velik roppt vstane po cerkvenih klopeh. Vrata se odpro in ljudje se usu-jejo na rjavo tratino. Gosposkih ljudi ni videti. Same siromašne gostinje, katerih izbice vise prilepljene na mestno obzidje; vozniki, ki prenočujejo pod plahtami; služinčad iz bogatih gosposkih hiš iz mesta in vmes nekaj kmetov, ki bi pač radi veljali za meščane.
Kaj čuda, da vse stega vratove, ko pride iz cerkve Zavorja s fantom. Videti je kaj mlada in nekaj posebnega v temno-rjavi sukneni obleki, z belo gabanico, rahlo položeno okrog bledega, nežnega obraza. Črni plašč ji kaj izdatno povzdiguje rast in ponašo, ki ji je danes ponos-nejša kakor sicer. Ko pozdravlja, rahlo zardeva. V oči ji je stopil vlažno svetel sijaj. Za slast pije občudujoče in začudene poglede, ki ji božajo njenega fanta.
Nartej na videz kar nič ne opazi, kako stare ženice šušljajo, dečle pa si sramežljivo skubejo široke predpasnike. Z dolgimi koraki hiti proti grajskim vratom.
"K Anderču grem zdaj," reče materi.
(Dalje prih.)
(Dalje)	r
Bilo je čez noč konec svobodne besede, splavala je toleranca z V demokracijo vred. Takrat ste b popolnoma pozabili na ameriške r civilne svobodščine, na katere se j tako pogosto sklicujete. In sedaj j odgovorite na vprašanje: Kdaj t ste se vi ali vaših kateri obrnili \ na uredništvo, bodisi na Ameri- ]< ško Domovino v Clevelandu, ali i na Amerikanskega Slovenca v t Chicagu, pa da niste dobili prostora za svoj zagovor — odgovo- ^ rite! In kot vidite, je vaša "pri- r pomba uredništva" dobila v na- 1 ših listih celoten ponatis (in v r zameno prosimo storite vi ena- r ko s tem "komentarjem". Ponaj c tisnite ga v tedenski izdaji Pro- I svete, da bo javnost imela prili-ko slišati obe plati zvona). In še: s vse vaše zagovore odpošljite na g uredništva že omenjenih listov g in damo vam garancijo, da bo 1 vse natisnjeno! Tako je vaš č uvod ovržen.	1
Prvi klin lestve, po kateri te- ( lovadite, se je prelomil in vi ste se znašli na tleh. Vsak, kdor se < povišuje, bo ponižan	j
V kolikor pride v poštev tu- i kaj Barbič, je toliko, v kolikor je i razlika med resnico in lažjo. ] Barbič je obvisel kakor muha v j pajčevini, to je: na laži. Vi se j seveda v znoju trudite, da ga iz- j mažete, a po sreči ali nesreči, ste i se sami ovili v pajčevine. Kajti i krivda senco tudi na vas vrže, ki i ste "stvarno" ponudili isti dopis : za natis v Prosveti. Barbič v • Clevelandu nima nobene agentu-re (posredovalnice), skozi katero se plačujejo katoliški pogrebi duhovnikom. In kot tak nima nobenega posla z župnišči in sorodniki umrlih katoličanov. Torej ne ve nič o tej stvari. Zakaj niste bili toliko previdni, Mr. Mo-lek, da bi prej vprašali Barbiča, kako da on to ve. Šelem potem bi dali, če vam je kaj za resnico, v Prosveto. Barbiča bi obvarovali te blamaže, sebi pa delo prihranili.
Ker že govorimo o pogrebih, razčistimo še te pojme. Mr. Mo-lek, da ne obtičite še vi z Barbi-čem v pajčevini, na dan z dejanji. Povejte imena in kraj: kje mrliče krademo?! Ali hodijo duhovniki po hišah umrlih in jih s silo privlečejo v cerkev? Do danes so nam taki slučaji neznani. O, znani pa so nam dopisi v Prosveti s kako vehemenco udrihate (v vašem taboru) po duhovniku, če ta radi tehtnega vzroka kateremu takemu "katoličanu" odreče cerkven pogreb. To mrgoli "farjev, lenuhov, črnuhov"—da je brez srca, ker "katoličanu" odreče verski pogreb. Ce ga pa pokoplje cerkveno, je spet hu-ronsko vpitje. Tat — ga vi titu-lirate (saj kdor krade, ga tako nazivljemo), katoliški business — tu.se gre za denar.
