Boj proti fašizma; je bog vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto....................... $3.00
Za pol leta............................1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . , .	
Let. 4. št. 147.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JANUARY 30TH, 1946.	Price 5c.		Vol. 4. No. 147.
Pogreb Partizanov in Talcev v Domžalah
". . . Ljudstvo se je zlivalo navzdol ob planini kakor Iavina — vojaki, vinorejci, pastirji, stari možje, šolski otroci — noseč zastave in čiste poletne rože. Slišalo se je zvonenje zvonov po cerkvah in partizanska pesem je odmevala po dolini. . . Narod je prenašal ostanke svojih mrtvih junakov. . . Tukaj eden lahko vidi kako velike so bile žrtve malega slovenskega naroda v tej vojni. Tukaj eden lahko poveličuje njihov ponos in zvestobo domovini. . ."
Ilija Ehrenburg
Sovjetska Unija odločno zavrnila obtožbe reakcije v Iranu
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA POMOČ RESNIČNIM BORCEM PROTI FAŠIZMU IN NE TKZV. "BREZDOMCEM" V EVROPI
Posnetek obeh slik predstavlja prizor kakor ga je opisal sloviti pisatelj Ilija Ehrenburg, ob pogrebu izkopanih trupel pobitih partizanov v Domžalah, ne daleč Ljubljane.
Zgornja slika predstavlja del jugoslovanske armade in politične voditelje slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Na čelu progrebne procesije korakajo duhovniki, kakor predstavlja slika od spodaj.
O tem prizoru Ilija Ehrenburg je napisal sledeče:
Oblasti dovolile pošiljanje paketov v Jugoslavijo
Napram poročilu, ki ga je izdalo kanadsko ministerstvo za pošto v Ottawi, se lahko sedaj pošlje privatne pakete v Jugoslavijo. V zvezi z tem se je treba ravnati po sledečih navodilih:
1	— Težina paketa ne sme presegati 4 funte in 6 ounces
2	— Skupna vrednost enega paketa ne sme znašati nad $25.00.
3	— Pakete se lahko tudi registrira.
4	— Pošiljanje paketov je omejeno le na privatne osebe, ki se jih lahko pošlje svojcem in sorodnikov v Jugoslavijo. To pomeni, da take pokete ne morejo poslati relifne organizacije ali druge ustanove.
5	— Prepovedano je pakete nasloviti na ime druge osebe, razen osebi, kateri je resnično namenjen. (Ta prepoved je vsled tega, da se omeji pošiljanje več paketov na eno in isto osebo).
6	— Paketi so namenjeni izključno kot dar privatnim osebam, katere se ne sme izkoristiti za trgovske svrhe.
7	— Vsak pošiljatelj ne more poslati več kakor dva paketa na teden, in to ne samo eni osebi.
8	— Na vsak paket se mora staviti zelen "label" (customs) št. 185.
9	— Pošiljatelji morajo napisati na vsak paket: "Gift Pa-ckage".
10	— Poštnina se računa 5 centi za vsak prvi "ounce" in 3 centa za vsak nadaljni "ounce"
(unčo).
V teh navodilih nadalje se poudarja, da kanadska pošta ne prevzame odgovornost ako bi vsebina paketa bila taka, da bi se v Jugoslaviji moralo plačati carino. Zato se priporoča pošiljateljem, da se predno pošljejo paket informirajo kakšne reči in predmete se lahko pošlje, kar ne spada pod carino. (Napram izjavi jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu, paketi ki so označeni kot darila, ne spadajo pod carino).
Nedvomno da bo ta odlok zvabil tu in tam pripogovor in vprašanja. Mnogi bodo lahko rekli: "Kaj sploh je mogoče poslati v tako omejeni vsebini paketa?" Poleg tega pa že tako veliki poštni stroški, ker za tak paket bodo znašali okrog $2.12 centov.
Svet Kanadskih Južnih Slova-vanov je z ozirom na pošiljanje paketov naslovil ministerstvu za pošto nekoliko krat posebiia pisma s zahtevo, da bi se omogočilo pošiljanje paketov v Jugoslavijo, kakor se iste pošilja v druge države. Odgovor je bil, da Kanada ni imela direktno poštno zvezo z Jugoslavijo,. ampak je vsa pošta namenjena za Jugoslavijo, poši-Ijana preko Vel. Britanije, tako tudi paketi. Med tem slednja kot znano ni otvorila paketno pošto v Jugoslavijo.
Mi smo hvaležni ministerstvu za pošto, če tudi je vsebina paketov tako drastično omejena, ka-tere bi naši izseljenci poslali svoj
cem v staro domovini. Toda potrebno je delati na tem, da se poštna zveza z Jugoslavijo uredi na isti način kakor z drugimi državami. če je mogoče poslati pakete recimo v Italijo, Grčijo in Finsko in druge države po 11 funtov teže in bolj po ceni poštnih stroškov kakor v Jugoslavijo, je tedaj le pravilno da se uredi poštno zvezo in omogoči pošiljanje paketov sorazmerno z drugi-
mi državami. Mogoče da je vse to odvisno od gotovega dela gospode v Londonu, katera je menda pozabila, da je Jugoslavija bila na zavezniški strani. Toda tega ni in ne bo pozabila demokratska javnost v svetu, če tudi bi bilo potrebo radi tega govoriti z bolj glasnimi besedami kakor do danes.
Iz urada:
SKJS.
London. — Na sobotnem zasedanju Organizacije Zedinjenih Narodov, Sovjetska Unija je odločno zavrnila obtožbe zunanje in notranje reakcije v zadevi notranjih razmer v Iranu. Andrej Vishinski, načelnik sovjetska delegacije je v resnih besedah odgovoril N. J. Ma-kin, delegatu iz Avstrije in predsednik Sveta Varnosti, rekoč, "da prisotnost sovjetske armade ni v zvezi z nastalimi razmerami v Iranu, ter vsled tega je obenem odločno proti zasliševanja glede obtožbe po tem Svetu, katera nima nobene podlage." Dodal je, da se to vpračanje odloži in poravna direktno med Sovjetsko Unijo in sedanjo vlado v Iranu.
Po zatrdilu tozadevnih vesti sta Andrej Vishinski in angleški vna-nji minister Bevin, imela daljši pogovor o problemh glede Alba-
Stavka proti terorja v
Toronto — Nad 500 lastnikov tukajšnih restavracij Macedon-skega porekla, je zaključilo okli-cati 15 minut stavko v znak protesta proti fašisttičnega terorja v Grčiji, katerega izvaja grška fašistična vlada nad Macedonci slovanskega porekla.
To naznanilo je podal S. Vasi-leff, tajnik Zveze Macedonskih organizacij na skupnem zborovanju lastnikov tukajših restavracij. Stavka se bode vršila tik pred odhodom delegacije v Ottawo, katera predloži federalni vladi memorandum o drznem terorju nad Macedonci slovanskega porekla s zahtevo, da kanadska vlada "posreduje" v njih zadevi in pomaga sprečiti teror in nasilje v Grčiji.
Združene Macedonske organizacije štejejo 15.000 članov in čla. nic, kakor je bilo naznanjeno na omenjenem zborovanju.
nije, Slovenske Koroške, Bolgarije in Avtrije. Ta pogovor je menda nasledil vsled protesta Sovjetske Unije glede razmer v Grčiji in Indoneziji, kjer se skuša z silo obdržati in postaviti na oblast protiljudske sile, med tem, ko reakcionarni elementi skušajo na enak način vprizoriti notranji na-
Misija pride v Julijsko Krajino
London — Po zaključku moskovske konference, pomočniki zunanjih ministrov štirih Velesil, Vel. Britanije, Sovjetske Unije, Amerike in Francije — bodo poslali misijo veščakov v Julijsko Krajino, katera naj bi začrtala novo mejo med Jugoslavijo in Italijo. Misija je sestavljena od 20 veščakov in vsaka izmed velesil imenuje štiri, enega diplomata, enega geografa, enega ekonoma in enega vojaškega ali mornariškega izvedenca.
Člani misije odpotujejo v Julijsko krajino v prvem tednu prihodnjega meseca. Zdi se da ostanejo tam k večjemu šest tednov na kar bodo odpotovali na sestanek v Londonu.
Nobenega dvoma ni, da bo delo misije zvrnilo temvečjo pozornost med zunanjimi in drugimi krogi, ker vprašanje razmejitve meje med Jugoslavijo in Italijo, je vprašanje povrnitve ozemlja Jugoslaviji, katero je bilo po prvi svetovni vojni dodeljeno Italiji kot nagrada za sodelovanje v vojni na strani tedajnih zaveznikov. Toda Italija je v sedanji vojni se borila na strani fašističnega osir šča proti tedajnih in sedajnih zaveznikov, dasi so pa gotovi krogi, kateri na vse to gledajo z istimi očmi, kakor po prvi svetovni vojni.
red v Albaniji in Bolgariji, kateri naj bi poslužil kot podlaga za obtožbe proti sedanjih vlad.
Moskovski radio posnema časopisna poročila iz Belgrada in komentira neopravičene razmene na delu pod zavezniško okupacijsko cono Slovenske Koroške, kjer profaši -stični elementi vživajo svobodo in izvajajo drzna nasilja zoper slovensko prebivalstvo. O terorju in nasilju so Koroški Slovenci sestavili "Memorandum" (kateri je bil priobčen v prejšnem izvodu, ured.) in ga naslovili zavezniškim oblastem v Celovcu.
BritSKi zunanji urad na vse to pravi: "Opustili smo potrebo zanikanja takih obtožb, ker enostavno se ne izplača".
Tako misli britski zunanji urad. Toda ljudstvo nad katerim se vršijo nasilja in teror, ne ^lede če je to na Koroškem ali Indiji, misli drugače. Zahteva le tisto pravičnost, katero je enako, britski zunanji urad tako čistal v teku vojne proti fašističnemu osišču.
Jugoslovanska delegacija je na predvčerajšnem zasedanju predložila resolucijo nasprotno priporočilo britske in ameriške delegacije glede podpore tkzv. "brezdomcem" v Italiji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Resolucija jugoslovanske delegacije glasi odločno proti podpori raznim profašistič-nim elementom, kateri se zbirajo v zunanjih državah in vživajo zavetje z strani posameznih vlad. Edini brezdomci v tem oziru so: Španski republikanci, zaključuje resolucija.
STAVKA DELAVCEV
Stavka delavcev v Zdr. državah se širi na vsa važnejša industrijska področja in število stavkarjev že sedaj znaša nad 1 milijon delavcev in delavk.
Delavci zahtevajo zvršanje pla če in boljše delovne pogoje.
Osnutek Ustave Federativne Ljudske Republike Jugoslavije
Smisel in pomen osnutka ustave Federativne Ljudske Republike Jugoslavije
Primer naših [izseljencev v Vancouverju
Glavni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je prejel iz Vancouverja nadaljno denarno vsoto v zneski« $14.300.00 za pomoč narodom Jugoslavije.
Pred nekoliko tednov prej so poslali 18.000 dolarjev, kakor je že poročano ali skupno vsega v teku enega meseca $32.300.00
Če prištejemo to vsoto skupni vsoti, ki so jo naši izseljenci v Vancouverju poslali za pomoč narodom Jugoslavije, dobimo vsoto $72.607.47 ali skupno $104.90....47.
Primer naših izseljencev v Vancouverju služi vsem ostalim naselbinam na ameriškem kontinentu. Težko da bi dobili eno samo naselbino, katera je prispela skupno toliko pomoč narodom Jugoslavije, kakor so jo skupno prispevali in zbrali v Vancouverju.
Zadnja denarna pošiljka je znašala $9.127.00 katera vsota je bila zbrana na zabavi otočanov Otoka, Krka. Za otročjo bolnišnico odšteta vsota $2.951.00. Za isto bolnišnico so prej poslali $6.000. Skupni dohodek zabave je znašal $12.000.00
I.
Naši narodi so 11. novembra 1945 izvolili z veliko večino oba doma ustavodajne skupščine, ki ima nalogo sprejeti temeljni zakon, ustavo naše države. Ministrstvo za konstituanto, ki je bilo pooblaščeno, da pripravi sklicanje in delo ustavodajne skupščine, je poverilo posvetovalni komisiji strokovnjakov nalogo, da izdela osnutek ustave nove Jugoslavije. Ministrstvo za konstituanto je izdelani osnutek proučilo. Na podlagi tega osnutka je izdelalo načrt, na katerega je načelno pristala tudi zvezna vlada. Spričo tega je ta osnutek predlog ustave FLRJ, ki ga bo zvezna vlada predložila ustavodajni skupščini. Da bi ta osnutek ustave povsem ustrezal željam, mišljenju in razpoloženju širokih plasti naših narodov, se je po odobritvi zvezne vlade, ministrstvo za konstituanto odločilo, da ga da ljudstvu v javno razpravo in da zbere vse pripombe, predloge in mnenja tako glede njegove vsebine kakor tudi njegove oblike.
