Vzpomlad je spet
/ /pomlad je sj>et! — Zdaj vrettie tttžno
Pozijjjsko vzelo je slov^:
VzpoinlddTii kras planino rožno
Iip dol odčva spet mehfetS.
Veseljn v&m, otroei sr<*cni:    -Pozdravlja vos vzpoaUMni OTet,
Ki iz nebes ga OŽe režn; Presadil jt* nn beli svet!
PojdČ se bliža rojstnej viisi
Mla<k'flka s Šopkom rož s planin,
Da cvet ta bodo v ziuiskcm O.dsi Nfl grežo v^bujal jej spomin . . .
Pokrival bo zeleno »jivft In vrt cvetofii zopet sneg,
A Voža v doiiiišljijo Živo
Ovetšn prizvala dol iil brog!
In zrla bode v zlate čase: S planin biti na tlbo pla»
S planin, kjer brala rože zasp, Da fejti sj obra« cvetiD , . .
Vzpomldd mladčstj vašt1 klije: Na pota trosi rara cvetfc,
Ob Žela mehka vence rije, I>a kras pore^s vaSih lic
Ob «ela roehkaJ ~ Sre^na leta Užgala viiRja viiien Knak:
Mlad*isti driovi  — <idba svetii — Z rad6st-jo v tebe gleda vsak,
Vsak? —Mi — kdor.je brez deUftivel, Ko 5as potekal m\i biest^:
On v siromaštvu je osfvet — V mladost ozira se solz^fi.
A "5e mlad68t je d6ba dvla, Veselje vzbujal bo spomiii,
Kakir mladfmka je vesela Po Jiimi Sopka roŽ s planin.
Modest