Barbič jamra za to vsoto kot Juda Iškarijot v evangeliju, da je potrata. In končno, kaj naj duhovnik v tem slučaju stori, da bo vsem ustregel? Stvar je ta. Marsikdo se šele ob svitu mrtvaške sveče, po dolgih letih tavanja izgubljene ovce, sreča z Bo-' gom. Dizma, ki je bil razbojnik, se sreča z milostjo božjo ob Kri-žanem: "Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." — "Še danes boš z menoj v raju!" In hvala Bogu, da so slučaji, ki sli-čijo temu dogodku. Vzemimo ta dogodek. V tisti noči, ko bi bila za nekoga skoro usodna, so se slišali od dotičnega vzdihi in klici: Jezus, Marija, po gospoda! Alarmirani so, bili v župnišču Marije Vnebovzete v Collin-woodu za previdenje bolnika. Odšel je Rev. Slaje, ki je dotičnega našel že v nezavesti. Podelil mu je pogojno odvezo in sv. ^ maziljenje; več kot nezavestne-
mu ni mogel storiti. , In recimo, da je on takrat umrl. Ce bi njegovi ožji sorodniki zahtevali cerkveni pogreb, najbrže bi ga za predzadnje dejanje (zahteva duhovnika in prejem poslednjih zakramentov) tudi dobil. In če bi cerkev zahtevala naj daruje nekaj za cerkev, ki je ni nikdar prej podpiral, pa ie od nje usluge dobil, ali smatrate to za krivično?
Še za ilustracijo slučaj od sv. Vida. Mr. L. pripoveduje. Umrl mi je sinček. Ker je imel nalezljivo bolezen, sem obvestil župnika P., ki ni dovolil (zdravstvene oblasti prepovedujejo), da bi dobil zadnji blagoslov v cerkvi. Prišel je v pogrebni zavod, opravil predpisane obrede in otroka smo pokopali. Drugi dan sem šel v župnišče in vprašal, koliko sem dolžan za pogreb. Župnik P. je rekel: Nič! Siljeni niste, če pa hočete kaj darovati za cerkev, je pa dobrodošlo. Dal sem cerkvi svoj dar.
Istočasno je bil drug rojak z enakim opravilom. Ravno tako je dotični duhovnik njemu kot meni povedal, da za pogreb ne računa nič. Iz župnišča sem stopil v salun k rojaku K. Par minut pozneje pride rojak, s katerim sva se sestala prej v župnišču (v salunu me ni opazil), pa reče: "Prokl .... far, dvajset dolarjev mi je za pogreb računal !" Ko jaz to slišim, ga posvarim: "Prijatelj, ti lažeš! Ali nisva bila skupaj tam, in dobro veš, da niti meni niti tebi ni nič računal." Rojak se je nato, brez vsake nadaljne besede odstranil. Za Prosveto bi bila ta laž,-seve, "stvarno fcibrbčilo".
Ne bomo oporekali, da pisanje take "kritike" nekaterim ugaja. Saj samo da blatiš katoliško Cerkev, ji vse možne in ne-možne stvari pripišeš na njen račun, pa je "napredno". Kar se tiče Prosvetinega izhajanja bi se drznili pripomniti le nekaj opazk. Da vi uredniki z upravnikom vred dobro pri nji izhajate, radi verjamemo. Toda je-dnoti (posnemamo račun polletnega poročila iz Prosvete) je v ! izgubo. Kajti tudi vaš svobodomiselni monkey business ne živi 1 od zraka.
(Konec prih.)
ČAS ZA ODLOČITEV
Kljub vsemu se že sedaj težko dobi prostor na boljših parnikih v poletni potovalni sezoni. Ako ste namenjeni v stari kraj to poletje, je zato nujno potrebno, da se odločite in si prostor rezervirate brez ozira na to kedaj in s katerim parnikom potujete. Ako pa želite potovati v veseli družbi sebi enakih rojakov in rojakinj, se pridružite enemu izmed naših skupnih potovanj: 3. maja na brzoparniku NORMAN-DIE,
31. maja istotako na Normandie, in 28. junija bo naš glavni letni izlet tudi na NORMANDIE. Potnike tega izleta spremlja prav do Ljubljane podpisani Leo Zakrajšek. Za nadalnja pojasnila takoj pišite na spodnji naslov.