II.
Da bi se ta razprava o ustavi pravilno in koristno razvijala, je treba poudariti glavna načela, ki so bila podlaga osnutku ustave in ki kažejo njegov splošni smisel in pomen.
1. Ves osnutek je izdelan s predpostavko, da ustava ni in ne i sme biti program in deklaracija, niti ne predvidevanje tega, kar j naj bi v bodočnosti bilo ali kar ! bo. Ustava je v bistvu pravna re- ! gistracija družbe, gospodarske in politične stvarnosti države. Zato je ta osnutek ustave nove Jugo- , slavije v bistvu pravna slika na- ' še nove družbene in politične J stvarnosti oziroma potrdilno in pravno oblikovanje vseh velikih in pomembnih sprememb, ki so se .
zgodile v življenju naših narodov, ter pravno oblikovanje pridobitev, ki so bile izvojevane v težki in zmagoviti osvobodilni borbi naših narodov.
Toda ustava ni in ne more biti statična pravna slika doseženih sprememb in pridobitev naše stvarnosti. Zato vsebuje osnutek ustave organizacijske okvire ter potrebne pravne pogoje in oblike za pravilen in neizogiben razvoj nastalih sprememb in pridobitev naše stvarnosti.
2.	Nihče ne more tajiti, da so se v odnosih med našimi narodi izvršile v državnem organizmu bistvene izpremembe. Iz države neenakih in zatiranih narodov je ustvarjena svobodna skupnost enakopravnih narodov. Zato osnutek ustave pravno potrjuje novo državo kot prostovoljno skupnost enakopravnih narodov, v kateri je narodnostno vprašanje na podlagi svobodne samoodločbe naših narodov popolnoma rešeno. Državna organizacija, ki omogoča in izraža skupnost naših enakopravnih narodov — ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni — je zvezna država, federativna ljudska republika Jugoslavija, v kateri ljudske republike, ki to državo sestavljajo, uživajo osnovne suverene pravice, omejene samo po tistih pravicah, ki so jih same prostovoljno prenesle na skupne zvezne organe državne oblasti in državne uprave.
3.	V osnutku so pravno izražena osnovna načela gospodarskega in družbenega življenja. Po tem se naš osnutek ustave' razlikuje od večine obstoječih ustav, ki vsebuje v glavnem samo določitev političnega in pravnega reda. V socialno gospodarskem življenju naše države so nastale resne spremembe že s tem, da je bila oblast iztrgana iz rok izkoriščevalskih
skupin in je prešla v roke osnovnih ljudskih množic t.j. delovnega ljudstva. Tako sta možni državni in v zvezi z njim tudi zadružni gospodarski sektor dobila posebno vlogo, povsem drugačno, kot sta jo imela v sistemu oblasti in političnih razmerah stare Jugoslavije. V novih, spremenjenih političnih odnosih državni in zadružni gospodarski sektor ne omogočata samo naši ljudski državi izvajanje splošnega gospodarskega načrta, ki je nujen v razdobju obnove in racionalno ter napredno gospodarstvo, temveč nudita tudi podlago za ohranitev ter utrditev demokratične oblasti in za obra-njbo neodvisnosti države. To pomeni, da se osnutek proglasitev demokracije in okrasitev besedila s formalnimi državljanskimi pravicami, kakor je to navadno v ustavah mnogih drugih držav. Naš osnutek seveda priznava in potrjuje vse osnovne pravice državljanov, tako osebne kakor politične, toda hkrati nudi tudi politične in materialne pogoje, da ljudstvo po svojih predstavniških organih ne samo voli, temveč tudi resnično izvršuje oblast, državljanom pa
nudi vsa v tem zgodovinskem raz-doblju možna materialna in druga sredstva, da se lahko dejansko poslužujejo svojih državljanskih pravic za obrambo dosedanjih in za razvoj novih demokratičnih, socialnih in nacionalnih pridobitev.
4.	Odnos med ljudstvom in oblastjo se je v novi Jugoslaviji spremenil tako, da med njima ni več nasprotij, temveč vlada politična in organizacijska enotnost.Oblast v FLRJ izhaja iz ljudstva in pripada svobodno izvoljenih zastopnikih državne oblasti. Ta bistveno spremenjena oblast je izražena v novih organizacijskih oblikah, t.j. v narodnih odborih krajev, mest, okrajeV, okrožij, oblasti in avtonomnih oblasti, v narodnih skupščinah avtomnih pokrajin republik in Narodni skupščini FLRJ. V novi, državi ni in ne more biti drugih organov oblasti razen teh. Po izboru in bistvu je državna oblast ljudska oblast. Zato osnutek naše ustave samo potrjuje to in takšno organizacijo državne oblasti v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
5.	Osnovno načelo državne or-
Proslava v znaku proglasitve F.L.R.Jugoslavije
SE VRŠI V NEDELJO DNE 3 FEBRUARJA V VICTORY THEATRU, OB 1 URI POPOLDNE.
TEM POTOM SE VABI VSE JUŽNOSLOVANSKE IZSELJENCE V TORONTU IN OKOLICI, DA SE UDELEŽE VSI DO ENEGA TE VELEPOMEMBNE PROSLAVE.
NA PROGRAMU POLEG ZBRANIH KONCERTNIH TOČK, NASTOPI VEČ GOVORNIKOV.
PRIDITE OB DOLOČENEM ČASU, DA SI ZAGOTOVITE SEDEŽ.
LOKALNI ODBOR SKJS.
ganizacije je načelo enotnosti oblasti. Enotna ljudska oblast je osredotočena v predstavniških organih državne oblasti, ki jih ljudstvo voli in nadzira in ki jih ima pravico — po predpisanem zakonskem postopku — tudi odpokiicati. V teh organih so poosebljene in združene vse funkcije oblasti. Funkcija državne uprave je izročena v pristojnost izvršnim in naredbodajnim organom vladam in izvršnim odborom, ki so izvoljeni in odgovorni edinim nosilcem državne oblasti, skupčinam in narodnim odborom. Organi državne oblasti, skupščine ali narodni odbori, volijo tudi sodišča ki jim poverjajo samostojno razsojanje, kot edino funkcijo državne oblasti.
Ta enotnost oblasti je omogočena s tem, ker je v ljudskem življenju nove Jugoslavije ustvarjena gospodarska in politična zveza med osnovnimi ljudskimi množicami — med delavstvom, kmečkim prebivalstvom, napredno inteligenco in delovnimi srednjimi sloji. S tem, da je državni organizaciji izražena enotnost osnovnih ljudskih množic, je Federativna ljudska republika Jugoslavija ljudska država in tvori nov tip resnične ljudske demokracije. V vsej organizaciji naše nove države je osnutek ustave dosledno izvedel to načelo enotnosti oblasti od zveznih organov pa do krajevnih organov državne oblasti.
6. Naš osnutek ustave se odlikuje z vrsto novih in pomembnih ustanov, ki so značilnost in orožje ljudske demokracije. Predvsem: potrjena je republikanska oblika države kot neobhodno potreben pogoj in posledica federacije in demokracije. Dalje: cerkev je ločena od države. Tako se cerkvi zagotavlja pravica izvrševanja verskih obredov, vsem državljanom pa svoboda vesti in veroizpovedi. Dalje, osnutek ustave proglaša in (Dalje na 4 str.)
51
EDINOST"
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Fasistično domobranski teror nad Slovenci
Laboristična vlada na vročem sedlu
Odkar je prišla na zasedanju Organizacije Zedi-njenih Narodov vprašanje protesta proti angleški okupacijski politiki v Grčiji, Indoneziji in tudi Egiptu, vna-nji minister laboiistične vlade Mr. Bevin, skuša igrati vlogo velikega nedolžnega in pravi, da njegova vlada "pozdravlja" sugestijo, da se celotna zadeva vključujoč zadeve v Iranu, postavi pred posebno komisijo, katera naj bi temeljito preiskala vzrok za ne napovedano intervencijo in izkoriščanje notranjih zadev v teh državah v zasebne zunanje svrhe.
Težko je za verjeti, da bi Mr. Bevin kar tako čez noč postal tako velikodušen, ko vendar spričo dejstva, da je vojna končana že pred šestimi meseci, brez da bi bi] tako v parlamentu ali pa drugače postavil to vprašanje na dnevni red, kakor v resnici zasluži in kakor so zahteve po večini naroda v teh državah, še posebej če se računa Atlantski čarter kot merilo pri reševanju posameznih problemov. Tedaj je več kot jasno, da zastopa v tem oziu torijevsko politiko in nikakor ne politiko katera bi odlikovala laboristično vlado.
Vprašanje razmer v Grčiji in Indoneziji, je vprašanje stare .reakcionarne profašistične vlad« ali pa na splošno ljudskih zahtev, da se sestavi nova ljudska vlada, katera bi v resnici odgovarjala narodnim interesom, kakor jih predvideva Atlantski čarter, da je narod sam upravičen rešiti svoje notranje probleme brez zunanjega vmešavanja. Med tem ko v Grčiji profašisti-čna .reakcija izvršuje teror nad Macedonci in na splošno progresivnimi elementi, se vrši enako nasilje nad Indo-neškim narodom z strani britskega in Nizozemskega vojaštva, proti njegovi neodvisnosti od zunanjih izkoriščevalcev.
Toda laboristični vnanji minister Mr. Bevin,, če tudi pravi v svojih izjavah, da je za socializacijo, namreč "socializem", do danes še ni pojasnil ali je za ali pa proti neodvisnosti teh držav, ali je za stare režimsko klike ali pa .reorganizacijo in vstanovitev prave ljudske oblasti, katera je edino mogoča negovati narodno neodvisnost.	11
In da se potolaži pred tako resničnim dejstvom, katero postavlja laboristično vlado na zelo vroče sedlo pred delovnim in progresivnim ljudstvom v splošnem, si skuša primerjati obtožbe z strani notranje in zunanje reakcije proti postopanja Sovjetske Unije v Iranu, enake obtožbi za razmere v Grčiji in Indoneziji.
Vprašanje Irana je torej ne samo da je vsiljeno brez podlage za posredovanje kakršne koli komisije na račun "spora" izmed Sovjetske Unije in ljudstva v Iranu, ampak mu je bila namera zasenčiti resnico o nameri zunanje politike v Grčiji in Indoneziji. Sovjetska Unija ni nikdar zavrgla vprašanje o poravnanju kakršnega koli spora z sosednjimi državami in diržavami v splošnem. želi imeti dobre in prijateljske odnošaje z vsemi narodi, razen z profašističnimi klikami kakor so tjA oblasti v Grčiji, Španiji itd. Toda narod v Grčiji je zastonj polagal svoje opravičene zahteve v svetu proti notranjemu terorju. Začasna vlada v Indoneziji je tudi pripravna pregovarjati o zadevah Indoneškega naroda. Toda laboristična vlada v Angliji, ni pokazala pripravnosti pregovarjati z resničnim predstavništvom naroda.
Ta obdolžitev je tem večjega pomisleka vredna kadar Mr. Bevin ali prof. Laski govorita o "socializmu."
|z urada Am. odbor za Jug. pomoč
NOVA POŠILJKA BLAGA NA POTU V JUGOSLAVIJO
Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč je dne 23 januarja letos odposlal svojo četrto pošiljko irelifnega blaga v Jugoslavijo. Blago pelje ladja S.S. Scott Fitz-tgerald.
Kot je naznanil Zlatko Balokovič, so-predsednik organizacije, pošiljka vključuje živež,, obleko in medi-kalne potrebščine in sicer v skupni teži 214.980 funtov, kar predstavlja vrednost $173.267.24.
Ta pošiljka je četrta, ki jo je odpremil Odbor za Jugoslavijo odkar je pričel poslovati pred malo več kot enim letom. Vse skupaj je bilo dosedaj poslanega v Jugoslavijo blaga v vrednosti $1,791.000.24
Odbor sedaj vodi kampanjo za zbiranje otroške hrane. To kampanjo je uradno otvoril njujorški župan William O'Dwyer, dne 14 januarja. Pričakuje se„ da bo za drugo pošiljko nabranega mnogo mleka v prašku, kot tudi druge vazVie otroške hrane in ribjega olja za jugoslovanske otroke, ki trpe na podhranjenosti.
V pošiljki, ki je zdaj na poti v Jugoslavijo, je tudi 20.000 funtov ponošene obleke, katero je podarila Odboru Nazarenška apostolska krščanska cerkev.
