I ne I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarnlci j emane za celo leto 4 gold., po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 4. aprila 1883. Obseg: O porabi šote da je za to sposobno ? Ali prinaša posamezno gozdno drevje vsako leto serne in koliko mora dotično drevo staro biti Sadno drevo in njihovo v gozdu delovanje. (Dalje.) Ožemnica za surovo maslo malna starost njegova v posameznih plemenih, njega glavni deli in Kako obvarovati vsaj o izsusevanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) gozdno drevje da Razdelitev državnih plemenskih bikov ga njak ne pokonča Sadjereja bruarja o proračunski razpravi Govor poslanca Hausnerj v 271 dop Novi Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Tehnično poročilo k projektu seji zbornice poslancev 28. fe- Slovstvo. Gospodarske stvari. porabi šote. Nemško društvo zoper onečistenj rek emlj in zraka imelo je 20. in 21. oktobra 1882. 1. v Brunšviku svoj peti občni zbor, v katerem se je med drugimi rečmi obravnavalo o rabi šote (Torf) za steljo. Gledé na ve- liko važnost šote pri v bližini močvirj kot pred met živahne trgovine se mi vmestno zdi, nekoliko toček tega obravnavanja objaviti častitim čitateljem „Novic". Zlasti na severnem Nemškem kjer je mnogo moč 9 vime zemlje in se šota celó visoko na gorovji nahaja so se v zadnjem času mnogi ugodni predsodki za oceno šote za zemljedelce in tudi za znanstvene smotre ževali. Šota rabi se večinoma kot stelja živini, delov šote zna vsrkati tekočine 700 do 800 delov, deči duh amonijaka v kravjih ali konjskih hlevih uva-100 bo- tudi smrad v straniščih zgine pri rabi šote šote, to je smlete, ugaja hlevom Stelj in iz pa to je kosih j straniščem. Pri rabi šote za stranišča gine delavcem vsaka nevarnost, prebivalcem hiše pa nadležnost. Stelja pa je velike važnosti za poljedelstvo, ker se dá lahko v kompost premeniti, in mali poskusi so pokazali ugodni rezultat ter celó opešano zemljo zboljšali. Vrhu tega se šota porabi pri ledenih kletih' (Eiskeller) kot izpolnitev mesto žaganja ali peska, dalje pri zlaganji blaga in celó pri izdelovanji papirja. Razumljivo je, da se je nekaterih poprijela misel ----------J- ' - 7 ~ ~ J ^ "WAAI^wcxxx I^V/^X XJKJXÍA) UllOVlj kako šoto rabiti za očiščenje mest tem bolj, ker se je leta poskuševalo 5 je mogoče z zmešanjem šote m s človeškimi odpadki odvrniti onečistenje zemlj poskusi dali so najpovoljneji vspeh. Za mesto Brunšvik na pr. bi bilo treba 81.000 centov šote v ceni 125.000 mark, in iz vsacega centa dobilo bi se 8 centov gnoja mark; stroški bi tedaj znašali le 0*40 v ceni po mark ali po naše 24 soldo v na vsako glavo prebivalstva Tudi v fabrikah so se taki poskusi naredili in prav dobro celó z dobičkom se obnesli. Tedaj j rojaki, prevdarite to reč, zna biti, da vam njega dni donese več dobička nego sedaj, ko šoto upo rabljate le za kurjavo Ali prinaša posamezno gozdno drevje vsako leto seme in koliko mora dotično drevo staro biti da za to sposobno? Ker se nam je to vprašanje od več strani stavilo in je za vsacega gospodarja velike važnosti, naj nam bode dovoljeno na tem mestu odgovoriti. Bukovo semensko leto je v gorkih mrzlih na 7 let. na o. v gošči rastoče bukve so za to še le v 70—80. letu sposobne, na prostem se nahajajoče nekaj let poprej. Hrast cvete vsako leto, pa ne prinese zmirom sadu. Na 5 let je navadno želodovo leto; sicer je pa vsako leto, ako je ugodno poletje, nekoliko želoda. Breza daje vsako leto obilo semena, mora do 40 let stara biti. pa 30 Jelša v starosti 40 let prinaša pogostoma in obilo semena. Gaber daje, ko je 30 leto seme. Javor 40 let star, skoro vsako jesen, brest, topol in lipa dajejo skoraj vsako leto nekaj semena. Jelka (hoja) v starosti 70 let prinaša vsako leto seme. Smreka. Semensko leto je na let. Posa mezne smreke pa vsako leto seme prinašajo, ko so dopolnile GO—70 let. Bor ima v starosti 40—50 let vsako drugo leto seme Cestokrat posekujejo posamezni gospodarji drevje v svojih deležih, pusté sem ter tje kako mlado šibo (hojo ali bukev) in menijo, da se bode izsekani gozdni del zopet sam zarastel. Okrajni logar to opazi, ovadi go- Zato ker spodarja gosposki in ta ga kaznuje. Zakaj? je nastala goličava in se puščene mlade šibe ne smatrajo za semenske. Ce se hočeš kazni ogniti in dobro gospodariti s svojim gozdom, pusti na oralu , ako ni spodaj zadosti krepkega zaroda, po 40 semenik. Te se-menke ne smejo na kupu, ampak po deležu raztresene rasti. To zarad tega, da se mladi zarod enakomerno razdeljeno zaplodi. Gleda naj se tudi na to, da se ne bode sekalo pod mero, to se pravi, šilovje je uradno prepovedano pod i mi 10 palcem, in listnato drevje pod 8 palcem v prsni vi- __ sočini posekati. Kdor temu nasproti ravná, je prelomil debelnato sadno drevje. ~ Pri nekaterih vrstah visoko meri na visokosti več necro 2 metra, imenujemo visoko gozdno postavo in se ostro kaznuje, kar je mnogim uže debelnate dobro znano. iidnega drevja doraste dre\ deblo do Izgovor: „kaj pa je, če me nekaj dni potisnejo v enega metra debelosti v premeru \r a___________ ai..___j____/ zapor, se bom vsaj malo počil44, ni na mestu, narna kazen se le v slučaji, ako nima dotični moženja, ne iztirja in obsojenec z zaporom kaznuje. ai ti de- pre- spojene so vse one in ravno tiste vrste se razločkom drevesnem deblu sadnega (in tudi druzega) drevja snovi, katere to pa le s tem ali deblu nje- njegovih koreninah samih nahaj da v tem dreve del Sadno drevo in normalna starost govern vse nekako bolj zgoščeno, trdo in masivno, nego je v koreninah samih, ter da se sosebno zunanja plast njegova se razpoka in ra v posameznih plemenih, njega glavni deli in njihovo delovanje. (Dalje.) Kakor domača katera prebavljajoče or- deblove skorje polagoma bolj zgosti pava postane, kar je drevesu na tem mestu kot neka gotova vrhovna ali zunanja obleka, katera ga pred hitrimi in hudimi vremenskimi spremembami, kakor mrazom, srežem, zmrzlinom, pa tudi pred prehudo vročino dobrodejno varuje, čuva in brani. Najbolj odurna, ra- in razpoL ta skorja gane svoje vse krepke, močne in zdrave, ter se ji poleg njejša plast, s časom pri hru oma njena najzuna sadnem oko tega s e i e j laga vkot o pravem času dovolj tečne hrane po- srednje- in nizkodebelnatem drevji postane med tem čvrsta in čila ostane, ravno tako se tudi dobro ko je taka plast lubadova pri češnj drevii. sosebno sadno drevó poleg drugih zahtevanih po- onem k islih vrst, še v precej visoki starosti vedno dob gojev krepko, lepo in normalno razvija, ter brez posebne gladk VI n W A ^ /V £\ ril AlAAintl n /\ /"IT? ^ «ju r! /] a! ^ C .