384
Kokošarstvo — dobra podpora kmetijstva.
Kmetovavci nikar ne zaničujte kuretine! To moremo dandanašnji marsikterema gospodarju, posebno pa gospodinjam s prav živo besedo priporočati. Kokošja reja se pri kmetijah malo kje tako obrajta kakor bi se imela; malo gospodin se nahaja, da bi kuretino redile kakor ji gre; kokoši imajo v več krajih tako rekoč le za igračo. To ni prav. Kuretina nam daje dobro meso, jajca pa kaj tečen živež; od kokoš se dobiva, čeravno malo, vendar le najmočnejši gnoj, po kterem vsaka setev kaj spešno raste in tudi bogato obrodi; za kokošjo rejo ui treba velikega kapitala.
385
Zakaj se je naši gospodarji ne popriraejo z večjim veseljem; zakaj išejo le pri drugi živini dobička in sreče? Da v drugih deželah kurjo rejo veliko več obrajtajo kakor pri nas, nam bo vsak rad poterdil, kdor je bil v pari ž ki živinski razstavi, kjer je bilo kuretine največ na ogled postavljene pa tudi najbolj ogledovane. Tudi so «e ravno pri omenjeni razstavi dobre kokoši za pleme tako drago plačevale, da bi ne verjel, kdor sam ni vidil. — Še deleč smo sicer od tega, da bi se tudi pri nas poterdil pregovor: „ Vsako nedeljo se mu kuha puta v piskru". Ta pregovor ima veliko resnice v sebi; reja kuretine je tisti oddelek kmetijstva, kteri utegne tudi manj premožnim ljudem, čeravno majhen vendar le dober košček kruh donašati. Res prav koristna in zdatna je reja kuretine, če se prav ravna, in so kokoši dobrega in rodovitnega plemena.
Ni ravno treba segati po p tujih plemenih; tudi z domačo kuretino se doseže dobiček, če ve gospodinja le prav kokošariti.
Res je pa vendar, da p tuje plemena, ki so že tudi pri nas znane in se imenujejo konhinhinka, brani a, dorking. houdans itd., prekosijo naše domače v marsikterih rečeh, ker so namreč večje, tedaj bolj mesnate, in kaj pridno ležejo jajca. Za kmetije pa imajo te ptuje kokoši še posebne dobre lastnosti, namreč so bolj mirne in ker imajo kraje perutnice, ne letajo kakor domače sem ter tje okoli, ampak se lože zderžijo na manjšem prostoru, niso tedaj njivam in vertom tako nadležne in škodljive kakor domače.
Pametna gospodinja nikoli ne bo terpela tako imenovane divje kokošje reje, pri kteri se žival ponoči nad jasle in vrata poseda, podnevi pa po vsem dvorišu in še zunaj dvoriša klati, da ji le ni treba nič zernja potresati ali celo malo.
Taka kokošja reja je le v škodo, ne pa v dobiček, in kakor je nerodno gnojišče pečat slabega gospodarja, tako je tudi taka divja kokošja reja pečat nemarne gospodinje. Kokoši morajo poseben, zdrav, svitel kurnjek, zraven njega primerno kurjo dvorišče in dovelj živeža imeti. Tako gleštane se dobro redijo, hitro rastejo in so zdrave; ležej ¦ pridno jajca in valijo piščeta; kapuni se dobro spitajo; vse pa napravijo dokaj kurjeka, ki se dobro prileze gredam, kjer si prideluje pridua gospodinja zgodnje (pricajtne) zelenjave in sočivja.
Dobra puta leto in dan donaša sploh toliko dobička, da je dobiček za 50krat ali lOOkrat večji kakor je cena bila, po kteri je gospodinja puto kupila.
Recite: ali se splača ktera druga živina bolje?
„Allg. Land- u. P. Z.a