Pred kratkim so se odzvale povabilu tega odbora odlične ameriške osebnosti, kot ga. Roosevelt, ki je častna predsednica odbora za jug. pomoč, bivši mestni župan mesta New York, Piorello La Guardia, član pover-jeniškega odbora organizacije, William Green, predsednik AFL.,, Michael Nisselson, predsednik Amagame-ted Bank of N.Y., dr. Dewitt Stattin, poznani kirurg, Stoyan Pribičevič, pisatelj in korespOdent, George Pirin-sky, gl. tajnik Vse-slovanskega kongresa; dir. Kingsbury, znan na polju javnega zdravja; ter Mr. Talbot Freeman, opdpred. "Pepsi-cola" korporacije.
Odbor za jug. pomoč za mesto New Kork, je začel s kampanjo za zbiranje otroške hrane v .soglasju s splošno kampanjo odbora za jug. pomoč, ki bo skrbel, da se zbere čimveč hrane za podhranjene otroke v Jugoslaviji.
Za Am. odbor: A.P. Krasna
(Z tem je zaključen opis Fašistično Domobranski teror nad Slovenci, po tej brošuri).
Opisano je, kako je oskrunjena cerkev sv. Urha pri Dobrunjah, kjer so klali nedolžne žrtve.
62 letno Malnarjevo mater so 29. XII. 1943 pretepali in umorili v cerkvenem zvoniku v Iški vasi.
Strahoten je prizor, ko je duhovnik v grajski kapeli gradu Lisičje 27. I. 1944 spovedoval nedolžne ženske, preden so bile pomor-jene brez krivde in sodbe, ne da bi se bil s svojimi golimi prsi v imenu Kristusa postavil v zaščito nedolžnih žensk.
Ob nemški ofenzivi oktobra in novembra 1943 so nemško-domo-branske tolpe ustrelile 2 duhovnika iz Čateža, potem ko sta jim mogla nositi municijo, med njimi tudi 77 letni župnik.
Pred praznikom sv. Jožefa je župnik Franc Cerkovnik v St. Jerneju oznanil pokolj za iztrebljenje partizanov, češ da bo moril brat brata, oče sina in sin očeta.
V	Iški vasi so domobranci aretirali mater treh otrok od katerih je najstarejši star 8 let. Vaščanke so šle prosit župnika Klemenčiča na Igu, da bi on posredoval, da bi jo' izpustili, ker ima majhne otroke in mora obdelovati polje. Župnik pa je odgovoril:
"Otroci takih mater, kakor je aretiranka, naj poginejo od lakote. Otroci so že danes komunisti ter ne zaslužijo drugega, kakor da jih postrele."
3. V. so domobranci iz hiš pri Lincu in Krištofocih v št. Vidu razbili Marijne oltarčke, razmetali svete podobe in molitvenike zmetali skozi okno.
5. V. so po domobranskem vohunstvu nemški in ustaški letalci popolnoma porušili cerkev in oba njena zvonika v Dragatušu v Beli-krajini.
Kako so motili pogrebne obrede v Mokronogu hoteč v jamo vreči ubitega Alojza Florjančiča, kako so to truplo in nešteta druga skrunili je na več mestih opisano gori.
2. VI. so požgali Nemci in domobranci cerkev v Kačjem potoku in v Kočarjih, teden dni poprej pa v Starem Brezju in tako tri cerkve v enem tednu uničili. Ni še minil mesec, ko so ravno tako požgali cerkev v Kleču.
V	cerkvi v Zafari in Cviblju, ki sta sicer služili molitvam in cerkvenim obredom, so domobranci izvršili strahotno razdejanje. Cerkveni plašči in blazinice so ležale po tleh, za podlogo so ji rabili Nemci in domobranci. Razmetali so križe in druge verske znake. Na koru so naši borci našli na po-
vodcu za orglami povezanega kozla z brado, vsega v smradu in nesnagi, tako da so cerkev iz vojašnice spremenili v hlev. (Naši fantje so kozla odvezali in ga odpeljali s seboj ter ga krstili za "Rupnika") Dekan iz Žužemberka je z žalostjo in studom hodil po cerkvi in kazal, kje so bili postavljeni topovi in strojnice. Med klopmi v prezbiteriju so ležali razstrešeni naboji, vsepovsod skladovnice bomb in municije.
Tolminski dekan Vodopivec se ni strašil božjega ropa, ko je dejal, da gre, ko obhaja partizane, namesto Boga v njih hudič.
Trnovski župnik je pridigal 21. V "Mati, ako veš da je tvoj otrok komunist ubij ga in pojdi brez spovedi k obhajilu, ker si storila dobro delo." Tako trdi poročilo.
10. IV. je pridigal v Mirni peči kaplan Fortuna, da bodo pobili vse partizane in tudi tiste kmečke ženice, ki dajejo partizanom kruh.
Aprila so domobranci v Ligu razbili cerkvena vrata, klečalnike in klopi pa požgali. Razbili so prižnico, pokrali sveče in svete podobe.
Podminirali in spustili so v zrak zvonik cerkve pri sv. Martinu na Primorskem.
30. V. so v Renčah Nemci in domobranci vlomili v cerkev, razbili tabernakelj hostije zmetali po tleh, jih teptali, odnesli denar in cerkvene prte. Enako so storili v Nemškem Rutu.
Pri Sv. Ivanu nad Zelinom so domobranci opustošili in oskrunili cerkevl
13. VI. so domobranci in Nemci vdrli v vas Krn in v hiši cerkovnika razbili sliko Matere Božje. Enako so na Gorenjskem v neki hiši zmetali po tleh križ in kip Matere Božje in grozno preklinjali. Kako pa je preklinjanje doma pri verskih branilcih, to se da posneti iz objavljenih člankov v domobranskem listu "Za blagor očetnjave".
7. VII. so nosilci "novega reda" in branilci vere" nemški ban-diti in njihovi domači hlapci požgali in uničili znamenito božjo pot in romarsko cerkvico Sv. Katarino na čreti. Oskrunili so Najsvetejše in oplenil cerkvno imovino. Hkrati so požgali poslopja kmeta Zakrajška.
Župnik Jože Ferkulj iz Hotedr-šice je priznal, da je podpisal predlog da naj Italijani internirajo 34 vasi.
Z K L J U Č K I
Kaj je s tem dokazano?
Da vera ni v nevarnosti; da se vrši bogočastje in izvrševanje verskih funkcij po duhovnikih in
Mi invalidi smo se borili-mi invalidi bomo volili
Primorec sem, vojak Titove armade, partizan! Od rojstva tlačen in zatiran. Najsrečnejši dan mojega življenja je bil, ko me je komandant bataljona vpisal med borce. Partizan, jaz Primorec — partizan! Ali veste vi, ki ste ves čas okupacije objemali tiste fašiste ki so nas Primorce koteli v suž • njosti utopiti, kaj pomeni nam Primorcem beseda partizan ? Ne vi tega nočete razumeti, ker poznate samo sebe in ne nas, ki smo že skoraj umrli od trpljenja!
Hude stvari sem doživljal v sužnjosti: stara mamica mi je pravila, kako so ji fašisti ubili sina, petleten otrok je prišel k meni, me prosil za košček kruha, ker so mu belogardisti zaklali mater, mlada novoporočenka iz Ajdovščine mi je povedala, da so ji Hitlerjevi hlapci zaklali moža. Tako se je pri nas na Primorskem godilo, zato smo šli v partizane, zato bomo v nedeljo volili!
Mi invalidi smo že volili takrat, ko smo se borili, takrat, ko so nam granate razna;"ale na vse strani ude, takrat, ko smo gledali, kako naša lastna kri teče v curkih. Da, takrat smo volili. V nedeljo pa bomo samo še potrdili že izvršene volitve, in povedali s tem, da nam ni žal izgubljenih udov, saj smo jih vendar dali za nov dom — Titov dom!
Marko Pahor-Mirko, invalid brez noge.
VEDRI IN NASMEJANI . . .
Vedri in nasmejani hodimo ali se pa vozimo po Ljubljani. Gledamo plakate, Ljubljano, ki bo kakor nevesta pričakala zgodovinski dan volitev v ustavodajno skupščino. Srce nam igra ob pogledu na tisočere zastavice, vence, napise, posebno pa na peterokrake zvezde, ki oznanjajo nov dan slovenskega naroda. Vi zdravi ne veste, kako malo nam je mar naše pohabljenosti, ko vidimo s kako velikim navdušenjem pričakujete 11. november. Volili boste in s tem tudi nam invali-
dom preskrbeli lepo življenje.
Hvala vam — saj vidimo — da naše žrtve niso bile zaman!
Invalid Janez
»
Z VEDRIM ČELOM . . .
Z vedrim čelom se mi invalidi pripravljamo ta teden za volitve. V nedeljo bomo odločno stopili pred skrinjico in tako izvršili našo dolžnost do naroda, kot smo to storili tudi v času borbe. Pravite, da bomo morali vtakniti roko tudi v skrinjico brez liste. Prav vedite pa, da mi invalidi ne bomo spustili kroglic v to gnezdo protiljudskih pijavk!
Mi invalidi bomo s temi volitvami odločili usodo vseh invalidov, tudi onih iz let 1914 — 1918. Edno s tem volitvami bodo naše žrtve popolnoma zadoščene!
Invalid Smrekar Jože
REPUBLIKA ALI MONARHIJA
Tega vprašanja mi invalidi, ki smo se v času kraljevih gostij in ženidb borili — ne poznamo! Mi poznamo in smo se borili za republiko!
Invalid Papič Anton
Pred nami so volitve! Težko smo jih čakali, saj bodo odločile o naši usodi, potrdile bodo vse to, za kar smo se štiri leta borili, in kar smo si s tolikimi žrtvami priborili.
Kaj je monarhija? Monarhija je tisoče in tisoče invalidov, ki so v bivši vojni prosjačili!
Kaj je republika ? Republika je tisoče in tisoče invalidov, nasmejanih ust, zadovoljstva in sreče!
Invalid Kobe Karel žene in dekleta!
Vsak dan ste prihajale in še prihajate iz vseh strani osvobojene domovine. Spominjate se nas z darovi, pismi in pesmijo. Nikoli nismo mogli najti pravih besed za zahvalo, danes smo to besedo našli in vam jo sporočamo: Volitve !
Ve in mi bomo volili Tita!
Invalid Drejče.
vernikih na osvobojenem ozemlju nemoteno; da jamči slovenska narodna oblast za nemoteno bogočastje in da je svoboda vesti temeljno načelo te oblasti; da je po načelih Komunistične Partije vera in katoliška cerkev popolnoma svobodna; da pa ogrožajo zver-stva "poklicnih branilcev vere" resnično vero in Cerkev; da le ti rušijo in skrunijo cerkve, verska znamenja in bogokletno oznanju-jejo evangelij; da je OF celota, v katero so se zlile vse v nji, zastopane struje v edino resnično predstavništvo slovenskega naroda; da bo vera v resnici svobodna šele tedaj kadar se bo otresla takih varuhov, kakor so domobranci.
ZAKLJUČNA PRIPOMBA
V tej knjigi ni nič izmišljenega.
Vsi podatki se opirajo na listine in poročila naših organov. Le za* radi njihove težke službe je morda kak podatek v nebistveni podrobnosti netočen. Vkljub temu pa je to delo nepopolno zato, ker prikazuje samo del vsega fašistično-domobranskega nasilja nad Slovenci. Samo odkar je knjiga oddana v tiskarno je prijavljenih še 63 umorov, da ne omenjam požigov, ropov in odgonov. Samo v avgustu 1944 je doslej znanih 26 novih umorov. Vrhu tega smo prejeli med tem poročila o avtrij-sko-nemškem oficirju Willanu, ki je dal januarja 1943 na Pohorju poklati 74 partizanov in je sam lastnoročno pobil 4 ženske; o izdajalcih Svetini, ki je privedel morilce in požigalce na Herpelje, o Ivanu Pločniku, ki je na štajerskem 156 žrtev spravil pred nemške puške, o Radu Murniku, ki je pri Svetem Lenartu nad Škofjo Loko 9 nedolžnih žrtev izročil v smrt nemškim zverem itd. Seveda nisem mogel navesti žrtev, ki že od septembra 1943 dalje neprestano padajo v koncentracijskih taboriščih Dachav, Mauthausen, Auschwitz in drugod. Tudi niso omenjena zverstva fašističnega okupatorja od aprila 1941 dalje na Štajerskem, Gorenjskem, Primorskem in v Ljubljanski pokrajini, navedel sem le primere za čas od septembra 1943 dalje. Žrtve po-morjenih, deportiranih in izseljenih ljudi presegajo po naši cenitvi število 150.000 Slovencev. Ta knjiga se torej peča samo z delom te strašne dobe in ne izčrpno, ampak le po posameznih primerih. Mnogo iz konspirativnih razlogov sploh še ni bilo mogoče povedati.