-1___L __ _ • 1 _ _ _ _ T2 _ nesreče sadj rodovitnostjo pov Trud, sadnega dr njegov trud, delo in skrb z obilno in poplačuje nerazpokana Poleg tega so pa tudi letnice na lesu drevesnega debla veliko bolj razločne in vid delo in opravilo, katerega pravilna izgoja Ijive, nego so na lesu drevesnih korenin Razun omenjenih razlik ima dreve deblo tudi pr iz začetka in pozneje njegovo oskr- še to posebno lastnost da je bovanje sadjerejcu napravlja, more se napram onim te- tudi zmožno nove popke nastavljati selej, dokler je sveže, žavam, kal enoletnimi poljskimi sadeži, le pt lenkost imenovati vijati ka poljedelec vsako leto z nekaterimi terih rade lesne mladike (vodeni poganjki) poženó, ka moči pa sosebno one bolj globoko v zemlji le in neznatna ma kor mali trud se pa umnemu (ne žeče korenike nikdar nimajo pa nevednemu) sadjerejcu navadno vselej veliko bolj Kakor krepki in čvrsti razvoj koreninične krone X--------------/-----»J--" . » ^ v* » vaajl». vr WV1J AllVilVl XilA; li.1 VJJ11JL AU v; Ti OVA JLUZj f VJ j VlllUlUUU UiiVi in gotoveje povračuje, nego se grenki pot in dostikrat mora umni in pametni sadjerejec tudi prec od začetka tudi celó krvavi žulji za oskrbovanje enoletnih sadežev drevesne izgoje na pravilni poljedelcu splačuj oj dre\ Zatorej nasadimo vsak pripravni pozor obračati. Zakaj to, bomo prec debla svoj in ugodni prostor s sadnim drevjem , oskrbujmo ga po Ravno deblo je oni del, kateremu naravna pravilih umne sadjereje, da tako, čeravno ne uže sebi, naloga je, zadostne drevesne hrane iz korenin prejemati pa vsaj svojim naslednikom boljšo in milejšo prihodnost in zbirati, ter jo dalje onim ostalim delom cele v gmotnem obziru zagotovimo Idimo za stopinj dalj Deblo. Oni del sadnega (in tudi druzega) drevja kateri tikoma iznad dre\ deblo. Mesto emlj drevesne krone ali vrhu oddajati. Dalje nositi mora pa tudi ves, dostikrat s sadjem dobro in prepolno obloženi drevesni vrh, ter z vso to težo, katera ravno dostikrat nepomen- u, UUVXA V.41 j UIUYJ», V X U, LCI it V iS U LU LCZiU, lltllOItl ldïUU UUÔLI&1 tlL liCpUULI kviško raste, imenujemo ljiva ni, mora se ob enem tudi viharjem, vetrovom kakega drevesa skupaj stikajo se pod zemljo vse korenine imenujemo koreninični drugim uimam, kar enj priti utegne, vstavljati se U1V/IV.J« wuu^íij otifvcijU , 11UVUUJC-U1U Vsilili 1L/111 O U 11 LICU ali koreninski vrat; koreninični vrat toraj nič druzega morda na Je li deblo sadnega drevesa pomanjkljivo raz\ito ali ali drugi način celó poškodovano (bolno) pod nego podaljšanje združenih drevesnih korenin tikoma vsemu povedanemu nikakor in na noben način zadosto emlj v drevesno deblo samo. Koreninični vrat moremo prav dobro ločiti in spoznavati po njegovi po- celó poškodovanega in bolnega debla trpé pa sebni drev astni barvi; ta barva lavira med ono lubada vati ne more; poleg takega nepravilno razvitega ali vsi drugi & debla lubada drevesnih koi Prva posamezni preobčutno škodo deli drevesnega vrha dostikrat očividno je bolj temna, druga pa bolj svitla. In iz obeh teh letni poganjki, ne cvetje, ne listj rstni popki, ne novi eno- tudi sadj pri dveh je pravilno sestavljena ona barva na koreniničnem ali ob pomanjkljivo razvitem drevesnem deblu pravilno vratu samem. Lubad ali skorja na drevesnih koreninah in normalno razvijati ne morejo. Zavoljo te aduo bolj redka, mehka in gladka; na koreninič- sebne in više važnosti, da je na^ nem vratu postaja, kolikor više, toliko bolj gosta in rapava, ter prehaja polagoma v pravo skorjo * pr po iz začetka sadnemu ga je trša lu- drevesu ravno in krepko deblo izgoji, ter proti bad drevesnega debla. Tudi tu nam kaže narava br kemu poškodovanju , kateremu je tako zeló razpostav konečno modrost Plemena in previdnost stvarnikovo. sorte sadnega drevja delimo po njihovi Ijeno, pravilno dobro zavaruje krepko, močno in zunanji obliki v nizko, srednje-visoko belnato drevje. Na tem mestu hočemo svoj pozor so- težo dre\ ravno ter dobro izgojeno drevesno deblo more tudi vsem .rava sama odločila, viharjem vstavljati, drugim zahtevam , katere mu je v visoko de- vspešno in dovoljno zadostovati, se sebno visokodebelnatemu sadnemu drevju posvetiti vej ne krone prenašati dele njene Dolgost drevesnega debla merimo od tam, kjer s potrebnim živežem preskrbovati Sadni divjaki, ako jih kot take dorasti pustimo, nam ob zemlji skončuje koreninski vrat do tje, kjer se prične kažejo neko posebno naravno moč, razviti in zagotoviti sadno drevó v posamezne vrhe ali v drevesno krono pravilno, lepo, ravno, krepko normalno debio To razraščati. Ta deblova dolgost pri sadnem drevji pa naravno lastnost in prikazen nam sosebno odraščena drevesa divjih češenj, kakoršnih se po nekaterih krajih lavira med mero od l'/Q do 2V3 metra; sadna dre\ s Krajšim deblom so pri t lik tega sadnega drevja Deblo poldebelna- mile domo\ meri na visokost od 1V3 do blizo v gozdih 2 metrov. Drevje raznih sadnih plemen, katere o deblo nahaja, kažejo ir voj debla sadneg na pašnikih več ali manj edočijo. Hitrejši ali počasnejši raz- drevj odvisen je osobito od kreposti 107 in lastnosti lesá dotičnega sadnega plemena. Kolikor Na Gorenjskem pa je na 22 postajali razdeljenih ima kako sadno pleme ali vrsta trši in gostejši les, to- 27 državnih žebcev noriškega plemena, in to v radoli liko počasnejše razvija se tudi njegovo deblo, ter tudi škem okraji: v Zagoricah, na Bohinjski Bistrici, Srednji toliko višo starost dočaka; in nasprotno: kolikor bolj vasi, Preserjah in Hrašah po eden, v Žerovnici, Spodnjih mehkega in redkega lesa je kako sadno pleme, toliko Gorjah in Gornjem Otoku po dva; v kranjskem okraji: hitreje tudi raste, se debeli in se tudi v vseh svojih v Pristavi, Železnikih in Podrečah po eden, na Stra- posameznih delih tako rekoč očividno razvija, ob enem v • in Praprotni Polici pa po dva; v kamniškem okraji: pa tudi toliko hitrejše opeša in zamre. Vzemimo, na v Imovcah, v Trzinu, Vodicah, Lahovčah, Kaplji vasi pr.: Hruševo