ZNIŽANE CENE ZA DENARNE POŠILJKE.
Za	|l Za
$ 2.40.... 100 Din | $ 3.25.... SO Lir 4.70.... 200 Din | 6.30.... 100 Lir 6.80.... 300 Din I 12.00.... 200 Lir 10.70.... 500 Din I 17.70.... 300 Lir 21.00....1000 Din | 29.00.... 500 Lir 41.00....2000 Din I 57.00....1000 Lir 100.00....5000 Din | 112.00....2000 Lir Cene so podvržene spremembi—doli ali gori.—Pri večjih zneskih dajemo sorazmeren popust.
'živi izvirf
s
Avtonomija.
Do konca svetovne vojske ie imela le Švica precej dobro demokracijo. Drugje je bilo bolj ali manj le prazna beseda. Šele Wilson je prinesel idejo v Evropo. Tudi naša a-merikanska demokracija se tolmači zelo različno, kakor vidimo vsak dan, saj so zdaj pri nas komunisti najbolj vneti demokrati. Kako je zdaj v Evropi, kažejo dnevni dogodki. Totalitarizem se širi.
Ob enem za demokracijo se je pojavila tudi zahteva po avtonomiji. Vrlo dobra stvar. Avtonomija pomeni neko samostojnost za manjše narodne skupine, ki so v mejah večjih držav. Ko so se pričele homa-tije v Španiji, so se Baski o-prijeli ideje avtonomije. Ce so se nagnili pri tem na pravo stran, je vprašanje. Dosegli je niso, le obljubljali so jim avtonomijo. Barcelonci enako, ampak z razliko, da so res nekaj tudi dosegli. Pa ni ostalo pri avtonomiji. Takoj so začeli zahtevati popolno svobodo, in tisti, kateri so jim dati avtonomijo, so nastopili zdaj proti Barceloncem, kakor smo doživeli.
Naravnost osodno se je prikazalo avtonomistično stremljenje pri Slovakih in Ruten-cih. Danes še ne moremo izreči končne sodbe, gotovo je le, da ni ostalo pri avtonomiji, ker so Slovaki prišli takoj 9 zahtevo popolne neodvisnosti. Ali bodo kaj dosegli, je dvomljivo, vsaj Rutenci niso, in Cehoslovaška je šla.
Kako je pri Hrvatih, je težko soditi ker od zahteve neke avtonomije preidejo takoj k zahtevi popolne svobode, če se pokaže kaj upanja, kakor kaže najnovejša vest iz Rima. Morda dovede usoda Cehov v Jugoslaviji do malo več razsodnosti, ako se pa izpremeni strmljenje po dobri avtonomiji v zahtevo po popolni narodni neodvisnosti, bo tudi usoda slovanskih plemen na Balkanu kmalu zapečatena. *
je moral prav Miaja nastopiti zoper komuniste in jim je pokazal vrata. "Napredek" trdi, da je s tem "kleveta proti Španiji razgaljena", ker to bi bil dokaz, da je šlo le za demokracijo, ne morda za kako mednarodno strmljenje, ki je hotelo zanetiti Evropo na drugem koncu. To je vrlo slab dokaz. Ko bi bil kolnuni-zem zmagal, bi bil danes v Španiji trumf. Ker je pa do-vedel do precejšnje polomije, so mu pokazali vrata, kakor se dogaja vsepovsod v politiki kaidar ni uspehov.
Bodimo pravični. Morda je res del španskega naroda vsaj v Madridu upal na neko demokracijo, Barcelonci in Baski so upali na avtonomijo vsaj, ampak s tem so zašli v območje komunistov, in vsaj razsodnejši elementi si niso m'ogli več pomagati. Drugi del španskega naroda se je uprl, ko je videl posledice komunističnega divjanja, in tu smo zdaj.Kako bo zdaj,ko se je podal tudi Madrid, se danes ne more reči,ker posledice take borbe trajajo še dolgo leta.
Zmota je človeška lastnost,
pravijo filozofi in natakarji.
*
Ljudje najčešče kapitulirajo pred norci.
*
Kdor svoj n a k* o d zataji, greši zoper 4., 5 in 8., božjo
" Stran 4
Pratike