Jasno je, da nisem navedel med žrtvami vojakov NOV in POS, ki so padli v boju z domobranci, dasi bi se tudi o tem dalo govoriti. Zakaj mi smo v sveti domovinski vojni, oni pa so zavezniki okupatorjev, mi v pravični, oni pa v krivični vojni, v kateri so tudi vsa vojna dejanja, celo po mednarodnem pravu vojni zločini. Ta stvar naj zato ostane odprta.
Tako je to delo nepopolno, a za resnično informacijo je ¡zadosti. Za vsako tu opisano dejanje so uradna poročila, zaslišbe civilnih in vojaških mest, uradni zapisniki, izvirni dokumenti, prijave svojcev ali žrtev. Ves ta materijal je zbran pri "Komisiji pri Predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih po-magačev", kjer se še vedno neprestano steka in dopolnjuje, zbira in urejuje. Po osvobojenju bodo spiski predloženi sodišču, da krivce kaznuje. Ne bodo mogli nikamor uteči. V moskovski deklaraciji oktobra 1943 so se veliki zavezniki zavezali, da bodo krivce preganjali do kraja sveta in jih izročili nam, da jih kaznujemo po našem pravu..
Tako sem odložil s svoje mize kupe listin, poročil itd. A še vedno ležita ob robu mize knjige "V znamenju OF" in "črne bukve", obe iz istega vira, ki se imenujejo katoliški, obe z deloma doslovno enako vsebino. Res so to črne bukve, črne od umazanije, s katero so jih mazali, črne od obrekovanja, laži, potvorb, klevet, (Kdor je prebral to, kar sem sestavil v gornjih poglavjih, se mora tema dvema umazanima knjigama in vsej vsiljivi in množični propagandi istega sloga samo zaničljvo nasmehniti!) In zato sem mirno odložil tudi ti dve knjige na obdelane kupe spisov. Ne zaslužita odgovora, prenizkotni sta in prevz-.višena je naša borba, presvetli so naši uspehi!
Nam ki gradimo novo Jugoslavijo, očitata ti umazani knjigi, da nam je jugoslovanstvo samo krinka! Nam, ki smo že 15. IX. 1943 proglasili Primorsko Slovenijo kot del Zedinjene Slovenije, kar je dne 29,IX. 1943 svečano potrdil AVNOJ, očitajo ti klaverni hlapci, da smo Primorje prodali; o nas ki smo obnovili stotine šol na Primorskem, govore da smo prepovedali slovenski jezik, nam očitajo izdajalci zvezo z italijanskim okupatorjem! Ne, take cunje odgovora ne zaslužijo!
Ne zaslužijo pa ga tudi zato, ker v svojem onemoglim in obupnem besu vale na nas krivdo za
domove, ki jih je požgal okupator, za desettisoče internirancev, za umrle žrtve na Rabu, za talce in druge žrtve, ki jih je pomoril okupator! Da, celo v boju z našo vojsko padle belogardiste smo mi — umorili!
So padli ljudje tudi pod našimi streli! Ko pride čas, bomo povedali, kdo je moral pasti kot izdajalec ali vohun, in koliko je bilo teh, o tem govore italijanski dokumenti pri nas. Te listine bodo objavljene. Poveljnik 2. italijanske armade general Ambrosijo je v posebnem tajnem povelju 3.1. 1942 štev. 7-A-C urada za civilne zadeve potrdil, da je OF res pogodila vohunski aparat, čes da se v zadnjem času dogajajo zlasti v Sloveniji napadi proti individuom ki so udani Italiji ali so pa konfidenti kraljevih karabinjerjev. Povedali bomo kdo je padel po pravični sodbi na podlagi dokazov, da je izdajalec ali usodni narodni škodljivec. Za primer naj navedem Viktorja Ozimeka, ki je prejel komaj 30 lir, ker je 15. IX. 1942 pri-dirjal na konju iz Valpče vasi v Trebnje ovadit premike partizanskih oddelkov. Ali Jožeta Pekeri-ča, ki je dal za ceno 500 Lir dne 23, X. 1942 na tehtnico lastno življenje da je prinesel že 8 dni oblegani italijanski posadki na Otrižu pošto in se prebil 2 krat skozi partizanski obroč. Ali Avgusta Škerjanca, katerega ostudne ovadbe ležijo pred menoj hkrati z italijanskem poročilom, da je padel od partizanov. Ko je 18. XII. umiral smrtno zadeti vohun Janko Dreglič, je izjavil prisotnim Italijanom: "Umiram za Italijo in sem zadovoljen, da sem za njo žrtvoval svoje življenje, Vojaki, ljubite vedno bolj svojo domovino in vero Kristusovo! "(Akt poveljstva 2. Armade št. 7-AC od 3. I. 1942) Omenim naj še izdajalca Franca Mohorja iz Merinca ria Štajerskem, ki je pred sodiščem priznal, da je bil v službi nemškega okupatorja z dnevno plačo 10 RM, kadar pa je zasledoval kreta-nje partizanov, je dobil povrhu podnevi 50 ponoči 100 RM. Izdal je vsega kakih 50 krat, padlo je okoli 40 partizanov po njegovi izdaji. Tako kmet Tone Zakrajšek iz Črete v jeseni 1943, kmet Franc Hribernik leta 1942, kmet Ivan Praprotnik iz Vranskega. Na njegovo ovadbo so Nemci v začetku 19-42 ustrelili Matevža Slapnika iz Slapov, družino pa odpeljali v taborišče, kjer je žena umrla. Na njegovo ovadbo je bil ustreljen kmet Tone Tominšek iz Črete, kmet Tone Matužek, kmet Plav-šek iz št. Jurja itd. Takih izdajalcev imamo zabeleženih, cele liste. In teh naj bi bilo škoda, da so padli pod partizansko puško?!
Če bi se pa izkazalo, da se je
komu kako zlo zgodilo po krivični samovolji posameznika brez zadostnega občutka odgovornosti, bomo krivca postavili pred sodišče in ga tako britko kaznovali, kakor smo vsakogar, ki smo ga odkrili pri kaki zločinski samovolji. Vsako konkretno obtožbo zoper našega človeka bomo preiskali, merilo pa nam bo njegova subjektivna krivda, korist in škoda narodu kot celoti. Ni ga narodnega upora, da se nebi v sproščenih ljudskih silah, ko je borba pred borcem in preži nevarnost iz leve in desne in je večkrat borce kot preganjena žival, rastrgan in bos, lačen in ne vedoč, kam bo položil glavo, ko sta se mu zrušila stari zakon in postava, da se ne bi po neki revolucionarni nujnosti pojavila v redkih posameznikih v času kake krize duha tudi krivična samovolja. Mi pa, ki smo si zapisali v zakonu, sprejetem na na I. zasedanju SNOS-a 19. II. 1944 v "Izjavi o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva" na svoj prapor borbo za zakonitost in svobodo vesti ter izrekli, da je slovensko narodno osvobodilno gibanje pristno človečansko, mi, ki se borimo za poštenost in pravičnost, bomo temeljito razčistili vse stvarne obdolžitve proti nam! Zakaj naše gibanje je v gornji izjavi označeno kot globoko demokratično, demokracija pa je nenehna kritika samega sebe.
Vem in za trdno sem prepričan, da bo potem tudi v očeh onih, ki sedaj še verujejo nasprotni propagandi, od teh umazanih bukev ostala le umazanija in sramota za one, ki so take bukve mazali, poveličevali in razširjali. Ostala bo ista sled za njimi, kakor od drugih sličnih poiskusov, zatreti naše narodno osvobodilno gibanje, kakor n. pr. od izdajalske zveze z okupatorji in strahovitega prelivanja gorke slovenske krvi: ostal bo poraz in vihar iz naroda, ki bo enkrat za vselej pometel iz pozornice slovenskega javnega življenja vse dosedanje mešetarje s koristmi slovenskega ljudstva, kakor je Kristus izgnal iz templja prekupčevalce in farizeje!
To knjigo sem podpisal, ker prevzamem za resničnost vseh dejanskih navedb vso odgovornost. Mi nočemo anonimno blatiti nesprotnika kakor njegove knjige in cunjasti lističi njegove propagande.
Ta knjiga ni propagandna. Ta knjiga je resnično ogledalo največje zablode najglobjega padca ljudi, ki so nekoč nosili usodo slovenskega naroda v svojih rokah.
Odslej je ne bo nikoli več. Odslej slovensko ljudstvo samo odloča o svoji usodi.
Na osvobojenem ozemlju junija in julija 1944
Amerika priznala Jugoslovansko Republiko
Ameriški državni department je obvestil jugoslovanskega veleposlanika Simiča dne 22. decembra, da ameriška vlada uradno priznava rezultat novembrskih volitev in uradni zaključek skupščine, ki je 29. novembra proglasila Jugoslavijo za Federativno ljudsko republiko. Dasi je to priznanje bilo pričakovano, vendar zveni v pojasnilu, ki ga je časnikarskim poročevalcem podal državni podtaj-nik Acheson, neka zadržanost in omahovanje ter opozorilo, češ, fantje, glejte kako se boste zadržali. Toda tudi to je bilo pričakovano. Kajti uradniki v državnem depart-mentu, ki so se pečali z zadevami v Jugoslaviji, niso nikoli imeli kake simpatije do Osvobodilne fronte, partizanov in njihovega vodje maršala Tita, temveč so do zadnjega trenutka upali in se na vse kriplje trudili, da se osvobodilni politični pokret ¡zlepa ali zgrda poruši, narod demoralizira in spravi v zmešnjavo ter da bi se na ta način odprla pot za povratek stare garde na vodilna mesta nove države. To je bil njihov glavni namen in načrt za povojno Jugoslavijo in svoje politične in vojaške zastopnike, ki so jih pošiljali v Jugoslavijo, so v tem duhu tudi izvežbali. Ti uradniki niso samo prezirali obljube in zagotovila, ki jih je borbenim narodom dajal pokojni predsednik Roosevelt, temveč so dejansko postopali ravno narobe. To je narod v Jugoslaviji kmalu opazil, in dasi je radostno sprejemal v svoje» sredo zavezniške vojaške misije (opazovalce) in vojaško pomoč je imel gluha ušesa za nasvete glede političnih problemov in vprašanj.
Jugoslovanski narodi so si hoteli v svoji borbi proti sovražniku priboriti svobodo in demokracijo. Tolmačili so si pa demokracijo po svoje. O bodoči usodi svoje domovine naj odločajo oni, ki so se za domovino borili. Narod naj vodijo oni, ki jih narod sam postavi in izbere za svoje voditelje. Opurtu-
nistov ne marajo več. Tisti ki so nasprotovali novemu redu in so iz svojega sovraštva do osvobodilnega gibanja rajši služili sovražniku in tako postali narodne izda-jice, tisti nimajo pravice pri odlo-čevanju o bodoči ureditvi nove države. Kdor je vstopil v sovražnikovo službo, je stavil na tehnico samega sebe in svoje premoženje, in ker je tehnica potegnila na stran pravice, poštenosti in narodne zavesti, se je z njim postopalo tako kot s sovražnikom, kot z izdajico, in plačati je moral svojo zasluženo kazen. Slovenski in drugi jugoslovanski narodi so sodili vsakega po enaki meri, gospod ali kmet, bogatin ali siromak, škof ali čevljar, vojak ali pastir — vsak je bil odgovoren kot človek, kot Slovenec, kot Jugoslovan. Nova Jugoslavija ni hrepenela samo po politični demokraciji, kajti zavedala se je, da je človek upravičen, do več nego samo pravice glasovanja in izvolitve. Človek naj ima pravico tudi do poštenega življenja, do poštene izobrazbe, do poštenega zaslužka — kar je bilo do zdaj premnogim odrekano. Taka naj bi bila demokracija za Jugoslavijo.
Ameriški uradniki v državnem departmentu so menda smatrali, da bi taka demokracija za večno zaprla pot svojim prijateljem pri jugoslovanski vladi v Londonu in onim doma; taka demokracija bi bila prelevičarska — komunistična! Popolnoma so pozabili, da tudi naša ameriška demokracija rabi izpopolnitve, — da je preveč povezana s — dolarji.
Kljub vsemu prizadevanju, da bi ti ljudje pomaknili tok časa v nasprotno smer, jih je njihova politika glede Balkana vodila od ene polomije do druge, izgubili so na vsaki točki: Mihajlovič, Nedič, Fotič, šubašič, Peter — vse je zletelo.
Svojo zavoženo politiko danes skrivajo za očitke o Jugoslovanski demokraciji in obračajo javno po-(Nadaljevanje na 4 »t.)
Pribinčani so bili vsi na
strani O. F.
PISMO KATEREGA JE DOBIL UREDNIK EDINOSTI, OD SVOJE HČERKE.