drevje med vsemi našimi domačimi sad- Skrjančevem, Beričevem, Suhadolah in nimi plemeni (izvzemši kostanj) nareja najgostejši, toraj - tudi najtrši le**, zavoljo tega pa tudi vidimo, da se pri > po eden. hruškah deblo na obsegu le počasi redi in razvija. Oreh in češnja imata pa med domačim visokodebelnatim sadnim drevjem najbolj redek, toraj tudi najmehkejši les; zategavoljo pa tudi drevje imenovanih dveh sadnih ple- Gospodarske izkušnje Sadjereja v gozdu. ie Po gozdih se najde veliko divjakov in belega trnja, hitro raste in se v vseh svojih posameznih delih na katere bi se lahko cepilo. Mesto da skoplješ divjak, , bi bujno razvija ter ne v ravno preobilnem številu let do vsadiš ga doma in še le drugo alivtretje leto cepiš svoje normalne velikosti dospe, kar moremo tudi iz spredej navedene lestvice o starosti sadnega drevja v posameznih plemenih posneti. Vse to precéj obširno povedano naj služi domačim sadjerejcem v glavno pravilo pri izgoji debla visokora- ne bilo boljše, kar tam cepiti? Oe hočeš, presadi potem cepljeno drevo z zemljo vred v vrt ali ga pa pusti v gozdu. Dobro je sadje, ako dozori tudi v gozdu! Kako j da stečih sadnih plemen ! (Dalje prih.) pokonča. ga Si * ne i za surovo masio. Mnogi gozdni posestniki se pritožujejo, da srnjaki da ga da po- gozanemu drevju, ko se posadi, s tem med rožičke se drgnejo in ga olupijo, tem pogine. Zoper to so naslednji pripomočki: od dotičnega najemnika lova odškodnino zahtevati ; 2) mnogo sort drevja na gosto saditi; 3) vsajeno drevje s hojevim ali smrekovim lubjem oviti. kaj konji o slepé? Vzrokov oslepljenja kónj je mnogo, toda nimamo namena, o tem pisati zdravniško razpravo, temveč omeniti le onih slučajev, pri katerih gospodarju ni težko zabraniti nesrečo slepote pri konjih. Ako konju v oči pade ostra resa, zapici se mno gokrat v oko, to se vname in konec vnetja je slepota na očesu; se v prvi vrsti priporoča, konjem ne dajati resnate, suhe krme, ako pa se uže daje, pokla-dati jo v niži žleb ali koš, ne pa visoko nad glavo. Tudi amonijakov puh, katerega mnogo izhaja iz ži-Ožemnica, katero predstojeća podoba kaže, je po vinskega gnoja, je škodljiv očéin, zato je zeló priporo vsem priprosto, leseno orodje, v katerem se surovo maslo, čati, hleva posebno ako je namenjeno za kupčijo, dobro stlači in po nekoliko zmletega dan zračiti iu kolikor moč dan na dan gipsa po gnoji v hlevu potresti. spravi v čedno, okusno obliko Maslo za ožemanje Okna v hlevu naj bodo stavljena pred konji ko odločeno natlači se od vrha v ožemnico, na to se zapre likor moč ca podobi na desnico odprti pol kateri se potem svetlobo ne ? da jih naravnost v solnčno vi, pa tudi senca ne slepi. pripne z zobatim, tudi lesenim peresom. Pritiska se po tem od spodaj z vogom, ima tečaj pri sprednji nogi Plaš ni ce ali zaušnice, kakoršne so navadne pri ujzdah za gosposke sili s tem, da se dotična oseba vsede na dalji od stola mo- se z njimi i leči konec voga. Ožemnico izdelal je Llewellin v Haver- mesto prostega pogleda na strani. konje, so očem zeló škodljive, ker nenaravnemu gledanju naprej na- fordwest-u, sicer si jo pa po predstoječem obrisu v vsaki velikosti vsak go roči doma Mnogo konj se ve da tudi oslepi vsled udarcev sam brez težave naredi ali na- bičem ali koloni po ničvrednih zanikrnež gospodar, pač samega ? državnih plemenskih žebcev. Državni plemenski žebci razdelili so se po z ako to dela tepe; ako se pa kaj tacega zapazi pri hlapcu, pa proč ž njim prej ko mogoče! Tehnično poročilo poveljništvu na Selu v porazumljenji s konjerejskim od- k projektu o izsiljevanji ljubljanskega močvirja delkom c. kr. kmetijske družbe kranjske tako-le: Na Selu ostaneta dva, eden angleškega, drug lipi čanskega plemena; na Studenec pridejo štirje; na Vrh- To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. dva; na Ribnico trije; na Kočevje samo eden; na Postojno in Koseze po dva; na Trojane eden; na Grm dva; na niko in Horjul dva:- na ■■ Kanali ob ) ki meje do močvirja (Dalje.) Po Ljubljanici z Gruberjevim kanalom vred pa teče spodnjo Brezovico štirje; na Rakovnik dva; na Skocijan po projektiranem poglobočenji 470 kub. metrov vode » in za zdaj dva 5 na Veliki Gaber dva na Metliko eden. ko bi se znižalo površje obeh vod kacih 50 centimetrov vode. i teklo uže blizo 100 kub. metrov manj kaki razmeri stoji tedaj velikansko delo z doseženim rezultatom? Kam bi prišli z velikanskim izko-panjem? In ni li vrli tega s tako stavbo občutljivo poškodovana vsestransko pripoznana lepota deželnega glavnega ni li v nevarnosti razvitek mesta, mesta kranjske dežele ki se iri proti obema kolodvoroma, tedaj proti severu ? druzih mestih so odstranili z velikimi žrtvami staro obzidj vse zapreke, ki branijo mestu se širiti pa bi na novo skopali pravilen jarek (okop) pri nas bi hujši kot ozidj velikimi stroški? , ki al vsak razvitek, skopali s tako Kar se tiče konečno stroškov, mi bode si. odbor obdelovanje pač odpustil, ako jih s številkami ne , da je tako delo ne- izračuuim, ker sem jasno dokazal izpeljivo. Ivo bi pa vendar želeli tak rad vsti žem vsacemu pozivu Da se pa vsaj površno pregleda to predrago delo se morali zidati pri kanalu Razun odkupa mlina na Viču bile bi potrebne sle deče stvari: Zatvornice in truga za pesek pri jezu v Ko zarjah » o O 14 mostov čez poti po 4 metre širokih, ) 2 mostova čez cesto po 6 metrov široka » most čez cesto po 8 metrov širok mostovi čez cesto po 10 metrov široki železniški most, 20 metrov prerov pod Rudolfovim kolodvorom, 50 metrov dolg, 8) jez z zatvornicami na Viču, navaden jez z višino pada 7*5 5 vzdr 10) sifon za Glinšico. Skupaj tedaj 27 večidel velikih, gledé dela in ževanja zeló dragih objektov. Úže naštevanje teh objektov v družbi s premaknjeno zemljo zbudi v nas slutnjo , koliko stroškov bi požrl kanal, ki bi samo 29 kub. metrov vode odvaževal t. j. Malemu grabnu nekaj bremena odvzel > povekšanjem profila ali s povekšanjem pada, tedaj tudi pri poglobočenji struge bi rastli stroški blizo v kvadratičnem razmerji; zato izrečem, tega objekta nepraktična in neizpeljiva. da izvršitev Stavbeni program. zdi predno se podam v nadrobnejo preiskavo naših gospodarskih razmer in njihovega kazalca državnega r f >roračuna, moram pač, kakor uže marsikdaj, spustiti se v nekatere reči, ki so jih navedli gospodje predgovor-niki moji, da bi s svojim molčanjem vsaj na videz ne pritrdil onemu, kar je čisto napačnega in popolnem grozovitega govorilo se. Prvi izmed govornikov, poslanec vélikega posestva štajarskega, si je po nekaterih spisih pridobil imé mo-droslovskega duha in svoj govor pričel izrečno z naznanilom, da bo globoko pogledal v stanje cesarstva. Toraj je bilo pač dovolj ust pričakovati če pr po taki napovedi iz takih strankarskega stališča mo- tene o pa vendar tehtnega govora Mislim, da dam občnemu vtisu besede, če rečem da smo bili v tem pričakovanji do dobregav goljufani » (Odobravanje na desni, „oho na levi.) Ce globoko pregledovanje modroslovnih duhov ne more nič istini-tejšega, nič bolj prepričevalnega zoper sedanjo vlado in njenega načelnika na dan spraviti, nego je bilo v tem dovoljujem si samo navesti imenoma one objekte, ki bi S0^ je delovanje ministerstva bolj opravičeno, stanje cesarstva povoljneje in pomirljiveje, kakor pa bi si bil upal sam misliti. (Veselost na desni.) Kajti kaj govornik svojim razlogom pred dvemi leti, ki je ta jib je sklenil z vsklikom „Uboga Avstrija / f danes novega pridal? Kakor je videti, se za gospodarski razvoj on ne bri saj ga ni omenil z besedico, zá-nj se menda zadnji dve leti v Avstriji ni nič pripetilo, ko ena ve lika, ubogi občini nekega dunajskega predmestja dano dovo obžalovanja vredna , razkačilna dogodba , namreč ljenje, da sme v privatni, po privatnih doneskih vzdrževani šoli svojim otrokom pripomoči, da jim poduk v nemškem jeziku ne bo več taKO težak. (Dobro! na desni.) Kajti, gospoda, s tem jezikom bodo ti učenci in delavci postali nemci, če bodo le na Dunajt ostali in se tu naselili, in brez te šole bodo ostali Cehi, če se vrnejo v domovino svojo. Vsa ta reč je toraj prepičlega pomena in dalo bi se dvomiti o potrebi te šoie; toda najprvot nejši pojim o pravici in svobodi gov brž ko so spolnjeni postavni po za to it o da se, to dovoljenje v pravni državi dati mora (dobro ! na desni), in tako daleč je prišlo s prelaganjem vsakega pravnega čutja pri naši opoziciji, da ga ni enega gospoda na levi, ki bi bil ne- pristranske misli, da bi sprevidel in priznal, da je s to česko privatno šolo ravno tako, kakor z nemškim „ Šul- ferajuom" katerega kar na vsa usta hvalite. (Pripo znanje na desni, oporekanje na levi.) Kako žalostna je videti ta pomanjkljivost vzviše nosti mišljenja v primeri z osnovo poljske ljudske šole Po dokončanem popisovanji potrebnih del nastane v Batinjolah pri Parizu po 1831. letu! Tam je bila ne samo od sebe vprašanje, v kakem redu naj bi se te bornim, koristnim, z vsem zadovoljnim delavnim prebi- stavbe izvršile? valcem, ampak otrokom vojakov uporne armade, ki so Ako hočemo na vprašanje stvarno in nameravanemu nekaj morali biti vzdrževani po državi, ki so Francoski cilju primerno odgovoriti, moramo najprej premisliti, na napravljali velike zadrege in homatije z drugimi vladami, kak način se bode postopalo pri delu posameznih stavb, taka šola dovolj kak učinek bodo te imele in kake spremembe se bodo neski dohajali so ji tudi francoski do pa ni bilo ne enega Francoza, ki bi bil tako po dokončanem delu vršile pri gospodarstvenih razmerah tesnosrčen, da bi bil takrat govoril o kaki krivici ali na močvirji? (Dalje prihodnjič.) nevarnosti. (Dobro! na desni.) Še manj pa je bilo najti Francoza ali celó modroslovnega duhá (veselost na desni), ki bi bil v taki malenkostni reči patetične besede tako Govor poslanca Hausnerja v 271. seji zbornice poslancev 28. februarja o proračunski razpravi. erjetno zlorabil, kakor se je to tu zgodilo > da bi bil Predno se lotim tega, kar se mi kot pravega par o napadu na nemštvo in o vbodu v srce cesarstva govoril. (Dobro! na desni.) In pri tem se je govornik kazal čisto navdušenega ter pel hvalno pesem pomenljivi složuosti, ki je na Dunaji v uporu zoper to privatno šolo. Gospoda moja! Bodite vsaj popolnem odkritosrčni in pripoznajte vendar, kako se tako mnenje lamentarizma preverjenemu pristašu, kateremu so nje- dela, s kakimi pripomočki se ljudje begajo in gonijo gove oblike več ko morda kratkočasne ali dolgočasne kako je marsikateri, ki včeraj o tem ni nič vedel, izmišljave, prava in resna naloga proračunske razprave danes tega nič ne razumi in bo jutri vse pozabil, do 109 biti med moralično zavzetimi, med oporekajočimi. (Ve- marijah preide govornik na hvalo samega sebe in pravi selost na desni.) Zagotoviti vas smem, da vem iz oseb- da opozicija imponira po svoji visoki nravni resnobL * nih skušenj, kako so v dveh ali treh rodovinah ženske Ali za božjo voljo, gospoda, naj to drugi rekó, ne recite razkačeno govorile o tej šoli in na moje začudeno vpra pa tega vi sami. (Veselost na desni.) So prednosti in šanje, kaj li jih bode to, če s svojim denarjem napra- čednosti, katerih človek sam na sebi nikakor ne more vijo privatne šole, pokazalo se je, da so ženskam po- hvaliti, opaziti, čutiti in konstatirati. To se mi zdi vsod pravili, da je to javna šola, ki se ima vzdržavati ravno tako, kakor če bi mlado dekle reklo o sebi: „Jaz iz občinskih doneskov (veselost na desni), iu gospodje imponiram po čistem nravnem vedenji in nedolžnosti." soprogi so sedeli zraven s poobešenimi očmi, ko sem (Živahna veselost.) O takem dekletu bi se nič dobrega jaz spravil na dan resnico. (Živahna veselost in pri znanje na desni.) Brž ko je bilo to znano, razsodilo je nježno in živahno žensko pravno čutje, da zoper to ne more biti nobenega ugovora. (Dobro! na desni.) Prav v soglasji s svojim tu izkazanim mišljenjem je govornik govoril o pravicah in prostostih, katerih se dotikajo, katere se ne branijo, ne pa o pravu in svobodi. je včeraj pel hvalo temu govoru, to danes popravil in ne mislilo. (Veselost na desni.) (Dalje prihodnjič.) Ne vem, je li primerljej ali namen, da je list, ki namestu „pravo in svobodo" rekel: „pravice in svobod nosti". Jaz pa sem stal pri govorniku, sem slišal in Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Leviěnik. (Dalje.) tudi v stenografičnih zapisnikih je tako tiskano. Pra- Rim šteje, kakor se sploh misli, okoli 400 cerkva, vice in svobodnosti so pa srednjeveško nasprotje da- Njihovo število se dandanes natančno ne dá določiti* našnji pravici in svobodi. To so