Vzor dela naših odsekov Zveze Kanadskih Slovencev
PRISPEVKI NA POLE PRI NABIRANJU PODPISOV ZA SOVJETSKO ZVEZO
Poročilo tajništva Zveze
Doprinos Sovjetske Zveze k zmagi nad fašizmom in njihovim pomagačem, je znan po celem svetu. Med vsemi svobodoljubnimi narodi je spoznano dejstvo, da brez tega doprinosa bi nazi-fasistični teror s svojim železnim škornjem teptal in moril po vseh državah vse narode, ravno tako kot mi sedaj čitamo v pismih, ki jih dobivamo iz stare domovine, kaj se je dogajalo za časa okupacije in vojne. V slučaju, če bi bil človeški rod tako nesrečen, da bi zmagal nazi-fašizem, bi bil ta teror še povečan in zavladalo bi tako gorje, da si ga človeški um ne more predstavljati.
Da se temu nekoliko oddolžimo oziroma izkažemo hvaležnost Sovjetski Zvezi in njenim narodom, kateri so z njihovimi ogromnimi žrtvami nas obvarovali teh grozot in odvrnili katastrofo katera bi zadiela člove'štvo, je "Svet za Kanadsko-Sovjetsko prijateljstvo" podvzel kampanjo za nabiranje podpisov. Podpisi se bojo vezali v knjigo in jih bo zato odrejena delegacija osebno nesla v Sovjetsko Zvezo, da bo v trajni spomin še poznim rodovom, kako so bili narOdi hvaležni ter vsled tega časti-tali k zmagi nad fašizmom in obljubili trajno prijateljstvo.
Kot je bilo že poročano, so bile kampanje že pod-vzete v U.S.A. in Angliji. Tukaj v Kanadi je bila pod-vzeta ista kampanja, kar je že tudi znano, da je vsaka narodnost idelala v ta namen med svojim narodom. Kot n.pr. mi Jugoslovani smo imeli nalogo, da poberemo podpise pri svojem narodu.
V	naslednjem je samo pregled kako so izvršili nalogo naši odseki Zveze Kanadskih Slovencev in drugi prijatelji. Za sedaj nevedemo samo skupno vsoto in skupno število kolikor je naredila posamezna naselbina. Pozneje enkrat če bo prostor dopuščal in v sporazum s odseki Z.K.S., se bodo lahko objavila vsa imena, ako bi to naselbine zahtevale.
Torej posamezne naselbine so naredile kakor sledi:
Timmins 178 podpisov in $102.00; Sudbury, 121 podpisov in $107.80 c.; Port Arthur, 35 podpisov in $120.05; Kirkland Lake, 71 podpisov in $44.75; Toronto, 76; podpisov in $37.50; St. Catharines, 65 podpisov in $59.00. Vancouver, 74 podpisov in $10.00. Montreal 41 podpisov, in 10.00; Noranda, 28 podpisov in $20.00; Geraldton, 9 podpisov in $15.00; Windsor 27 podpisov m $31.00. Oshawa 10 podpisov in $10.00 Hamilton, 6 podpisov in $9.00.
Vsega skupaj 740 podpisov in $576.10 centov.
To je pregled enomesečnega diela naših odsekov poleg že drugih raznih kampanj za pomoč narodom v Jugoslaviji in sedaj v teku kampanja za naš list Edinost. Posamezni odseki so naredili res vse hvale vredno delo, dočim so drugi na enak način si prizadevali doseči kar najboljše.
Sedaj ko je predi nami kampanja Edinosti, je treba podvzeti vse za njen dober uspeh.
V	imenu National Council for Canadian-Sovjet Friendship, se zahvaljujemo vsem aktivistom kakor tudi onim, ki so podpisali svoje ime in prispevali dobro-voljne prispevke.
Jože Smrke, gl. tajnik
Pismo iz Jurjevioe
MIMICA MATEŠIČ
Draga Ivan, Jože in ostala družina: V prvih vrsticah vam vsem skupaj želimo srečno in veselo novo leto 1946, da bi nam to leto doprineslo zares tisto srečo in plačilo, kar smo ga za časa štiriletne borbe pretrpeli. V tem letu vsaj mislim, da se bojo nam odprla vrata še bolj na široko, da si bomo v pismih številični in se tako zopet udomačili in upoznali, ki smo sedaj v teku vojne zgubili.
Na dom so že prejeli od vas več pisem. Kakor je v njih razvidno da bi radi zvedeli, kako je še vedno pri nas. Prinas je sedaj kar dobro. Zasiguranje zmage štiriletne borbe nam je jamstvo bodočnosti. Pregnan je fašizem in domači izdajalec, da nam danes ne more več škodovati. Z ljudsko voljo in demokratičnimi volitvami smo si ustvarili pravo ljudsko oblast. Tako smo danes srečni in zadovoljni v naši novi demokratični federativni Titovi republiki.
Velika pomoč v današnjih razmerah in pomankanju, ki je uničila vojna na polju gospodarstva nam je v veliko pomoč Amerikan-ski rudeči Križ. V naše kraje pridejo večkrat pošiljke Rdečega Križa, razne obleke in drugih stvari. Hvaležni smo vam, da nam iz take daljave pomagate in da so si z krvjo priborili svobodo. Večkrat sem tudi poslal zahvalno pismo Amerikanskemu Rdečemu Križu za naš kraj, ki ga jaz zastopam. Blago, ki pride v naše kraje, skličemo sestanke in ga razdelimo najpotrebnejšim. Zato
vam bo ves Slovenski narod hvaležen za pomoč akcije, ki jo v taki daljavi zbirate za Slovence.
Prosim te odaj ta zadnji članek, odstavek na prvo postajo Rdečega Križa in naj se priobči v slovenski list pri vas.
Mnoge vasi so porušene, trgi, jnesta, ceste, mostovi, cerkve in drugo. Vse se bo,obnovilo, saj oblasti gredo na roke v vsakem pogledu tako, da gi bojo ljudje za-mogli graditi svoje domove v najkrajšem času.
Adamovega Jožeta še vedno ni od nikoder, ker odšel je z Nemci. Ti so nam dali preglavice in gorja. Saj si ne moreš zamisliti teh ljudi za nas, samo pobit in nič drugega. Vsa čast Francetu Jej-žovemu, on je ostal možak. Tudi njega so njegove sestre vznemirjale, da ni gospodar temveč da je samo nevem koga. Za brata ga niso imele. A danes pa nevem kam bi dale svoje obraze. Tako se je obrnilo za take ljudi in so danes ravno tako svobodni kakor mi. Bog vari, da bi bila zmaga na njihovi strani, pobili bi nas vse. Koliko gorja so naredili, pobili ljudi, v internacijo jih spravljali za denar. Tako danes še vedno obsojam te ljudi za največje izdajalce slovenskega naroda.
Zaključujem to pisemce, pa vaju prosim isto odgovor. Prejmite še enkrat vsi skupaj prav lepe pozdrave, kakor tudi vsi vaši znanci in ostali zavedni Slovenci.
Karol
Zahvala za sprejeto pomoč
Svarilo
Nekaj novega se čuje! Reakcija zopet boj napoveduje. Proti delavskem progresu; Ki začel se je po svetu.
2
Težko njim je razumeti . . . Da so tako veliki preokreti — Odkar se vojna je končala — In fašistična zverjad pregnana.
3
Sedaj vse sile so napeli —
Da zopet vojno bi začeli.
Kajti to jim ne ugaja,
Ker vi'djo povsod rudeč'ga zmaja!
4
Jugoslavija, Rusija in Bolgarska, Poleg tega tudi madžarska. Tam so se že odločili In reakciji hrbet obrnili.
5
Francija, Poljska, Avstrija, Java, Egipt in Indija. Tam se tudi nekaj meša, In z vsakim dnem reakcija peša. 6
Vojna to za njih je sreča! Takrat kapital se veča. Zvestoba delavca v državi, Tudi "štrajkov" ne napravi.
7
študirati so zdaj začeli: Kako bi vojno oživeli, Ugonobili bi rudeč'ga zmaja — Ker jim vedno bolj nagaja.
8
"Aha" prišli so do zaključka Ki jim je dal zopet duška. "Atomska bomba", to je naše S katero obnovimo zopet dobre čase.
9
Z njo bomo ugonobili — Rudeč'ga zmaja po vsej sili. Dali mu bodemo okove Da se ne povrne do obnove.
10
Tako njihova je domneva — Ki jo trobijo (nam) vsakega dneva.
Da ljudstvo vidi rudeč'ga zmaja, Ki njim ovira življenje raja . . .
11
Ali vse to se njim ne posreči. Kajti upor ljudstva je vedno večji Proti reakciji in kapitalu, Ki razpadla bosta kmalu.
12
Odlašati nič več ne smemo. Prišel je čas da vsi povemo Da združeno v eni sili — Proti reakciji se bomo borili.
13
Sedaj so prišli taki časi, Da v boj mora iti vsaki. Brez razlike na mišljenje Saj to je nas vseh življenje.
14
Kdor pa hoče se čakati. Tisti ni delavec možati! Ako se tudi sedaj ne briga S tem reakcijo podpira.
15
Zato v organizacijo hitimo Da demokracijo obdržimo In si s tem ohranimo Mir, ljubezen — svobodo!
J. Sheryak
TORONTO, ONT
Tem potom se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto, da je redna seja, katera se je imela vršiti dne 3 februarja, preložena na nedeljo dne 10 februarja. Preložitev je nasledila zato, ker se bo vršila v nedeljo dne 3 februarja velika svečanost z strani vseh tukajšnih južnoslovanskih organizacij v znaku proglasitve Federativne Republike Jugoslavije.
Ta dan je torej posvečen narodnemu prazniku. In da bo svečanost tembolj reprezentirana, udeležimo se vsi! Naj ne bo nikogar med nami, kateri se ne bi udeležil tega velepomembnega sestanka.
Odbor:
Ljubi oče!
Če bi povezala vse najlepše besede, kar jih premore slovenski jezik, nebi mogla opisati presenečenja ob sprejemu Tvojega pisma. V sanjavi mladosti so se večne iluzije spremenile v resnico in prvič v življenju sem se čutila enako mladim ljudem, ki so v krogu svojih najdražjih preživeli vsaj nekaj svojih mladih let. Prvič sem spregovorila besedo — oče — s tistim pravim občutkom, ki mora biti ljub vsakemu otroku, posebno pa tistemu, ki ga druži z njim samo hrepenenje.
In glej oče, jaz Tebe ne poznam, ne vem kakšen, si, ali si še mlad ali si se že postaral, a vseeno sem ponosna na Te, prvič kot na očeta, drugič kot na človeka, ki se je v tujini boril za iste ideje oz. isto stvar in doprinašal z nami iste žrtve, kakor mi v domovini. Mnogo sem slišala in čitala o Tebi, a za me je bilo vse le san.
Da si bil v Španiji, to sem vedela že dolgo, zakaj si šel tja, pa dolgo nisem mogla razumeti Toda zadnja tri leta neprimerne borbe, mi je bilo to že popolnoma jasno. Dobila sem tudi sliko, ko si bil slikan s tovarišem Rozmanom, bivšim komandantom naše vojske. Večkrat sem govorila z njim, a nikoli nisva prišla med pogovorom tako daleč, da bi mi povedal kaj o Tebi, ko je umrl, je bilo že prepozno, čitala sem par-krat o Tebi v časopisih, tudi mama mi je mnogo pripovedovala o Tebi in posebno oživljala spomin na Te, kadar me je kaj kregala in pristavila besedo, češ si takšna kot Tvoj oče.
Najprej Ti bom opisala par besed o sebi in mami, potem Ti bom pa navedla vse kar si želiš v pismu.
Jaz se nahajam v Ljubljani v službi na notranji upravi okrožnega O.F. odbora za Ljubljansko okrožje in to pri Narodni milici. V partizanih sem od meseca septembra 1943 leta. Nisem bila v gozdu kot borka, ampak sem bila na terenu. V Ljubljani sem že 6 mesecev, a mama je sama v Črnomlju. Ima svoje stanovanje in svoje gospodinjstvo. Zelo se je postarala in obraz ji je prepreden s progami, ki so se zarezale v njen obraz in izražajo vse napore njenega življenja. Toda občudujem jo. Na njenem obrazu je vedno nasmeh in vedno je dobre volje. Vsi jo spoštujejo in cenijo kot pridno in pošteno delavko, a še bolj jo cenim jaz kot zlato mamo. Edina moja misel je bila sedaj olajšati mami življenje.