privilegije, to so po- ker jih je več sedanja italijanska vlada vgrabila, spre- sebne izključne prednosti proti brezpravnosti in nesvo- menila jih v državna poslopja, ter jih rabi, žali! za hodnosti služnih, hlapcev in podložnih, kar je dalo onim svoje svetovne namene. Vendar se sme število cerkva prednostim še posebne zabele. In te pravice in svobod- še vedno šteti tako veliko, kakor ima leto dni. In kar nosti zahteva poslanec vitez Carneri, te pravice in svo- je prelepa navada: vsak dan skoz celo leto je v eni bodnosti zahteva za osem milijonov nemcev nasproti cerkvi od jutra do mraka presveto Rešnje Telo izpo- brezpravnosti in nesvobodnosti 14 milijonov onih ki stavljeno v javno češčenje. Za to pobožnost je bila (JI a V JLIUOtX 1UL LLUO VUUVUUVOli IT JULI JL11J VJ L±\J 1 UU1U j XV i. OUtifiJVUV ▼ Jt^YJLLiuř Vj\JiJ\j\y Llf • ^U» tv/ jv niso nemci! (Dobro! na desni.) Kajti če to razlaganje cerkev, v kateri se nahajamo v duhu, ravno ta dan (3. besed ne bi bilo pravo, kaj naj pomeni do gnjusa julija) določena in tako smo mogli počastiti tudi mi v oguljeni rek: „Avstrija, da more živeti, mora biti nem- njej sv. altarni zakrament. Ljudstva je bilo mnogo na ška? U Kaj bote počeli s 14 milijoni onih, ki niso vzočega, ki se je spodbudno obnašalo ; osvečava cerkve nemci? (Veselost na desni.) Danes, pod to vlado, katero je bila bogata, za kar Italijani sploh prav nenavadno vsak dan in vsako uro preklinjate in zasmehujete, pod veliko potrošijo. Tega so se čč. bralci lahko pre to vlado imate vi najmanj tri četrti vseh viših in ve- pričali uže pri popisu bazilike sv. Klemena. ljavnih služeb in zato, akoravno v državnem zboru ni" XIXUUlV^l VUVj U.ttJ jJU VUUI 3 U«i OVUl Ull J;/« AUVi. uvuvgw mate večine, imate vendar pravo vodstvo, imate duševno dne (ravno katerega, mi je ušlo iz spomina) uže pozno premoč, katero mi vendar pripoznamo in kateri se ne proti večeru memo neke cerkve, kamor je ljudstvo v upiramo. Vi imate dobrote jezika v osrednih uradih, velikih trumah vrelo. Ne vem, ali se je ravno obhajal pri dvoru, v državnem zboru in v armadi. Vi imate Memo gredé naj povem da sem bil prišel nekega god cerkvenega patrona, ali pa se je vršila kaka druga večo davkovsko moč. Vse prednosti imate vi, katere se nenavadna slovesnost; toliko pa se spominjam, da je misliti dajo. Kaj li hočete še več? Mar res mislite, bila cerkev prelepo okinčana, prižganih luč po njej pa da bi pod kako drugo vlado mogli izvrševati strmoglavi je bilo toliko, da je kar žarela v osvečavskem plamenu. projekt, da bi 14 milijonov ljudi, ki niso nemci, ki so zdaj pa prišli do polne zavesti svojih pravic in svoje sklepa tiste večerne pobožnosti; mudilo se mi je nam Prav žal mi je bilo, da nisem mogel navzoč ostati do reč na prenočišče. Toliko naj se povrnem še enkrat k popisu cerkve manjši narodi še spali, še vélikemu vladarju ni po- „St. Maria in Cosmedin" nazaj, da omenim, kako vse srečilo ? narodnosti, šiloma raznarodovali, kar se o drugih, ve liko ugodnejših razmerah v preteklem stoletji, ko so okoliščine kažejo na to, da se je tudi ona morala vzdi gniti iz razvalin kakega nekdanjega paganskega sve Poslanec vitez Carneri si je dovolil, davno umrle kneze navesti z njihovimi besedami. No, jaz se bom tišča. V lopi, ki je prizidana cerkvi na sprednji strani podal za njim in kakor je on navedel pogovor med .Pře- videli smo v kotu pri levi roki k steni prislonjeno težko ki pa kaže prav za skalo v obliki mlinskega kamna > myslom Otokarjem in grofom Taaffejem (veselost na desni), si mislim jaz, da bi veliki poznavalec ljudi prav velikanski obraz z vdolbljenimi očmi, lici, nosom; Josip II., ako bi se hotel pečati s poslancem vitezom v sredi pa je luknja, katera predstavlja zijajoča usta. Carnerijem (veselost na desni), njemu rekel: „Sin Ve- Gospod P. Benedičič povedal nam je, da je to znaine- rone, zeló predrzen si, kajti ti hočeš pod oblastjo ustave, niti spominek iz paganskih časov. Pred tem malikom zagotovlja pravico vseui narodnostim, dognati to, kar so nekdaj paganski Rimljani prisegali, pokladaje steg seje meni ob vsi moči samovlade ponesrečilo (dobro! njene prste v luknjo, ki predstavlja usta. Bil je pa v na desni), namreč večino prebivalstva ponemčiti. Iz „Bartolomeo Carneri" si mogel narediti Pragermaua notranjem koncu te luknje vravnan skriven, mehaničen, ostrobrušen stroj, in ako se je za katerega mislilo, da (veselost na desni), to je bila tvoja reč in naravno je, prisega po krivem, so mu s tem strojem odsekali prste. Kmalu od te cerkve naprej prične se dvigati zopet Podali da se oseba, posamezna oseba pridruži svoji soseščini in se v tej vtopi. Toda večino prebivalcev, 14 milijonov drug rimsk grič imenovan „Monte Aventino". a ulub lUi^uu.uu u.* » v/« v . ------- smo se tudi tje gor. Pot na njega je precéj strm, na ne moreš prestrojiti v Pragermane. Tako bi govoril iz Elizija veliki cesar z manj ve- obe strani opasan s precéj visocimi zidovi in vsa oko likim poslancem vit. Carnerijem. (Živahna veselost.) Po lica bolj samotna, nič kaj prijetna. Prišli smo najprej takih šušmarijah, ki so ali zeló dražljive ali razžaljive, do cerkve sv. Sabine, katera je bila pa vkljub nedelje «UUU1U11JUU, XXI. KJKJ «Ail ÍJV-iV UlWùljHV M,«.* l^Wljl . V, ^ ^. ^ , ~ ^ ' • ~ J ~ ----JL ~ ---J--.---«» ali pa se ne smejo jemati za resnobne, po takih šuš- uže zaprta. Njej je prizidan samostan dominikanski y 110 ki je najstarejši sv. Dominik, in še se tega reda. Tu je prebival njega dni godbe, kar sem jih jaz slišati priliko imel v Rimu. In kaže soba, v Tudi raste na vrtu še limonino drevo, katerega je ta svetnik zasadil. kateri je prebival, to poslednje zgodilo se je večkrat. Ko smo se povrnili iz aventinskega griča, približe drugi sobi tega samostana bival je vala se je uže noč, toraj smo se z gosp. P. Benedičičem nekdaj tudi papež Pij V., ki je prištet svetnikom. Kmalu naprej stoji sloveča cerkev sv. Aleša. Tudi ? poslovili, zahvalovaje se mu za obilne znamenitosti okrog katerih nas je vodil ta nepozabljivi popoldan. On njej so prizidana obširna poslopja. So bila li ona tudi se je napotil proti svojemu samostanu; mi pa smo se kdaj morda samostan, pozabil sem vprašati; gospod P. podali na Benedičič povedal nam je, da so ona vstav za bivanje ljali proti našemu prenočišču, in odgojo slepih, ter je še postajo „omnibusov", ki so nas odpe- pomilovaje dostavil: „škoda, da nismo poprej dospeli lè-sem; kajti vsako prvo nedeljo v mesecu (in to je bila ravno ta dan) se popoldan v neki dvorani producirajo v javnem koncertu oni slepi, tem je bil skončan peti dan našega bivanja v Večnem inestu. (Dalje prihodnjič.) 9 ki se učijo godbe." Prvi naš pot peljal nas je v cerkev ki je zeló velika in zeló lepa. Po „konfesionu" (to je po glavnem altarji, pri katerem je gosp. duhoven ma- soditi, katerega ima tudi > Slovstvo. * ševaje proti ljudstvu obrnjen), ta cerkev, prišteva se ona med bazilike, bilo v njej, kar nam je nekako vžalilo duha. Votlo so Žive e duše ni odmevali naši koraki po obširnih prostorih. Cerkev je pozidana na kraji, kjer je stajo nekdaj sloveče domovje sv. Aleša. Kakor popisuje „Življenje svetnikov" za 17. dan julija, bil je on edini sin zeló bogatih in imenitnih starišev. Po njihovi volji poročil se je bil z enako imenitno in premožno nevesto Sabino; toda uže prvo noč po poroki poslovil se je od nje, skrivaj zapustil dom, bil vzel sabo, ter 17 let hodil kot reven siromak po daljnem svetu. Oez ta čas povrnil se je na očetov dom, kjer ga pa niso več spoznali. Držaje ga za revnega berača, oclka-zali so mu na njegovo prošnjo borni prostor pod nekimi stopnicami, kjer je ležal na slami v tesnem lesenem za- Werndl-ova puška. Kratko i lehkoumevno poučilo v orožji po vprašanjih i odgovorih za peštvo i lovsko četo cesarskega i kraljevskega vojstva. — Slove-nisch-deutsch. Bearbeitet und verlegt von Cornel Edlen v. Sočebran, k. k. Hauptmann" imenuje se ravno nam 58 strani obsegajoča knjižica zaslužnega našega skega pisatelja pl. Co mel-a. naznanila na zavitku knjižice razvidimo, da je to uže 9. vojaška telja, deseta pa: razdal med uboge ves denar, kar ga je ca iz peresa imenovanega pisa-Poučilo o streljanji", 11.: „Ustrojba vojstva" in 12.: „Vežbovnik" 57 pripravljene so za tisk. boji. let; še Preživel je domá v največem zatajevanji zopet 17 po smrti je bilo starišem in nevesti po čudo- vitem potu naznanjeno, da ta revni berač ni nihče drug, kot njih zgubljeni in tako britko objokovani sin ter ženin Aleš. Poleg glavnih cerkvenih vrat v zadnji kapeli pri levi roki nahaja se altar, nad njim pak so pravilno nogovrstne novice. * Poštne hranilnice štele so konec meseca februa-arija vložnikov 408.246, kateri so vložili skupaj 1 mi lijon in 584.388 gold., vrnilo se je pa vlog 85.483 gld Za vloženi denar nakupilo se je: Papirne enotne rente 1,584.750 gold. r> rente 57 vravnane na dveh kamnitih podslombah one prave sene stopnice, pod katerimi je ležal nekdaj ta sloveči njegovo po-s kamnitim okle- zlate sreberne enotne sreček od leta 1860 57 57 181.600 3.000 9.150 2.300 svetnik. Kamniti kip pod stopnicami Razun tega je 57 5? 5? 5? za vložnike kupljenih in spravljenih; Ne daleč od altarja nahaja se dobo. pom obdani vodnjak, kamor si je hodil svetnik zajemat vodo. Omenjeni oklep je za krajem na več mestih ob-drgnjen od verige (ali vrvi), na katero je bila privezana posoda, s katero se je voda zajemala. Voda se nahaja v vodnjaku še vedno, naredba za zajemanje pa je odstranjena. Z veliko pozornostjo ogledovali in občudovali smo vse to, ter privoščili cerkvi, da bi stala na drugem kraji, kjer bi ljudstvo bolj ceniti vedelo Papirnate avstrijske rente 6.800 gold. 57 57 57 enotne sreberne sreček od leta 1860. 57 57 57 400 14.550 8.400 1.500 57 77 57 57 Vloge od meseca februarja presegajo one od meseca januarja î prav posebno še število vložnikov. Poprek spada na vsacega vložnika svota 8 gold. znamenitost, kot se godi na njenem se- njeno lepoto in danjem mestu. Ko smo zapustivši cerkev prišli zopet nazaj ven v obširno vstavsko poslopje, srečalo nas je več slepih deč- kov, ki so se sprehajali po prostornih hodiščih. Bili so zbral se je bil odbor tukajšnje občine v polnem številu asi dopisi. Prem 28. marca. (Raznoterosti.) Danes popoludne prav snažno, vsi enako (uniformirano) opravljeni in raz izredni in posebni seji, pri kateri je preblagorodnega obličja bralo se jim je zdravje in nekaka zadovoljnost gospoda Andreja Winklerja, c. k. deželnega pred- ter dušni mir. Zvedeli smo pa tudi na svoje veselje, da sednika kranjskega, in pa blagorodnega gospoda Antona muzikalna produkcija še ni skončana, toraj smo se Globočnika, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni, eno urnih korakov podali v nam naznanjeno dvorano. Bil glasno v znamenje posebnega spoštovanja in prave hva- je ravno odpočitek (prenehljaj); radovednega in med ležnosti za njuno možato in nepristransko postopanje v tem nekaj vsaj na videz zelo odličnega občinstva bilo prid in korist deželi in narodu častnima občincema tu- vendar ne preglas- kajšnje občine izvolil. Bog daj, da bi ta dva preblaga je mnogo navzočega, ki je v gostih, nih razgovorih čakalo izpeljave zadnje točke. Na dano gospoda še brezbrojna leta v trdnem zdravji in krepka znamenje je hipoma vse omolknilo, godba slepih revčkov na duhu vsak na svojem imenitnem mestu in v prevaž-završi v zinešanem zboru raznovrstnih strunskih in pi- nem poklicu svojem delovala za vsestranski in vspešni und Blasinstru- napredek svojih osiromašenih podanikov, ter da bi slednjič sama doživela tisočkratni prekoristni sad in vspeh halnih orodij (nemec izrazi se „Streicli mente"), in sicer tako izvrstno, da naj bo na čast teh slepcev, v nečast pa sila je ona vsaj za moja ušesa vse italijansko-vojaške laški vojaščini povedano: preko- svojega preblagega prizadevanja! Živela na brezbrojna leta ! Ill Glavni odbor slav m k. kmetijske družbe kranjske izvolil bil je na prošnjo podpisanega z dné 10. februarja poči\ t. 1. občinama Janeževo brdo in Celje vsaki po eno malo je dne 29. marca po dolgem bolehanj Naj v miru zbirko sadjerejskega orodja v skupni vrednosti 15 gold, in nemško „Sporne (Gosp. P. pl. Radies) namerava izdati slovensko brezplačno podariti, kar bil je slavnoimenovani le-sem z dopisom dne 12, t. m. naznaniti izvolil orodja dospeli ste le-sem dne dv zbirki Gos[ aico Habsburžanov na Kranjskem", pisatelj vabi na naročbo, ki stane za vsak iztis 24 stanu epoškodovani, ter bili t. m. v naj bol gold brez odloga na svoja mesta oddani. Za ta velikodušni in preblagi dar izreka