Jaz sem pa velika, močna, rada pojem, plešem, sem silno vesela, kadar je čas za to, kadar je pa delo, pa delam. Tudi fanta sem že imela pa mi je padel v partizanih. Bil je zdravnik. V partizane je stopil že leta 1941, a padel je v začetku leta 1943. Veš oče,, vem za kaj je padel, a vseeno ga ne morem in ga ne bom pozabila nikoli. Da boš videl kakšna sem, Ti pošljem sliko. Slika je sicer resna, a moj obraz je vedno vesel. Če bi me srečal v Kanadi, gotovo ne bi verjel, da sem Tvoja hči.
S Pribinčani in Pribincami je pa tako: Vas je bila pravo zatočišče partizanov in Bukovje pravo zbirališče. Pribinčani so vsi _ zelo zavedni Slovenci in vsi sodelavci in podporniki OF. Nekateri so pa že visoki funkcionarji, posebno tetec Bahorič. On je glavni na Pribincih, sicer se sedaj nahaja v Novem mestu. Njegovi otroci (imajo 4) Mimica je bila partizanka in je sedaj na pošti v Črnomlju, druga je Slavka (krasno dekle) in je v bolnici za pljučne bolezni. Se je namreč v partizanih prehladila. Tretji je Jožek, ki hodi sedaj v gimnazijo in četrti Mirko, on je pa vedno s Teto doma. Na Tvojem domu je pa Teta Mare, njen mož in otroci. Najstarejši sin je tudi v partizanih, a ostali štirje so pa doma. Pri Kukčevih je pa doma vujček Peter. Bil je v internaciji, potem pa v partizanih, sedaj je odpuščen od vojske in je doma.
Kjerkoli srečaš starega partizana, vsakdo pozna Pribince. Vsi od najmlajšega do najstarejšega so delali in pomagali za OF. Vas je ostala nepoškodovana, niti ena hiša ni zgorela, ker ni bilo med vaščani nobenega izdajalca in je bila vsa vas za enega in eden za vse. Sicer, je marsikateri slovenski izrodek korakal po Pribincih, a vendar je ostala vas cela, dasi je od nekdaj uboga.
Od našega sorodstva ožjega in širšega ni bil nobeden v službi okupatorja ali domačih izdajalcih. Vsi so bili v partizanih oziroma doma pomagali na terenu za OF.
Na Pribincih ni padel nobeden,
v internaciji ni umrl nobeden, če- | prav jih je bilo mnogo. Pred enim mesecem so imeli veselico, ker so tako srečno pričakali svobodo. Ljudje so izčrpani materijalno, ker 4 leta niso dobili od nikoder nobene pomoči. Kakor si omenil je veliko pomanjkanje obleke, obutve perila. Sicer se sedaj nekaj dobiva od UNRRe. Jaz in mama nisva vzeli nič, ker imava še za enkrat in ker so mnogi bolj potrebni kot me.
Kako je pri nas že itak veš. Posebno je veselo sedaj po končanih volitvah. Za časa volitev smo imeli pri nas ogromno dela. Nisem spala prav nič 6 dni, ker sem hodila stalno po terenu in delala. Pa mi ni prav nič bilo za spanje, le čakala sem rezultata. In zmaga je bila naša! Zmagala je: "Ljudska Fronta", porok naše srečne bodočnosti.
Čitala sem včeraj članek v "Ljudski Pravici" pod naslovom "Pismo iz Kanade" s Tvojim podpisom. Bila sem ravno v pisarni, stopila sem k peči in nehote so mi oči zalile solze. Čez par minut pa je prišel pismonoša in mi pri-
| nesel pismo od mame. Odprla sem ga in čudno se mi je zdelo, ker je bilo pisano s strojem. Pogledala sem naslov, potem podpis, skočila od veselja in zavpila, "oče je pisal." Vsi so bili zelo veseli z menoj, ker se zelo dobro razumemo.
Jaz bi pisala dalje in dalje, a bom drugič. Napisala Ti tom par trenutkov iz mojega partizanskega življenja. Ti mi pa moraš takoj odpisati, pa tudi sliko mi pošlji, lepo, prosim.
Kako si preživel zadnja 4 leta? Kam si pa bil ranjen, ali se rana ne bo mogla pozdraviti ? Kakšen pa si?, ali si kaj priden? Saj vem da si, toda vprašanje mi je ljubo. Meni se zdi, da bi se midva prav dobro razumela.
Ker vem, da bo to pismo potovalo dalj časa, Ti želim prav vesele Božične praznike in mnogo sreče in uspeha v Novem letu. Končujem svoje pismo kot najsrečnejši otrok, ki je po toliko letih našel svojega očeta.
Srčno Te pozdravlja in poljublja, Tvoja hčerka,
Mimica.
Val D'or — Cenjeno uredništvo Edinosti. Tukaj vam pošiljam zelo zanimivo pismo, ki sem ga prejela od nepoznane mi prijateljice, ona je dobila moj naslov takole: Ko se je zbirala za v pomoč narodom Jugoslavije, sem tudi jaz malo pomagala in sem tako v zaboj priložila listek z napisom. Prosim pišite mi, kako se imate na moj naslov. In tako sem dobila to pismo z sliko od punčke in mame. Pismo v prepisu se glasi: Tilka Lovšin
Beograd. 27-10-1945.
Draga i mila drugarice! Vi sigurno niste zaboravili na poklon koji ste spremili svojima u domovini. Ovaj mili poklon dobila je naša mala in zlatna Biljana, taj mali angelak. Ona več sve zna ko njoj šalje taj mili poklon, na ko-jem Vam od svega srca zahvaljujemo.
Kad ste nam poslali ovaj poklon, bili smo još robovi, gladni i goli, a sada smo u slobodi, sretni smo pa i ako smo ostali bez kuče in ognjišča. Sada pravimo novi život u novoj slobodnoj domovini.
Neizmjerna hvala svima našim drugovima in drugaricama ju-goslavenskog porijekla u Kanadi, koji su obuli i obukli milijone svojih drugova, djece, siročadi, ko-jima su roditelji pali u borbi za slobodu, a sada sretni što se neko tako daleko brine o njima. I zamišljamo Vas, stvaramo si u mislima Vašu sliku in čitamo plemenitost Vašeg srca.
Eto ona mala več priča o Vama, daleko tako daleko, pa-po, tetko, preko mora poslala maloj Biljani, haljinu lepu šarenu, i gladi ju svojim malim prsticima. Ona več zna tko je Tito, ona več pjeva i pjesmu o njemu: "Marjane, Marjane, ča barjak ne viješ milu tro-
Spodaj priobčeno pismo je prejela družina L. A. Baltič, katera živi v Humberstone, Ontario, od Franc Novaka iz vasi Visejc št. 17 pošta Žužemberk, Dolenjsko. Pismo se glasi:
Visejc dne 19. X. 1945 Familija Baltich!
Srčne pozdrave Vam pošiljam iz Evrope, iz Jugoslavije in se Vam prav lepo zahvaljujem za vaše darila, katere smo prejeli po Rudečemu Križu. Ravno jaz sem prejel darilo z Vašim 'naslovom. Jaz sem "Partizan" invalid. Preživel sem štiri leta v naši partizanski vojski in sem bil teško ranjen. Ali v kljub temu sem doča-
večkrat borbe, ker smo na meji. V Vinici je več stavb uničenih. Naše tete poslopje je pa ravno toliko, da je še ostalo nepoškodovano. Vse neokrog je zgorelo, če je mogoče da bi nam kaj pomagali, ker potrebni smo vsega, pa naj si bo denarna ali v blagu pomoč. Mi smo vsi sodelovali za naše partizane.
Še enkrat vas srčno pozdravljamo vsi skupaj, posebno pa jaz, Anica.
bojnicu, našeg naroda na kojoj se čita ime druga Tita." A na drugoj strani "Naprijed partizani" . . . Ona več pomaže i majki iako ima samo 2 godine, jer ja njena maj-ka nemam leve ruke. Bila sam dva puta ranjena. Sada Vam ša-ljem i sliku, nas dve, a drugi put čemo Vam poslati sliko za tatom. Dok se slikamo molimo Vas, da ako dobijete ovo pismo, molimo Vas odgovorite i pošaljite Vašu sliku. A kasnije čemo Vam pisati obširnije.
Mi smo sretni u našoj zemlji premda smo sirote, ali se svaki dan sve više izgradjuje u našoj kostima sazidanoj i krvlju opra-noj junačkoj junačkoj zemlji. Mi smo ponosni i hrabri s Titom u ratu, s Titom u miru! Neka živi naš heroj Tito! Nek žive naši sa-veznici Engleska i Amerika, neka živi naš veliki saveznik Sovjetski Šavez! Neka su zdravi i živi naši izseljenki i drugovi u Kanadi i Americi.
Mora da je tamo kod vas divno, pišite molim! S vama ču se dopi-sivati. Imala sem divnu sestru, rodjeno, pa su je zaklali četnici. Njena dva malena djeteta, su siročadi jer je i tata poginuo u Crnoj gori, kao komandant Črnogorske brigade, jedno od 6 a drugo od 4 godine.
Budite mi sada zdrava Vi i pišite mi. šaljem Vam mili in dru-garski pozdrav:
"S Titom u pobjedu!" Smrt fašizmu — sloboda narodu!
Na sliki, katero mi je poslala Ljubica je napisala sledeče:
"Miloj nam i dragoj drugarici za uspomeno i milo sječanje od da-lekih drugova iz ponosne nam Jugoslavije."
Mala Biljana i majka Ljubica.
"S Titom u ratu! S Titom u miru!"
kal svobodo, za katero smo se borili dolga štiri leta, ter smo veliko pretrpeli. Okupatorji so nam vse uničili in požgali naše domove. Bili smo vedno v groznih krvavih bojih.
Ko so leta 1941. zasedli njišo deželo Nemci, Italijani in Madžari so takoj začeli preganjati naš narod, moriti in požigati naše domove. Mi smo se takoj začeli zavedati kaj je potrebno in to: upor. Zbežali smo v gozdove in organizirali odpor okupatorju. Dobili smo nekaj orožja in osnovali male grupice in partizanske odrede. Tako smo tolkli okupatorja in osvobodili večji del našega ozemlja, ter obenem gradili našo oklast, katera je vidno, z dneva v dan rasla. S tem je rastla tudi naša partizanska vojska. Ko smo si priborili več orožja, smo ustanovili bataljone, iz bataljonov so rasle brigade — divizije, korpusi in Armije in tako smo z zavezniško pomočjo in pomočjo Sovjetske Rusije osvobodili našo deželo, pregnali fašiste in osvobodili naše narode, katere so štiri leta pobijali in požigali naše domove. Sedaj smo svobodni in združeni v novo "Titovo" Jugoslavijo, kjer skupno delamo in ob-
Pismo iz Perudine pri Vinici
Naslednje pismo je dobil, John Flajnik, predsednik odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Norandi Que. Pismo in njegov dopis "se glasi:
Mnogo uspeha želim priljube-nemu listu Edinosti. Jaz nevem kam bi nas bili zapeljali razni reakcionarji in prijatelji fašističnih nazorov, da nismo imeli našega delavskega lista, ki nam je kazal pravilno pot od samega začetka.
Pisma iz starega kraja med tem tudi jaz sem dobil dva, nam potrjujejo, da smo po zaslugi Edinosti, kanadski Slovenci po večini skupno stali na strani Osvobodilne borbe našega naroda v starem kraju. Pisma sem dobil od svojega brata Jožeta Flajnik, vas Perudine pri Vinici v Belikrajini, in od drugega brata hčerke Anice. Oba pisma sta lepega pomena za nas, ki smo bili na pravi strani. Pisma se glasita:
Dragi brat Janez in nevesta! Najprej sprejmita srčni pozdrav od mene, Tvojega brata Jožeta. Pišeš mi, če smo živi in kako je kaj z nami. Zaenkrat smo še živi vsi skupaj in deloma tudi zdravi. Tudi oče je živ, toda žal temu po večini v postelji že dve leti. Opira se na palico in se tako za., silo spravi iz postelje.
Vprašaš me, na kateri strani sem se jaz boril. Po pravici Ti povem, da sem bil nesposoben za brigado, sem pa bil prvi v naši vasi za Narodno Osvobodilno vojsko. Zato sem sedaj načelnik Narodne Milice za Perudino in Hrast. Nosim orožje kakor so ga nosili prejšni orožniki. Dam Ti pa vedet, da je bila naša vas prilično dobra in ni bilo nobenega belogardista med nami. Vsi smo bili za maršala Tita. Dočim v Hrastu in Novi lipi, tam so bili večji del
na strani belogardistov, ali so slabo završili.
V	naši vasi so Italijani zažgali Kozličkovo poslopje. Zgorelo je poslopje tudi njegovega soseda Kovača, hiša, pod in štala. Kozličkovi so bili vsi v internaciji v Italiji. Tako stojijo same razvaline od njihovega poslopja, medtem ko si je Kovač že za silo nekoliko popravil. Težko je za materi jal, ki ga je veliko potrebno zaradi težkih poškodb na stanovanjskih poslopjih. Od našega sorodstva Mišiču (botru) je tudi vse zgorelo. Nima strehe, sini so vsi umrli. Sam je s sinaho in 4 vnuki. Sinaha je doma iz Grajanec, marljiva ženska, toda kaj si more sama z drobnimi otročički po smrti njihovega očeta Jurija. Za Lojzeta (od naše Barbare) se nič neve. Bil je NOV in je neznano kako izgubljen, kar pa ni še uradno potrjeno. Jurij Mravinčev je umrl v internaciji v nemških lagerjih. Ciril in Cvar, sta ubita. Jankota Kovača soseda, je stari Kozliček zaklal pred 3 leti, kateri je tudi pozneje umrl. Matijeta Ivančeve-ga še ni iz Nemčije iz ujetništva.
V	tem letu nas je obiskala nesreča, namreč prišla je nekaka bolezen na prašiče tako, da jih je
■ poginilo več drugim in eden tudi meni. Ako mi moreš pomagati v denarju ali obleki, mi bo zelo dobro prišla tvoja pomoč.
Za sedaj sprejmi še enkrat srčne pozdrave od vseh skupaj, Ti in Tvoja žena in sinovi.
Pismo od hčerke drugega brata, se glasi:
Dragi stric! Prav lepo vas pozdravlja cela familija Mihatova, če ravno vas osebno jaz ne poznam. Nismo si mogli misliti, da bo kdaj kateri za katerega zvedel za časa strašne vojske. Mi smo vsi živi in zdravi. Pri nas bo bile
Zahvala Slovenca-Srbu v Kanado
/
t
Druga tablica kampanje Edinosti
Mesto:
Vancouver Tim m ins Sudbury
Toronto
Ft. Arthur
Windsor
Geraldton
Montreal
St. Catharines
Noranda
Calgary
Nanaimo
Val D'Or
Kirkland Lake
Mnt. Parte
Hamilton
Zd. drzave
Oshawa
Razno: Skupaj:
Kvota: $300.00
300.00
300.00
300.00
300.00
300.00
30.00
30.00 300.00
20.00
30.00
30.00
20.00
300.00
30.00
20.00
20.00
50.00 $,650.00
Nove naroč. Ponovne
27
10
2'
Skupaj: $427.00 96.00 117.80 107.00 76.00
50.00
60.00
19
14
2.00
1.00
Osnutek Ustave Federativne Ljudske Republike Jugoslavije
(Iz 1 strani) jamči tako z organizacijo ljudske oblasti kakor tudi z gmotnimi in zakonskimi sredstvi osnovne državljanske pravice, in sicer ne le osebnih in političnih, temveč tudi socialne in kulturne pravice. Končno naš osnutek ustave iz predpostavke, da ljudska država je in mora biti tudi pravna država, potrjuje, da morejo biti vsi organi državne oblasti podvrženi ustavi in zakonom, vsi organi državne uprave pa so podrejeni zakonom. Razen tega so sodišča, ki jim je poverjena zaščita zakonov in pravic, izvoljena, ljudska po svojem-značaju, neodvisna in podrejena samo zakonom. Javno tožilstvo, čigar naloga je, da nadzira strogo izvajanje zakonov pri vseh organih državne uprave in vseh državljanih FLRJ, ima vsa potrebna sredstva, da zagotovi varova-
nje zakonistosti in spoštovanje zakonov ter pravic državljanov tako od strani organov državne uprave kakor tudi vseh javnih uslužbencev ter vseh državljanov.
7. Končno, največji odliki osnutka ustave FLRJ sta zagotovljena pravica in svoboda ustavam naših ljudskih republik, da v okviru svoje suverenosti in pristojnosti izdelajo svojo organizacijo v skladu s posebnostmi posameznih narodov in ljudskih republik. Toda ta pravica, ki ljudskim republikam potrjuje samostojnost pri sprejetju njihovih ustav, ni oslabila enotnosti in moči skupnosti naših narodov, Federativne ljudske republike Jugoslavije.
III.
Podložitev tega osnutka ustave v široko ljudsko razpravo in javni pretres še pred končnim sklepom ustavodajne skupščine ima na-
21
67
10
10
132
$936.80
Amerika priznala^Jugo-slovansko Republiko
Sudbury 117 in Geraldton 50 dol. za fond Edinosti
POLOVICA DOLOČENE KVOTE SKORAJ IZPOLNJENA
PRVI MESEC
V naslednjem posnemamo odstavek dopisa, katerega je poslal br. Jože Slovenec, blagajnik Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury. Ta stavek se glasi:
"Kakor smo že prej poročali, naš odisek Z. K. S., je priredil večerno zabavo pri Mrs. Karolini Bubalo. Zabava se je vršila dne 19 januarja v prid tiskovnega fonda Edinosti. Posamezno so prispevali v ta velevažen sklad sledeči :
Jože Slovenec, 18.00, Jože Nemanič 10.00 in France Zaic, 8 dolarjev 35 centov.
Po pet dolarjev: J. K. Lesar, R.K. Maks, J. M. Na-gode, J. A. Gorše, F. šile, J. Karnbič in J. Golobic. Po $4.75, F.T. Fingust. Po tri dolarje: M. Zaje, John Košmirl. S. Lazich, J. Jurca. Po dva dolarja: J. Luketič in Ilija čutak. Po en dolar: J. Vintar in M. Petranjan.
Čistega na zabavi smo naredili $117.80, katero vsoto prilagam temu pismu, ter se želim zahvaliti vsem kateri so se udeležili zabave. Prav lepa hvala našim dekletam. Helen in L. Bubalo in Šteli Gorše, ker so nam tako pridno donašale razne dobrote na mizo.
Iz Geraldton-a, Louis Garbas poroča naslednje: "Tukaj v Geraldton-u smo takoj brez da bi čakali opominov ko je pričela kampanja šli na delo, vedoč že iz izkušenj, dia politika čakanja ne more prinesti dobrih rezultatov, železo se kuje dokler je vroče! Tako pravi pregovor, ker če se ohladi ga ni mogoče več tako
stari
skaliti, kakor je bil predviden načrt.
Temu pismu prilagam denarno nakaznico v znesku $50.00, na račun naše kvote. To pa ni še vse! Ker naši nabiralci pravijo, da se niso naveličali delati za dobre in napredne stvari, posebno pa za narodni delavski tis"k, kateri zasluži podporo za njegov obstoj z strani vsakega zavednega delavca in delavke. Posebno apeliram na vse diruge večje in manjše naselbine, da se kar največ mogoče potrudijo za večji uspeh kampanje. Ker po mojem mnenju ta kampanja bi morala presegati uspeh vseh dosedanjih kampanj spričo dejstva, da sedaj lahko vsak vidi in razume tisto razliko izmed časopisov, katero tako jasno razlikujejo pisma in drugi članki iz naše rojstne domovine.
Anica Stari č, tajnica kampanje v Timminsu v svojem poročilu pravi: Tu vam prilagam nabiralno polo, na katero je nabral rojak Jože Vidmar, $11.00 Nadalje prilagam denarno nakaznico 36 dol. za 12 ponovnih in 9 dol. za 3 nove naročnine. Mi smo si odločili kvoto da dobimo 10 novih naročnin.
Drugo poročilo o večerinki sledi:
Br. Jože Sherjak, kateri se nahaja sedaj na agitaciji v Združenih državah, je poslal kar 10 novih naročnin z ta prvim vlakom. Pravi, moj namen je obiskati vse naše prijatelje v Detroitu, Clevelandu, Pittsburghu in drugih manjših naseljih. Več teh poznam iz prejšnih let, ko sem se mudil tam na obisku. Zato sem izbral ravno ta čas, da jih zopet obiščem ko je v teku kampanja Eedinosti.
Uredništvo priporoča vsem aojakom in prijateljem, da mu gredo na roko.
Kakor razvidno iz druge tablice kampanje Edinosti, smo skoraj na polovici določene kvote za tiskovni sklad. Tablica je zaključena z dne 26 januarja, kar pomeni da ostane še cel teden v tem mesecu in nasledinji mesec februar, da se res izpolni določeno kvoto. Med tem v naročninah sorazmerno brez določene kvote, smo enako dosegli primeroma dober Uspeh. Upati pa je, da bo ob zaključku kampanje daleč boljši. In da bi res bil, še danes se podiajmo tembolj aktivno na delo za nove naročnine in tiskovni sklad!
Uredništvo.
(Iz 2 strani)
zornost na senco, ki jo deloma povzročili sami s svojim fanatičnim ščitenjem onih, katere so jugoslovanski narodi že davno zavrgli in razsvojili.
Res je težko priznati tako veliko izgubljeno igro. Še težje pa jo je prikrivati za izgovore, ki slo nijo na poročilih zastopnikov, namenoma poslanih v Jugoslavijo, da bi dosegli in rešili saj nekaj tistega, kar je stara garda pustila doma pred svojim umikom v
inozemstvo.
* * *
Z pripoznanjem nove jugoslovanske republikanske vlade, se bodo menda odpravile tudi razne potežkoče diplomatičnega, trgovskega in gospodarskega značaja, ki so delale veliko zapreko pri obnovi Jugoslavije in pri graditvi normalnosti. Amerika bo imela priliko imeti dobre trgovske zveze z Jugoslavijo in prodati ogromne količine potrebščin, ki v a-meriških skladiščih čakajo na ugodni trg. Sklenjene bodo trgovske pogodbe in dovoljen denarni kredit z Import-Export banko, ki bo omogočal potrebne nakupitve. Napravljene bodo olajšave za potovanje v Jugoslavijo in iz Jugoslavije v Ameriko in se vzpostavili prijateljski stiki med našo novo in staro domovino, ki smo jih vsa ta leta težko pogrešali.
Odprta bo tudi pot Slovencem in drugim Jugoslovanom, da bodo lahko prišli v Ameriko na obisk in nam odprto povedali vse, kar bi mi radi še zvedeli o dogodkih v stari domovini. (Sedanji jugoslovanski uradni zastopniki v A-meriki so tukaj po svojih uradnih poslih in se v smislu diplomatičnih omejitev ne morejo spuščati v politična vprašanja, radi katerih se ameriški Jugoslovani delijo v različne tabore.)
In končno se pričakuje, da bodo tudi nasprotniki nove Jugoslavije polagoma utihnili in se oprijeli koristnejšega dela. Jugoslovanskim narodom naj bi raje pomagali, da se nekoliko opomorejo in jim je zopet nudena prilika za normalno življenje, kajti med staro in novo Jugoslavijo je zgrajena tako ogromna stena, da bi se le blazneži še upali zaletavati vanjo v upanju, da jo poderejo. Vsi ti si bodo razbili svoje lobanje. Kajti to utrdbo varuje 90% jugoslovanskega naroda in nad 1,700,000 izgubljenih žrtev, ki so padle v borbi za tako Jugoslavijo je zgradila Osvobodilna fronta. Te žrtve niso padle zato, da bi se v Jugoslaviji povrnile stare razmere. Slovenci in drugi Jugoslovani so za vedno pokazali vrata suženjski preteklosti .
Mirko G. Kuhel, tajnik._____
ORGANIZATION - OUR WEAPON AGAINST REACTION
POZOR JUZNI ONTARIO
PRETRESUJOČI SOVJETSKI FILMI
TRDNJAVA NA VOLGI
VOROŠILOV V AKCIJI 1918 LETA IN
MOSCOW CIRCUS RUSKI PLES, FESTIVAL SMEŠNICE IN KOMEDIJA
Se bodo predvajali v Hamiltonu v Ukrajinski Delavski dvorani v sredo dne 6 februarja. Zatem v Thorold-u dne 7 februarja v Ukrajinski Delavski dvorani, Niagara Falls dne 11 februarja v Madžarski dvorani,, St. Catharines 14 in 15 februarja v Ukrajinski Delavski dvorani in Kitchener dne 16 februarja.
Filmi bodo predvajani med 6, 7 in 9 uro zvečer. Zato sledite na lokalna naznanila glede ure ob kateri se začne program.
The fighting on the battlefields has ceased and the brutal forces of Nazi—Germany and imperialistic Japan have laid down their arms. Fascist military forces have unconditionally surrendered to the victorious armies of the United Nations. The struggle on the battle fronts has ended, and now a new battle here on the home front has already emerged. That battle is fought on the picket lines; it is fought against reactionary employers, who are trying to lower the workers' wages, and standards of living. This struggle was particularly exemplified by the Ford workers, who have been pacing the picket lines in front of Ford's industrial empire for one hundred days. To every one of us, it is very obvious that Big Business is making an all out effort to deprive the Canadian people of their war-time gains, and to strengthen the camp of reaction.
Today reaction is endeavoring to induce and to press upon the Canadian government, to allow the entry into our country of Fascists and their collaborators — men who have betrayed their people. A petition was recently sent to Prime Minister King, signed by the spokesmen of reaction, in which they demanded that Canada fosters Fascist henchmen and ito allow them to immigrate into our country, so that they could carry on their work against democracy and against the interests of the people. If these enemies of the people are permitted to enter the country, they would set up their own Fascist headquarters and spread propaganda with the ultimate aim of fomenting another world war. Youth along with other Canadian democratic forces, must be prepared to battle against this policy by organizing and pressing for the exclusion of Fascists and for subduing their efforts to enter our country. Democratic youth of Canada, through their local and national organizations, should repel this effort on the part of pro-Fascist elements, by demanding that Fascist collaborators not be allowed to enter our country. The Cana-
dian people fought against the aggressive military machine of Germany and it would be totally against the interests of the Canadian people to allow these men into Canada. The time to organize for this is now!
An effective method to counteract this measure of reaction, is to organize into youth clubs, leagues etc. In this manner, we will be united into a bulwark of freedom and democracy and into a steadfast barrier against any Fascist movement which may appear anywhere in the world. Only through organization, we will be able to fight against the disease of Fascism, which has already taken a beating unprecedented in history.
I feel that we here in Canada must look upon the young people of Yugoslavia, who have fought heroically for four years against Nazi—Germany, the Ustachis and Chetniks. The unity, and brotherhood which developed in the course of the war, was a salient feature of the Yugoslav struggle for national liberation. Leading this struggle of the Yugoslav people, was a man, whose name was uttered by every partisan's lips — a man whose name was an invincible symbol of freedom. His name was J. B. Tito! Under his leadership victory came through bloody battles; after it came, the people of Yugoslavia were able for the first time in history to enjoy freedom, for which they so dearly paid. In the November 11th elections the people of Yugoslavia have chartered their path, and no power on earth will divert them from this path!
We all have seen what great heights can be attained through unity, as exemplified by Yugoslavia. It can do the same for Canada also, providing that we all, Regardless of religion or creed unite in our common struggle to completely wipe out and eradicate every trace of Fascism — their spokesmen and henchmen forever off the face of this earth!
Death to Fascism — Liberty to the People!
John Brozovich, Windsor, Ont.
men, nuditi našim državljanom priliko, da svobodno povedo svoje mnenje o vseh vprašanjih temeljnega zakona naše nove države. Poleg tega, da so državljani svobodno volili in izvolili svoje predstavnike v oba doma ustavodajne skupščine, imajo ponovno možnost, da izrazijo svojo voljo in svojo poglede na osnovna načela in konkretno organizacijo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Razen tega neposrednega sodelovanja pri ustvarjanju naše nove ustave morejo vplivati tudi na svoje predstavnike, na narodne poslance obeh domov ustavodajne skupščine, ki so po načelih naše demokracije vedno odgovorni ljudstvu, ki jih je izvolilo. Ministrstvo za konstituanto poziva ob tej priliki vse naše državljane, vse politične, družbene, znanstvene, strokovne in druge organizacije ter ustanove naše države, naj pošiljajo svoje pripombe, predloge in misli glede tega osnutka ustave. Vsa mnenja naj pošiljajo neposredno ministrstvu za konstituanto, ulica Miloša Velikega št. 12 Beograd, ali posredno po naših listih in časopisih kakor tudi po oddelkih za ustavna vprašanja pri predsedstvih vsake ljudske republike. Mnenja morejo biti posamezna ali skupna, lahko so izražena pismeno ali javno na zborovanjih, konferencah in sestankih državljanov. Morejo se nanašati na vsa vprašanja v zvezi z ustavo, ki so s tem osnutkom zajeta ali ne.
Ta razprava o ustavi mora biti resnično splošna ter vseljudska. V nji morajo sodelovati ne le intelektualci, delavci in državljani po mestih, temveč tudi moški in ženske v najbolj oddaljenih vaseh naše države. Sleherni državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije ima pravico in dolžnost, da pove svoje mnenje o tem osnutku ustave, zakaj temeljni zakon naše države mora biti verna slika naše stvarnosti ter popoln izraz volje naših ljudskih množic.
Hkrati pozivamo ob tej priliki uredništva vseh naših listov in časopisov, da posvečajo čim več prostora tej ljudski razpravi in pošiljajo ministrstvu za konstituanto vse predloge državljanov, ki jim bodo poslani. Prav tako apeliramo tudi na vse politične, družbene in druge organizacije da prirejajo javne sestanke za razpravljanje o ustavi in da nam pošljejo vse sprejete skupne ali posamezne predloge. Radijsko omrežje naše države bo imelo posebno vlogo pri podpiranju izvedbe te splošne ljudske razprave o ustavi.
Ministrstvo za konstituanto bo vsa prejeta mnenja in predloge oddalo ustavnima odboroma obeh domov naše ustavodajne skupščine, da se bosta seznanila z njimi in upoštevala predloge in mnenja te javne in ljudske razprave o ustavi, prve in doslej neznane v politični zgodovini naših narodov in naše države.
V Beogradu, 1. 12. 1945.
Ministrstvo za konstituanto.
Zahvala Slovenca - Srbu v Kanadi
nihče ne in jo zve-
(Iz 3 strani)
navijamo našo opustošeno domovino. Seveda moramo biti bolj skromni, da si smo potrebni pomoči, predno bomo obnovili naše domove, naše ceste in pa tovarne. Z udarniškim delom, bodemo dosegli, da bodemo spravili našo deželo zopet v normalno življenje.
Prejmite srčne pozdrave in zahvalo za vaša darila in se še kaj spomnite na nas.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu	Franc Novak Vlsejc št. 18 Pošt. Žužemberk Slovenija
F.L.R. Jugoslavija
St. Catharines, Ont.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi veselico v soboto dne 2 februarja pri dobro znanem našem rojaku I. Grdina.
Zatorej ste 'lepo naprošani vsi Slovenci( kakor tudi sobratje Hrvati in Srbi, da se v največjem številu udeležite.
Da bo vsega dosti za suha grla in zgačljive noge, skrbi odbor.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Poroč.
RADA BI ZVEDELA
Kje se nahaja Jože Slabe. Namreč on ima 2 pisma pri nas iz starega kraja/
Prosim cenjene čitatelje ako kateri ve za njega ^ali pa bo mogoče sam čital ta oglas, da se obrne na moj naslov zaradi omenjenih pisem.
Mrs. M. Burnik 45 Taylor St. Kirkland Lake, Ont.
Iz francoščine prevedla K. N.
Ko se je mlada žena prepričala, da je opazuje, je dvignila z naročja belo posetnico davo pogledala. Skozi solze je brala:
Miguel Moreno de Plata
Ni se spomnila, da bi bil kdaj pred njo izgovoril to ime. Toda, saj ga je vendar moral povedati tedaj, ko sta se poročila. Tisti dan je bila pač tako prestrašena, tako iraztresena, ¡día ni vedela, kaj govore ljudje okrog nje. In poročne listine tudi ni bila videla. Obdržal jo je bil njen mož. Na poslaništvu ji niso nič omenili, d¡a ima Moreno še kakšno drugo ime. Kako torej bi mogla slutiti ? . . .
Morda bi bila Orana v drugačnih okoliščinah vesela, da je dobila moža, čigar ime je bilo vreldno njenega, zdaj je pa utegnila misliti samo na njegovo užaljeno samoljubje in na njegovo jezo.
Kako ga je moralo zaboleti, ko je bral napis na ovoju materinega pisma! Kako neki bi zabrisala ta mučni vtis? Kako naj ublaži njegovo jezo in zaceli ranjeno samoljubje? Da, če bi jo ljubil . . . Verjel bi ji. Tako pa ji ne kaže drugega, kakor molčati in pretakati na skrivnem solze, zaradi krute usode, ki jo je zvezala s tem vihravim, neljubljenim človekom. Neljubljenim ? A zakaj ji je potem tako težko, če ga vidi žalostnega in ponižanega? Mlada žena se je zleknila na posteljo in se zamislila. čeprav je bila še pred nekaj urami pi-epričana, da bo s svojim možem mirno in zadovoljno živela, je zdaj spet obupavala . . .
Na srečo njen mož ni bil tako tenkočuten, kakor je mislila o njem mlad'a žena. čez dobro uro je že pozabil na svojo jezo in je prihitel v Oranino sobo, ves nasmejan in dobre volje. Ko je po njenih rdečih očeh opazil, ida je jokala, je kar onemel:
"O, mala moja," je vzkliknil nežno. "Ali sem vas užalil? Oh, jaz neotesanec! žal mi je, res mi je žal! Ubogo dekletce! Oprostite mi, ljuba moja, mi querida!"
Videč to resnično kesanje, se je skušala skozi solze nasmehniti. Naposled se ji je posrečilo.
"Bili ste tako hudi," je zajecljala.
"Hm, res," je prav tako v zadregi odgovoril mladi mož. "Sam ne vem, zakaj tako hitro vzkipim. . . Vroče krvi sem, kakor vsi Španci. Vendar se kmalu pomirim. Kakor zdajle! Vidite!"
"Menda res," je dejala s plahim smehljajem, "toda jaz tega nisem vajena."
Mladi mož je bil v še večji zadregi. Stopil je k Orani in jo prijel za roko:
"Bedak sem bil!" je vzkliknil skesano. "Oprostite mi!"
"Če vi niste več jezni, Moreno, potlej je tudi meni dobro," je tiho dejala. "Tako žalostna sem bila ob misli, dia bi bili užaljeni zaradi moje matere, ki nikomur ne skrivi niti lasu na glavi. Oh, ta presneti ovitek! Vendar mati tres ni mislila slabo, verjemite mi!"
(Nadalje prihodnjič)
Montreal, Que.
Lokalni Odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov skliče javni shoii dne 5 februarja v dvorani 3447 St. Laurent Blvd. Začetek ob 8 uri zvečer.
Shod se vrši z namenom posvetovanja in nalog za rekonstrukcijo Jugoslavije, oziroma organiziranja zadružnih, strokovnih in podjetnih grup, katere bi mogle prožiti največ pomoči pri obnovi in rekonstrukciji Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Poživljamo tem potom vse naše tukajšne izseljence v Mont-realu in okolici, da se omenjenega shoda udeleže.
Tajnik
ŽELIM IZVEDETI
Za Jože Cimperman-a iz Iške vasi pri Igu (po domače Kovačev). Pred leti je živel v Kanadi in nato v Cleveland, Ohio, a zdaj ne vem kje se nahaja.
Dobila sem namreč pismo od doma iz starega kraja.
Njegova sestra me prosi ako mi je mogoče dobiti njegov naslov. Prosim ga, ako bo slučajno čital ta oglas ali pa kateri drugih rojakov, ki ve za njega, naj se njej ali meni oglasi.
Frances Intihar
9702 North Zlvd.
Cleveland, Ohio. USA.
Naznanilo
Nemila smrt je utrgala nit življenja našemu nečaku 19 letnemu borcu, kateri se je nahajal kot šofer v vojaški službi. Smrtno se je ponesrečil dne 29-9 1945
EDI SMUK
Rojen v Velikih Laščah v septembru 1926 leta.
"Usoda kruta, kaj si storila,
da to si dopustila —
da cvetje smrt je pokosila."
Počivaj mirno, snivaj sladko,
Edi — Ti ne zabljeni.
V srce nam poguma vlivaj,
da nam v tugi ne skopni."
Žal ju jejo za njim: V starem kraju starši, stara mati, brat Tone, sestrice Anica in Marija. Tete Helena in Stana in drugi sorodniki.
Tu v Kanadi, družina Debeljak-ova. Creighton Mine, 11 januarja 1946.
Vabilo na Sejo!
Sudbury: — Redna seja Z.K.S. odseka v Sudbury se vrši v nedeljo dne 3. februarja ob 10 uri dopoldne na 322 Bessie St.
Vljudno se vabijo vsi člani in članice da se seje zagotovo vde-ležite.
Odbor
Seja Jugoslovanskega Mladinskega Kluba se vrši ob 2. uri popoldne v ravno istih prostorih dne 3. feb. Vabi se vsa naša mladina da se udeleži seje polnoštevilno.
Odbor
WINDSOR, ONT.
Redna mesečna seja Zveze Kanadskih Slovencev v Windsoru se vrši v nedeljo dne 3. februarja 7 prostorih na vogalu Richmond in Cadillac St.
Člani in članice, prijatelji ZKS, novi odborniki, pripravljalni (prosvetni) odbor, naročniki Edinosti so uljudno vabljeni, da se zagotovo udeleže in da dajo svoje predloge za bodoče delo.
Začetak seje ob 2 uri popoldne.
Tajnik