se s tem slavnemu glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v imenu obdarovauih dveh občin iskrena in najtoplejša zahvala z zař Novičar iz domačih in tujih dežel. pre- otovilom, da bode Dunaja s povzdigo prekoristne sadjereje v kratkem obilne blagodejnega sadu donašal. SI G m državnega zbor rovali uže nekaj dni zanimajo se zeló Juti Odseki prične se zopet zborovanje osposke zbornice Časniki iu so zbo za do konca Mesec marcij se tukaj od svojega prvega začetka Majlatovih Na mesto vspeh odaj ni kro zasledovanja po morilcih ojega pr ihano vede v gosposko zbornico poklica edno se vrsti drug burja, dež, sneg, mraz, vmes kak lep jasni dan za drugim. Dneva véliki četrtek in petek bila sta tukaj mesec nega Cedika kandidirajo v mestih Korneuburg-Stockeran sami levičarji, nek Fuchs, Roth in Richter tako mrzla, da med celo enakih bilo ni; t bil je v resnici pravi zimski mesec. Misliti bilo bi več- Pa s Parjenjem vlad Zopet pre- , „*__ se je mnogo kričalo in bilo zarad nemirov dvakrat zaključeno, teklo nedeljo so imeli del velik shod komisarja zopet pričeto. Go krat v tem mesecu, da se nam bliža božični čas, ne pa voril JG med drugimi tudi Peukert, ki je bil v zadnji ob se- zatožbi socijalisti) v na Dunaji zatožen, pa za nekrivega velika noč, ter da se nahajamo nekje tam gori vernem morji, ne pa le nekoliko ur oddaljeni od bliž spoznan. — Levični časniki nepretrgoma hvalij ) l'iv IV uvaunau UJL UUUclJLJ OUI Uli UiiZ- L .----------~ » nv/jyi^i njega južnega jadranskega morja. A ravno to navihano, skaj° mladočehe zoper stare zarad hladno, mrzlo in burij času nastopilo. Lansko sadno drevj uže erne je letos tukaj o pravem Postavi. Posebno slavo pojó dr bilo je ob tem času tukaj se s tem hoče neumrlj" storiti Greg da huj tudi v etji, in po veliko škode polni vegetaciji, razvoji in deloma zagrizenejši časniki levičarjev grdi in psuje dr. Rie mrazovi napravili so izredno h u j -pri šolski u, kateri kakor naj- Sedaj (letos) pa sadno drevje vseh ple grofa Clama in druge vodje češkega kluba mladočehov Izmed pravijo, da bodeta samo Tilšer iu Trojan men tukaj ravno tako mirno počiva svojo zimsko peri- glasovala zoper nekatere točke šolske postave, levičarji jodo 5 kot je to bilo ob začetku zime same, kar bi pa ne bilo, ko bi se bili topli in prijetni dnevi druse po ' 1.----^---i/ — - V f X VAi v V lovice meseca februarija tudi v tem mesecu le nekoliko pa so se nadjali, da na tej postavi razbijejo večino zbornice Galicija. Iz Lvo dni e nadalj Ako Bo dá Za Stanislaj izvoljen j da mesec marcij s na mesto Kaminski-ja vseučiliščni profesor Bilinsl svojim koncem tudi svoje navihane burke dokonča ter l)0sebno dober izvedenec v gospodarskih zadevah, da pozneje stanovitno ugodno in lepo vreme brez daljnih deželno posojilo 3*8 milijonov se bode začelo podp i mrazov in slane nastane, da bode pod ugodnimi pogoji se o lo sadno drevj vati, katero bo nosilo 4'/2 % obresti, po ceni 90 gold iti m ocveteti, imamo brez za 100 posebnih elementarnih daljnih uim pričakovati precej dobre sadne letine, kakoršne smo vsi kot duše v i Profesor Bilinski na očitanje levičarskih listov raz icah glaša svoj pro katere 8 večne Bog daj izveličanja brez konca in kraja potrebni. M. Rant o----~ ' «J I O ^" " ? jimi volilci, v katerem pravi je utemeljaval pred o 77 Poljaci morajo ljubiti svojo domovino ne pa volitve dvorani gospodj Ljubljane. (Shod volilcev prvega razreda za mestne ' Ljubljani) bil je preteklo nedeljo v čitalnični se posluževali cene in popularne, pa nepraktične bi škodlj besede ne o „zopetni obuditvi Poljske in za kandidate tega razreda bili so sprejeti Kol m o x---«J " * " -v ^ t- u ! kupčijske zbornice, M. Pak i trgovec ? Murnik h » hišnik in deželni blagajnik (Mestni odbor trgovec 5 m tajnik R a V- Poljaci se morajo zvesto držati vladajoče dinastije in Avstrije, katera njihovo narodnost varuje in jo more po nareclbah osode kdaj še bolj osrečiti vojnih morajo tedaj v unanjih zadevah brez ozira na barvo vlade raj in obravnavati veči ročilih finančne imel je zborovati vče-gospodarske zadeve po po- ----------------stavbenskega in šolskega odseka; ker se pa ni sešlo zadostno število odbornikov, morala.se seja preložiti z istim dnevnim redom na prih. petek. rednosti stališča Hrvaške {Lepšanje poslopij v Ljubljani) za prihod cesarjev odra na Dunaji spodrinilo. one tirjatve podpirati, katere vstrezajo koristim dinastije in mogočnosti države. Poljaci morajo skušati doseči postavna zagotovila poljskega kot uradnega in učnega jezika in razširjenje deželnega področja, ne da bi sprejeli darilo sumljive , katero bi jih od svetovnega se je pričelo uže v deželni hiši in v stanovališčih de želnega glavarja Poli- ně smejo vsaki vladi nasprotovati, temuč jako i došlih {Mestne volitve v odno, kakor razvid) vrse se za narodnjake iz poročil v Ljublja Prav iz srca nas bo veselilo, ako bode slo veče idrijsko mesto vsaj tudi letos pri prihodu presvit naravi j n pravi volji prebival le, cesarja zastop morajo vlade, kakoršna je sedanja, ki je zmerno kon servativna in avtonomistična, po moči podpirati, ter se morajo z dejanskim vdeleževanjem pri vladarskih opravilih, katero je za zdrav razvoj vsacega ljudstva neobhodno potrebno, pokazati svojo zmožnost za vladanje. Polj morajo stva primerno: slovensko. Čestitamo k srečnemu iz- ozdravljenju države in Galicije pripomoči idu olitev (Starino slo v ci) imeli so shod pretekli teden \ in so se posvetovali pa tudi sklenili, Celovcu postopati, da se zgodovinske starine m rešijo pokončanja (Gospod Karol aznasanja kako anesljivo hranijo gospodarskemu in denarnemu in morajo posebno z marljivim sodelovanjem pri izpeljavi po vladi predložene prevredbe davkov k odstranjenju stalnega pri- v v manjkljeja pripomoči Pri volitvi d Wolskega) razbili so se gla poslanca v L\ m i de ožj mesto olitev lavnice, marljiv uradnik in stanoviten oskrbnik posilne de- med Zacharjevicz-em in Romanoviez-em: za tema dvema irodnjak i umrl imel je tudi mnogo glasov Gryziecki 112 Dalmacija. Iz Zadra. Pritožbe o ponemče Umorjeni bil je večer pred smrtjo do blizo 11. ure Tanji uradov se bolj in bolj množijo. Začetkom se je pri svoji hčeri, omoženi grofinji Palavičini, ki stanuje trdilo, da je samo dopisavanje do ministerstva v poseb- v njegovi hiši v 2. nadstropji ravno nad njegovim sta nem slučaji naročilno nemško, kar se je lahko dalo zvr- novanjem 1. nadstropja šiti. Pozneje pa se je pokazalo, da se je več uradnikov imenovalo za Dalmacijo, ki znajo uradovati nemško, hr vaško ali laško pa slabo ali prav nič. Trdijo ? pole da se latov Na sumu ropa je strežaj pokojnega, ki ima spalnico nekdaj strežaj Maj- g njegove, in pa nek dru0 morebiti še tretji tovariš. Na sledu so hudo-pa prijeli so clo zdaj samo strežaja, ki pa vse zdaj hočejo dalmatinski poslanci v državnem zboru ta- delnikom, kemu ravnanju prav ostro po robu postaviti in se ne taji. Policija sledi in išče na vse kriplj zadovoliti s sladkimi potolažljivimi besedami, da se je hudoclelnike kmalu zagrabij s in upati je, da Pogrebne svečanosti so le v posebnem slučaji brez posebnega namena dogodilo bile velikanske, mrlič pa se je prepeljal v družinsko kaj tacega, da sovražniki sedanje vlade s tem ščujejo rakev pri Požunu zoper njo. Hrvaška. Za Krajino razpisane so volitve za deželni zbor za dan 19., 20. in 21. meseca aprila. Iz Buda-Pešta. (Grozovit umor.) Najbolj grozovita novica preteklega tedna, o kateri se je govorilo in se še govori in piše največ zdaj po vsi Evropi, je silovit in grozen umor Jurij a pl. Majlat-a, dvorskega sodnika, predsednika najviše sodnije, predsednika gosposke zbornice ogerske, uda vodstva znanstvene akademije v Pešti itd., katerega so pretekli četrtek zjutraj našli zadavljenega, na rokah in nogah zvezanega, v njegovi spalnici lastne njegove palače v Bu-dimu. Ranjki bil je rojen leta 1818. v Požunu in se je še mlad pridružil onim možem, ki so tako gledé razmere med Ogersko in Avstrijsko, kakor tudi gledé notranje vredbe Ogerske držali se konservativnih načel. Še le 22 let star bil je uže izvoljen za deželnega poslanca. Leta 1838. postal je notarjev namestnik, leta 1839. pa drugi županov namestnik v Baraniškem komi-tatu. Sorodnik umorjenega, grof Koloman Majlat, odločno oporeka v požunskih časnikih zoper to, da se njegova oseba v nekal lata. zvezo spravlja z umorom Jurija Maj Kljub prizadevanju niso še zasačili nekdanj strežaja Majlatovega z imenom S p na katerega najbolj sum leti, da ga je umoril in oropal. Podobo Spongovo s popisom osebe je policija razdelila in zdaj vse preži za njim. Nek brivec iz Czegleda naznanil je policiji, da se je pri njem bril prejšnji dan po vsem tak človek, kakor popisujejo Spon pa tudi po tem sledu išče ga poli cija do zdaj brez vspeha Prvi dan tekočega meseca praznovali cesarjevi imenitnem deželnem zboru leta 1843., v ka terem se je prestrojila vsa uprava, imel je Majlat prav Nemška. so v Berolinu rojstni dan kneza Bismarka in Bismarkovi bolezni govorilo se je prav mnogo, šepetali so o nevarni bolezni, toda resničnega na tem ni več ko to, kar je vsakemu znano; namreč oba sta siva starčka, tedaj še bolj kakor mlajši ljudje v nevarnosti, da tega ali tega urno kaj stisne. — Posebno pri Bis-marku vedno njegovo drezanje po druzih državah v njegovih časnikih nikakor ne kaže velike onemoglosti. Laška Govori se o splošnem pomiloščenji gledé imeniten nalog in držal se je starokonservativne stranke, na poroko vojvode Genueškega tem bi se tudi iz sveta Po tem deželnem zboru postal je oskrbnik Baraniškega komitata. Po daljnem potovanji po Nemškem Holand spravile morebiti brez velike zamere na vse strani vse — 1 1----------1- ^—" — • Od u, iiuiauu- Oberdankove pravde. — ^ domu inje govor pruske vlade na pisanje Jakobini Moniteur de Rome pise je zel6 deželnem uljudno. Vatikan se vabi, svoje želje o prostosti cerk skem, Francoskem in Angleškem vrnil se je postal nadžupan Baraniškega komitata. zboru nasprotoval je odločno Košutu in njegovim pri- vene hierarhije in podučevanja duhovščine stašem in z grofom Seč eni jem delal je združeno za drobno. Vlada bo želje preiskavala in jih potem v ob gmotno povzdigo Ogerske. Po revoluciji živel je zá-se liki postavnega predloga podala deželnemu zboru. izreči na in za učenosti, pa kmalu začel se je odločno oglašati s tovariši zoper Bachovo absolutistično gospodarjenje. Francoska Zmiraj še tu in tam poročajo o Leta nastavljenih in sproženih dinamitnih patronah mi vdeležil se je tudi on pomnoženega clr- nisterskem svetu imeli so živahne razprave zarad vojnih žavnega zbora ter je združeno z avtonomisti, posebno z grofom Henrikom Clam-om, zagovarjal zgodovinske pra- pri kojnikih vice Ogerske in druzih dežela. Po zmagi avtonomističnih prišlo Časnik „I rava odstopiti Bivši do sklepa v tej zadevi baje še ni da vojni minister name trdi ipčanski kedive Ismail vložil berska ustava, kateri je bil ? vnet zagovornik, in postal je tudi tavernik. O času razpada Sclimerlingove vlade postal je Majlat ogerski dvorni kancelar in ko se vredba naše notranje politike na „prosti poti" vladanja Belcredijevega ni posrečila , in se je tudi na Ogerskem sprejela ustava od leta 1848., prišlo je leto vojske z Nemško, — Beust in dualizem, Majlat pa je bil imenovan dvorski sodnik (judex curiae) in predsednik gosposke zbornice. Smrt tako pomenljivega moža izbudila je po Ogerski pa tudi po vsi državi veliko žalost in to toliko bolj, ker je ranjki moral umreti tako silovite smrti. Vrvico imel je zadrgneno krog vrata, na telesu našlo se je 32 ran. Listnica, v kateri je bilo nekaj tisoč goldinarjev in dragocena zlata ura, kakor tudi ključi od železne kase bili so vropani. Okno spalnice bilo je odprto in visela še le načel rodila se je okto- je prav(}o zoper egipčansko vlado zarad apanaž svojih sinov, znašajo 50 milijonov gold Srbska Pri volitvi dne 1. aprila bil je izvolj arhimandrit Teodozij Mraovič za metropolita polkovnik Despot Ruski ki je delal za izvolitev prejš j JUli\U v 111 IV 1/ t S P U t U V IV, rvi JV> viviwi r - J njega metropolita Mihaela, bil je po policiji naprošen Beligrad zapustiti Žitna cena v Ljubljani 28. marca 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr. > 8 gold. 85 kr. 50 kr. turšice 5 gold. 20 kr. banaške soršice 6 gold. v r jf rzi o gold. 20 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 4 gold. 87 kr. ajde 4 gold. 23 kr. ovsa 2 gold. je z njega do tal navozlana vrvica. Iz kasneje, 3. dan odprte železne kase se ne pogreša ničesar. 93 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani