Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
lasnih straneh.
Po naših občinah Videm • Ena
vrvica za dve naložbi
O Stran 5
:im
-r-■ r—
Ptuj, petek, 17. junija 2011
letnik LXIV • št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
Kolesarstvo •
Ptujski kolesarji merijo visoko.
O Stran 15
Spodnje Podravje • Društvo za oživitev gradu Turnišče
Bodo ljudje vzeli grad pod svoje okrilje?
V turniškem parku se je v ponedeljek, 13. junija, zvečer zbralo neobičajno veliko ljudi, kot je bil neobičajen tudi dogodek.
Režiser Samo M. Strelec se je odločil, da bo skupaj s somišljeniki do leta 2012, ko bo Ptuj imel v okviru projekta Evropska prestolnica kulture izjemno priložnost, da se pokaže in dokaže v okviru evropskega zemljevida, zbral 2012 navdušencev za rešitev propadanja nekoč mogočnega objekta in posestva, da ga zaradi takih ali drugačnih odločitev v preteklosti ne bi uničil zob časa. Za njegovo svetlo prihodnost si bodo prizadevali v okviru Društva za oživitev gradu Turnišče. Simbolni začetek aktivnosti so napovedali s prižigom kresa iz 2012 vžigalic, ki je v višino meril 2012 mm. „Prepričani smo, da lahko naše prizadevanje postane vzor dobre prakse, kaj zmorejo sodelovanje med državljani, povezovanje, zavezanost jasnemu in preprostemu cilju, in ne žal tako splošno znana in prevečkrat občudovana skrb za lastne koristi," je povedal Samo M. Strelec ob prižigu kresa.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sp. Podravje • Problematični daljnovod
Sgi*" Se en odločen NE
O Stran 15 Ekipa predstavnikov okoljskega in gospodarskega ministrstva, načrtovalca trase 2 x 400 kV in Elesa se je tudi v gorišniški kulturni dvorani, kjer je v torek pozno popoldne potekala predstavitve trase, morala soočiti še z enim zelo jasnim in nedvomnim NE za traso, ki jo predlagajo. Enako odločno so proti tudi člani civilne iniciative Lešnica, Stanovno, Strezetina na Ormoškem, ki so na tiskovni konferenci na Svetinjah predstavili svoj pogled na predvideno gradnjo daljnovoda Cirkovce-Pince.
Jeruzalem
Za razliko od srečanja v vi-demski občini se občani Go-rišnice z županom Jožetom Kokotom na čelu ne nameravajo niti pogovarjati o kakšnih manjših spremembah trenutno predlagane in začrtane trase, ki med drugim grobo seka tudi dve naselji, pač pa soglasno zahtevajo, da se trasa umesti ob stari strugi reke Drave. Kaj drugega za njih ne pride v poštev, kar je dal vedeti župan Kokot takoj v začetku javne razprave, potem ko je Jana Kovač s podjetja ZEU Murska Sobota, ki pripravlja prostorski načrt trase, pojasnila, da pač (tudi
v tej občini) niso upoštevali niti ene od podanih pripomb pred dvema letoma.
»Srečujemo se že tretjič, pa ni upoštevana niti ena naša pripomba! Razočarani smo nad takšnim odnosom! Ta trasa, ki jo predlagate, je za nas popolnoma nesprejemljiva. Edino, kar bomo podprli, je trasa ob stari strugi Drave. Vaši argumenti, da je tam Natura, da so tam zaščitene vrste drevja in ptic, kamor ne smete posegati, za nas niso sprejemljivi! Kaj so zdaj ptiči in drevje bolj zaščiteni kot ljudje ali kako?!« je bil odločen župan Jože Kokot in si za zače-
tni gromovit nagovor zaslužil velik aplavz publike.
O Stran 2 in 7
Dva najemnika za en dvorec?
V petek dopoldne se je direktor družbe IGD Ho-lermuos Ormož Davorin Lesjak namenil iz Dvorca Jeruzalem odpeljati svojo last - drobni inventar v vrednosti kakšnih 150.000 evrov, kar menda lahko dokaže z računi. Namera mu ni uspela, ker mu jo je preprečila direktorica družbe P&F Jeruzalem Ormož Andreja Komel, ki je imela ob sebi za vsak slučaj tudi dva varnostnika.
Foto: Simona Meznarič
Dan prej je Davorin Lesjak vodstvo podjetja P&F Jeruzalem Ormož pisno obvestil, da načrtuje iz Dvorca odnesti svojo lastnino. Ko se je v petek dopoldne skupaj s svojimi delavci namenil izvršiti napovedano, pa je za nekaj trenutkov obstal kar na pragu Dvorca, da je vodja Urška Filipič preučila sklep sodišča. Nato ga je povabila naprej, kjer ga je pustila v družbi dveh varnostnikov ter obvestila direktorico Andrejo
Komel o dogajanju. Ko je ta prišla na Jeruzalem, je Lesja-ku takoj povedala, da sklep, ki ga je predložil, ni dovolj močen pravni akt, da bi lahko odpeljal drobni inventar.
Jabolko spora v tej zapleteni zgodbi je vprašanje, koliko denarja je Holermuos dejansko vložil v obnovo Dvorca. Kakor koli že, Komelova Lesjaku ni dovolila odpeljati drobnega inventarja.
O Stran 11
Gorišnica • Z javne razgrnitve trase daljnovoda Cirkovce-Pince
Še en odločen in brezkompromisen NE predlagani trasi
Ekipa predstavnikov okoljskega in gospodarskega ministrstva, načrtovalca trase 2 x 400 kV in Ele-sa se je tudi v gorišniški kulturni dvorani, kjer je v torek pozno popoldne potekala predstavitve trase, morala soočiti še z enim zelo jasnim in nedvomnim NE za traso, ki jo predlagajo.
Za razliko od srečanja v vi-demski občini se občani Go-rišnice z županom Jožetom Kokotom na čelu ne nameravajo niti pogovarjati o kakšnih manjših spremembah trenutno predlagane in začrtane trase, ki med drugim grobo seka tudi dve naselji, pač pa soglasno zahtevajo, da se trasa umesti ob stari strugi reke Drave. Kaj drugega za njih ne pride v poštev, kar je dal vedeti župan Kokot takoj v začetku javne razprave, potem ko je Jana Kovač s podjetja ZEU Murska Sobota, ki pripravlja prostorski načrt trase, pojasnila, da pač (tudi v tej občini) niso upoštevali niti ene od podanih pripomb pred dvema letoma.
»Srečujemo se že tretjič, pa ni upoštevana niti ena naša pripomba! Razočarani smo nad ta-
Uvodnik
Slovenija ima talent, nima pa svežih obrazov
Menda se v kratki, šele dvajsetletni zgodovini naše države še ni pripetilo, da bi bile politične in gospodarske razmere na tako nizki ravni, kot so sedaj. Ljudje imajo vsega čez glavo. Izjava tu, izjava tam, kritika čez kritiko, replika na repliko, prerekanja in zasmehovanja... V parlamentu, doma, v službi ali celo s prijatelji v gostilni.
Pa smo bili tako uspešni, vse dokler smo se razumeli in bili pripravljeni na spremembe, na vse nujno potrebne reforme. Dokler so nam politiki ene ali druge opcije vse to še znali povedati. In dopovedati. A danes je vse čisto drugače, tako brezizhodno se zdi, da je zavladalo splošno nezadovoljstvo. Gospodarstvo je skoraj na psu, politika je skoraj popolnoma razvrednotena, v mnogočem tudi pokvarjena, saj imamo očitno opravka že s skrbno pretehtano marketinško politiko. Vse to je kapitalizem, kapital, ki očitno ne obvladuje le gospodarstva in bančništva, ampak tudi politične stranke. Menda že vse po vrsti.
In zato ostajajo oblastniki nemočni, kljub polnim ustom obljub in optimizma jim le še redki verjamejo. Nekateri jih celo sovražijo, češ dajte nam že enkrat mir s svojimi nauki in frazami, mar niste že preveč zavozili? Tistim, ki vidijo izhod iz slepe ulice v predčasnih volitvah, bi moralo biti jasno, da te ne bi prinesle pravega učinka, saj bi spet šlo le za presedanje enih in istih obrazov na druge stolčke. Zato Slovenija potrebuje svežih obrazov, novih ljudi, takih, ki bodo znali interese svoje politične struje postaviti na žrtvenik skupnih, državnih in nacionalnih interesov. Se bo po vsem tem še našel kdo, ki mu bo ljudstvo lahko zaupalo?
Težko bo, težko. Tisti, ki so res sposobni, se trdno oklepajo svojih direktorskih in šefovskih stolčkov, saj so preskrbljeni in brez skrbi, zakaj neki bi se izpostavljali. Tisti, ki ves čas samo kritizirajo, bodo to verjetno počeli še naprej, saj jim očitno ustreza takšno že skoraj načrtno rušenje avtoritet. Pojavile so se neke nove stranke, a tudi tem bo opeharjena raja težko verjela, kaj šele da bi jim zaupala oblast. Torej smo zares v krizi. Vsi po vrsti, tako levica kot desnica, zato se sprašujem, kdo nas bo spravil iz zavožene situacije, v kateri smo že skoraj do vratu. Kdo nas bo vodil v tretje desetletje naše nore mladosti? Komu bo uspelo oživiti finančne in delovne trge, s čimer bi ponovno zagnali investicijski cikel, ki bo zagotovil nove zaposlitve? Zaman upamo na rešitve iz Evrope, kajti treba se bo opreti kar na lastno znanje in sposobnosti. Še dobro, daje pred nami dolgo, vroče poletje, da bomo vsaj za tistih nekaj dni ob morju, v toplicah, v planinah ali kar v bazenčku za domačo hišo na vse to poskušali pozabiti. A vroče bo, očitno nam bo še zelo vroče!
Martin Ozmec
kšnim odnosom! Ta trasa, ki jo predlagate, je za nas popolnoma nesprejemljiva. Edino, kar bomo podprli, je trasa ob stari strugi Drave. Vaši argumenti, da je tam Natura, da so tam zaščitene vrste drevja in ptic, kamor ne smete posegati, za nas niso sprejemljivi! Kaj so zdaj ptiči in drevje bolj zaščiteni kot ljudje ali kako?! Ne strinjamo se niti s tem, da ste naredili študije vpliva na okolje le za potek trase. Če mi hočemo kaj v občini, moramo narediti celovite študije vpliva na okolje, ne le za nek omejen prostorček. In takšno celovito študijo bomo prav gotovo zahtevali tudi od vas! Z Markovci smo se uskladili in vam skupaj predlagali traso, ki je najoptimalnejša, pa se na vse naše predloge niste niti odzvali! Izvolite, če mislite vztrajati pri svojem, potem boste pač to naredili brez nas in je nesmiselno sploh tratiti čas s takšnimi srečanji!« je bil odločen župan Jože Kokot in si za začetni gromovit nagovor zaslužil velik aplavz publike, Marjetica Ilich Štefanec z okoljskega ministrstva pa je resignirano ugotovila, da glede na odziv očitno vsi stojijo za županom.
Lipič: »Sevanje je škodljivo!«
Oglasil se je tudi Karel Lipič z Zveze ekoloških gibanj ter se najbolj obregnil ob predpisan vplivni pas okoli daljnovoda, ki naj bi meril le 34 do 40 metrov: »Naše podane pripombe niso bile le želje, ampak so bile strokovno argumentirane. Vi se res sklicujete na uredbo iz davnega leta 1996, po kateri je vplivni pas daljnovoda zelo
Pridružil se mu je Robert Ri-žnar in odgovorne spraševal, kaj vse jim bodo še umestili v domove, ob njih in nad njih: »Imamo že umetni kanal, zdaj nam hočete speljati nad glavami daljnovod, gradila naj bi se hitra cesta, kje pa bodo potem
glede na stanje v državi in vsesplošno krizo se bodo zakoni res lahko spremenili, ampak v konkretnem primeru še na slabše, uveljavljen bo lahko še ožji vplivni pas, ker je daljnovod gospodarsko in finančno potreben.
kakšna kmetijska zemljišča?	Vesenjaka pa je zanimalo,
Ne govorite neumnosti, da se	zakaj se v njihovi občini izgo-
lahko zamenjajo oziroma zago-	varjajo na Naturo, v katero z
tovijo v gozdovih, ker je posek	daljnovodom ne smejo poseči
Zbrani Gorišničani na razgrnitvi poteka trase daljnovoda Cirkovce-Pince so enotno in brezpogojno podprli zahtevo župana, da se daljnovod gradi ob stari strugi reke Drave ali pa se nimajo več kaj pogovarjati.
majhen. Ampak preberite si še kakšno zakonodajo in konvencije, ki jih tudi morate upoštevati! Ta naša uredba je itak danes sporna, zato se bo morala spremeniti, v drugih državah so vplivna območja daljnovodov že precej drugačna, večja kot pri nas. Celo Svetovna zdravstvena organizacija je po dolgih letih molka priznala, da ima električno in magnetno sevanje škodljiv in karcinogen učinek. V naši organizaciji se bomo borili, da bo trasa prestavljena ali pa je sploh ne bo!«
Zoran Vesenjak iz Civilne iniciative je bil še najbolj jezen: »Pa kaj ste sploh delali dve leti, če je trasa ostala popolnoma enaka?! Upam si trditi, da nič, sploh se niste ukvarjali s kakšnimi rešitvami in traso. Pač hodite v službo, svoje oddelate in greste srečni domov. V kakšne domove pa bi morali hoditi mi? Kaj naj rečemo svojim otrokom?!«
gozda itak prepovedan! Tega daljnovoda tukaj ne bomo dopustili, nikoli. Imamo še dovolj ljudi in mehanizacije, da bomo to preprečili, pa četudi bomo morali blokirati Ljubljano! Ne vem sploh, kako si upate priti pred nas in nam še gledati v oči?!«
Študije so teoretične, ljudje pa živi poskusni zajci?
Očitno predstavljavske ekipe vsesplošno nezadovoljstvo, ki ga doživljajo po vseh občinah od prve do zadnje, ni niti malo iztirilo; Štefančeva je samo mirno pozvala zbrane, da če ima kdo še kaj povedati, naj pove, sicer pa je razprava zaključena. Toda iz vrst zbranih se je ponovno jezno slišalo, da vsi njihovi argumenti in študije temeljijo le na teoretičnih izračunih: »Mi bomo pa življenjski poskusni zajci ali kako? In šele po monitoringih vsakih pet let bo vidno, kakšna škoda je dejansko povzročena?!«
Cveto Kosec z gospodarskega ministrstva je ponovno raz-vnete strasti poskušal pomiriti z besedami, da bi on osebno v enakem primeru ravnal popolnoma enako: »Razumem vas. Ampak tudi vi morate razumeti, da vaš kriterij družbene sprejemljivosti trase ni močnejši od drugih kriterijev, od naravovarstvenega recimo. Tako je določila naša zakonodaja in mi jo moramo upoštevati. Nismo mi krivi, ampak zakonodaja, žal pa ljudje, ki jo pišejo, nočejo priti na teren ... «
Lipič je na tako razlago odvrnil: »Prvič, potrebno je medresorsko usklajevanje. In drugič, tako kot se menjuje vlada, se lahko tudi zakonodaja! Za traso tega daljnovoda bomo zahtevali vsaj 90-metrski zaščitni pas oziroma vsaj toliko stran bo moral teči od hiš! In če ne bo šlo zlepa, bo šlo tudi preko drugih institucij in z državljansko nepokorščino!«
Na svoje besede je dobil precej krut odgovor; češ da
in zato ne more teči ob stari strugi Drave, medtem ko gladko posegajo v Naturo tako v Markovcih kot v Vidmu, a čisto konkretnega odgovora ni dobil, pač pa le nekaj nedorečenih stavkov v smislu, da so posegi včasih kje možni, če študije pokažejo, da ni negativnih posledic, nekje pa pač ne. Prav tako ni dobil odgovora na vprašanje, koliko mora biti oddaljen takšen daljnovod od območja Nature.
Župan: »Ali naša trasa ali pa se nimamo več kaj pogovarjati!«
Potem je sledila še vsesplošna kratka razprava z jeznimi medklici občanov, kaj vse izgubljajo pri takšni trasi, da zemljišča ne bodo mogla biti stavbna, da bo kmetovanje zelo omejeno, Vesenjak pa je še povedal, da je po mnenju uradnega cenilca, ki si je ogledal njegovo hišo, ob upoštevanju, da bo v neposredni bližini tekel daljnovod, izgubil dvakratno vrednost nepremičnine.
Štefančeva je ob tem povedala, da se sodno določene odškodnine sicer bodo izplačale, a le za nepremičnine v najožjem pasu daljnovoda in to le enkrat. Vesenjak pa je za konec debate ekipi predstavljavcev še navrgel, da niso postregli niti z enim jasnim odgovorom, da niso razumljivo in enostavno pojasnili svojih stališč in ugotovitev študije, da bi bilo ljudem kaj bolj jasno, in da se ves čas samo izgovarjajo, da niso pristojni za to in ono.
Vse skupaj je zaključil župan Kokot z jasnim sporočilom: »Natura tukaj ne igra nobene odločilne vloge glede poteka trase. Ne odhajajte pa zdaj od tukaj zgolj s tem, da ste odklju-kali še eno točko v pripravi prostorskega načrta, ker je niste, rešeno ni nič! Če boste upoštevali našo predlagano traso, prav, če ne, se nimamo več kaj pogovarjati!«
SM
Spoštovane občanke in občani,
Iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
župan Mestne občine Ptuj
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Turnišče • Simbolno prižiganje kresa za nakup gradu
Posejali seme, da bi lahko jutri želi
Režiser Samo M. Strelec je bil v ponedeljek, 13. junija, zelo presenečen. V turniškem parku, kjer je ob 20.30 sklical tiskovno konferenco, da bi javnosti predstavil svoje načrte v zvezi s turniškim gradom, se je ob novinarjih zbralo veliko število Turniščanov in drugih, ki jim tako kot njemu ni vseeno za usodo turniškega gradu.
Grad se je kot spomenik državnega pomena skupaj z zemljišči znašel na prodajnem seznamu ministrstva za kulturo v letu 2012. Zbrani na Strelčevi tiskovni konferenci skupaj z njim pričakujejo, da bo ob 60-letnici Biotehniške šole grad zaživel v novi podobi in vsebini. Predvsem pa je njegova želja, da za njegove načrte zve Slovenija in tudi svet. Samo M. Strelec želi zbrati 2012 somišljenikov za nakup turniškega gradu v letu 2012 za 1,2 milijona evrov, kolikor pričakuje država.
Začetek akcije zbiranja somišljenikov je simboliziral majhen kres, sestavljen iz 2012 vžigalic, visok 2012 mm, ki so ga Strelcu pomagali prižgati tudi udeleženci ponedeljkovega večernega dogajanja v turniškem parku. Gre za simbolno dejanje, ki napoveduje veliko večji kres v letu 2012 ali 2013; vsak novi lastnik bo takrat prinesel novo poleno, da bo zagorel pravi kres, ker kot je dejal Strelec, bolje polena na kres kot pod noge.
»Naša življenja so kratka, upam, da sem na polovici svojega življenja, star sem 45 let, odločil pa sem se, da bi se drugo polovico svojega življenja aktiviral, ne več čakal,« je povedal Strelec, ki ne verjame ne onim od zgoraj, ne od spodaj, niti od leve, niti od desne. Tudi ljudje so siti pasivnega čakanja in upanja, da bo prišel nekdo od drugod in rešil nek njihov problem; vedno bolj prihajajo do spoznanja, da lahko nek problem rešijo sami.
»Grad je v državni lasti, država ga želi prodati v letu 2012, ne vem kaj čakati«, pravi Strelec. Začenja zbirati somišljenike od Kopra do Lendave, od Jesenic do Novega mesta, tudi širše, v zamejstvu, kjer živijo Slovenci -v Avstraliji, Nemčiji, Kanadi in Italiji - kjer kažejo zanimanje za turniški grad. Z njimi se je že povezal. K dejavnostim za
Foto: Črtomir Goznik
13. junija je Samo M. Strelec pri turniškem gradu začel aktivnosti, s katerimi želi pridobiti 2012 somišljenikov za nakup gradu Turnišče, da bi ga končno začeli oživljati.
oživitev gradu ga je spodbudila država, ko je objavila namero o prodaji šestih slovenskih gradov, med njimi tudi turniškega. Prišel je na idejo, da bi grad odkupila MO Ptuj, kar bi mestni proračun stalo 50 evrov po občanu; to se mu ni zdelo veliko. Svojo idejo je najprej ustno predstavil ptujskemu županu Štefanu Čelanu, ker pa se ni nič zgodilo, jo je zapisal in predstavil vsem županom občin na Ptujskem. Gre za območje, na katerem živi okrog 75 tisoč občanov, in če bi vsoto za nakup gradu Turnišče delili s tem številom, bi prispevek po občanu znašal 15 evrov.
»Če bi občine grad kupile, bi občani že vedeli, kaj z njim. Jaz imam nekaj idej o tem, kako ga napolniti s kulturno vsebino, v njem bi lahko uredili reprezentančno dvorano, uredili prostore za arheološke ostaline, v turniškega gradu je prostor za kulturo, izobraževanje, za mladinske aktivnosti, ne nazadnje pa tudi za slovenski inštitut za smeh, ki bi se imenoval Smeja-
lišče, ker se Slovenci nasploh premalo smejemo,« razmišlja Strelec. Udeležil se je kolegija županov, jim predstavil idejo, a kaj ko so časi hudi, občinski proračuni pa brez denarja. Dor-navski župan Rajko Janžekovič je dejal, da v njihovi občini tega denarja ni, bo pa z veseljem kot občan sodeloval pri odkupu z nekaj sto evri. Njemu gre v bistvu zasluga, da se je sedaj lotil »nakupa« gradu s somišljeniki.
Ptuj je med redkimi slovenskimi mesti, ki bodo prihodnje leto del EPK. To je nekaj, česar Slovenija v teh dvajsetih letih še ni imela in česar Slovenija nikoli več ne bo imela. Leto 2012 je za slovensko kulturo neizmerna, največja priložnost, to čivkajo že ptički, zato se ne želi ponavljati. Za odkup turni-škega gradu naj bi po Strelčevi zamisli zbralo denar 2012 somišljenikov, kar po posamezniku znese 600 evrov. Skupaj z nekaterimi somišljeniki je že ustanovil Društvo za zaščito gradu Turnišča, ki bo v nekaj dneh vpisano v register in odprlo
tudi svoj transakcijski račun. Če bo skupaj s somišljeniki zbral potrebno vsoto za nakup, 1,2 milijona evrov, bodo šli do predsednika vlade in do ministrice za kulturo in jima povedali, da želijo grad odkupiti.
V ponedeljek je v turniškem parku govoril tudi ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec. Predstavil je njihove načrte v zvezi s tem območjem. Čestital je Strelcu in somišljenikom za idejo in upa, da bo tudi njegova gesta pospešila korake za hitrejše oživljanje turniškega kompleksa. Z grajskim kompleksom je šola funkcijsko povezana nekaj manj kot 60 let. Tu je leta 1953 začela delovati Poklicna in poljedelsko-živinorejska šola Turnišče kot predhodnica Biotehniške šole Ptuj. Šola se je ponovno vrnila v turniški kompleks, pridobljeno šolsko posestvo dokaj uspešno revitalizi-
rajo, v letošnjem poletju bodo na njem zabrneli stroji, začeli bodo gradnjo šolskih delavnic za praktični pouk, kjer se bodo lahko izobraževali tudi odrasli. Vedno so jasno izražali namero, da želijo ta prostor približati šolskim potrebam, po objavi namere za prodajo so takoj stopili v stike s kulturnim ministrstvom, ministrstvom za šolstvo ter MO Ptuj, da bi ga pridobili pod svoje okrilje, da bi ministrstvo za kulturo območje preneslo na ministrstvo za šolstvo, ki bi skupaj z Biotehniško šolo pripravilo dokaj ambiciozen program revitalizacije in vsebinske obnove. Gre za kompleks, ki po prepričanju Vladi-mirja Korošca potrebuje javno rabo, izobraževalne vsebine, gospodarske vsebine, kulturne vsebine, pa tudi gostinsko-turi-stične. V tem območju bi moral zrasti tudi muzej konjeništva. Korošec upa, da bodo skupaj našli 1,2 milijona evrov, kolikor jih potrebujejo za revitalizacijo in vsebinsko izpopolnitev tur-niškega kompleksa.
V ponedeljek so v turniškem parku prebrali tudi pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrici za kulturo Majdi Širca in to je naslednji dan romalo na njuna naslova. V Sloveniji imamo polne predale genialnih idej, potrebno pa je sejati, da lahko žanješ. Strelec je s somišljeniki, ki v srcu dobro mislijo, ki so prepričani, da ni treba vedno čakati na občino ali državo, da bo skrbela za našo kulturno dediščino, ne novih zavodov in novih proračunskih porabnikov, da bi se zgodilo kaj novega, že začel sejati, da bodo skupaj lahko tudi želi, četudi niso »bogati«. Čas je za skupne aktivnosti, ker je čas razvojnih vizij oddaljen.
»Menimo, da imamo dovolj resursov, t. i. človeških virov, znanja inovativnosti in volje, da bomo zares s čisto energijo in z dobro mislijo v srcu počasi vrnili gradu življenje. Radi bi pokazali, da tudi pri nas gre, da je možno, da so pozitivne zamisli uresničljive, da najdejo podporo pri posameznikih in izvoljeni oblasti. V grad smo pripravljeni vlagati svoj prosti čas, svoje poslovne povezave, svoj višek ustvarjalne energije, svoje socialne vezi z namenom, da ga z leti počasi vsebinsko oživimo. Ko se bosta vanj vrnila duh in življenje, bomo, tako smo prepričani, našli tudi način, kako ga obnoviti gradbeno. Prepričani smo, da lahko naše prizadevanje postane vzor dobre prakse, kaj zmorejo sodelovanje med državljani, povezovanje, zavezanost jasnemu in preprostemu cilju, in ne le žal tako splošno znana in prevečkrat občudovana skrb za lastne koristi. Želimo dokazati, da je ljudem še mar za skupno dobro. Gospod predsednik vlade in gospa ministrica, čez leto dni bomo prišli z zbranim denarjem in naborom zamisli, kako grad počasi oživljati. Upam, bosta nas 2012 državljanov z jasnim ciljem podprla v naših prizadevanjih,« je med drugim zapisano v pismu Društva za oživljanje gradu Turni-šča, ki ga je podpisal Samo M. Strelec.
Zgodba o turniškem gradu bo najbrž dobila svojo podobo tudi s pomočjo filma, ki naj bi ga posnela režiserka, ki jo ta tema zanima. K sodelovanju bodo povabili tudi krajane Tur-nišča - tiste, ki zgodbo o gradu poznajo, saj so bili del nje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V podporo Strelčevi pobudi je igralec Peter Boštjančič, član mariborske Drame, prebral zgodbo o starem drevesu kot napoved nekih novih časov: »Vsi imamo željo približati se večnosti ... V času našega kratkega življenja lahko svoja dejanja in svoje delo obdarimo s pridihom večnosti. Ali ni vsaka umetnija, knjiga, slika, pesem, gledališka predstava majhen delčke neskončnosti?« Spravi se k delu in ustvari svoj majhen delček neskončnosti.
Velika Nedelja • Priznanja za najzvestejše krvodajalce
Krvodajalstvo v porastu
Krajevna organizacija Rdečega križa Velika Nedelja je za svoje krvodajalce pripravila svečano podelitev priznanj, saj ima krvodajalstvo pri njih dolgo in bogato tradicijo. Vsako leto daruje kri povprečno 73 krvodajalcev. Skupno imajo kar 412 krvodajalcev, med katerimi jih je bilo v zadnjih letih aktivnih kar 195. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem sta nastopili Renata Horvat in Ana Vaupotič. Uradnemu delu je sledilo še druženje s pogostitvijo.
Ob dnevu slovenskega krvodajalstva, ki ga praznujemo 4. junija, in ob svetovnem dnevu krvodajalstva, 14. juniju, se je Milena Novak, predsednica RKS KO Velika Nedelja, krvodajalcem zahvalila za darovano kri. Povzela pa je tudi nekaj utrinkov iz bogate dejavnosti krajevne organizacije, ki ima v kraju dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri reševanju socialnih ter drugih stisk posameznikov ter družin. Za to so zaslužni tudi številne prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v organizaciji. V preteklem letu so povabili 84 družin, da dvignejo pomoč iz intervencijskih zalog RK, na domove posameznikov pa so odnesli 55 prehrambnih paketov. S finančnimi sredstvi so pomagali pri nakupu prilagojenega stola za učenca domače osnovne šole, v predbožičnem času pa so obiskali tudi svoje krajane in krajanke v domu starejših v Ormožu in jih obdarili. Posvečajo se tudi izobraževanju, pripravljajo predavanja, še zlasti pomembno pa se jim zdi delo z mladimi. Že 10 let imajo zdravstveno-vzgojni kotiček v
Foto: Viki Ivanuša
Milena Zorčič je ob pomoči Bože Antolič podelila priznanja. Andrej Žuran iz Mihovcev je kri daroval kar 40-krat.
vrtcu ter oglasno desko na šoli. Na šolsko leto razdelijo povprečno 300 enot gradiva.
Najobsežnejša akcija pa je bila ureditev ostrešja vaščanki v Lunovcu, ki so jo realizirali skupaj s Centrom za socialno delo Ormož. Pri tem so se člani izkazali s prostovoljnim delom.
Navzoče je nagovoril tudi Marjan Mušič, predsednik KS Velika Nedelja, ki je tudi sam krvodajalec. Na svečanosti so tako podelili priznanja 59 krvodajalcem, ki so darovali kri od
10- pa do 45-krat. Največkrat je kri daroval Zlatko Zadravec iz Sodincev, po 40-krat pa Andrej Žuran in Ljubo Klemenčič iz Mihovcev.
Milena Zorčič, predsednica RKS OZ Ormož, je poudarila, da so na Ormoškem ljudje pripravljeni darovati kri, saj so imeli lani kar 753 krvodajalcev, kar je za 151 več kot leta 2009. Za letos pa si želijo doseči številko 800 krvodajalcev. Načrtujejo štiri krvodajalske akcije, od katerih so dve že uspešno opra-
vili. Prvič so izvedli akcijo pri Sv. Tomažu, kjer je kri darovalo 36 krvodajalcev, v Ormožu pa se je vabilu odzvalo 158 krvodajalcev. Med krvodajalci je tudi precej mladih, ker RK uspešno sodeluje tudi s Klubom ormoških študentov in Mladinskim centrom Ormož.
Kot je povedala sekretarka Boža Antolič, je na Ormoškem velika socialna stiska in v tem tednu bodo ponovno delili pre-hrambne pakete iz intervencijskih zalog. Poslali so čez 130 vabil tistim, ki letos tega še niso bili deležni. Čez 404 osebam so pakete že razdelili. Nekaj pomagajo tudi s finančnimi sredstvi, morda bodo lahko več v drugi polovici leta, ko pričakujejo nekaj sredstev od krovne organizacije. Največkrat se odzovejo prošnjam za plačilo šole v naravi. Sicer pa imajo največ težav ljudje s plačilom položnic, vendar toliko sredstev RK nima, zato jih napotijo po enkratno pomoč na Center za socialno delo. Največ razdelijo hrane, pa tudi veliko oblek in pohištva.
Viki Ivanuša
Markovci • Občina pred novimi naložbami
V	ospredju gradnja kanalizacijskega sistema
V	občini Markovci te dni začenjajo naložbo, vredno dobrih 700.000 evrov. Gre za gradnjo kanalizacijskega sistema v naselju Sobetinci ter dograditev čistilne naprave v Markovcih. Kot najugodnejši ponudnik bo dela izvajalo Komunalno podjetje Ptuj.
»Projekt izgradnje kanalizacije Sobetinci obsega 1617 metrov gravitacijskega voda z enim črpališčem in 1307 metrov tlačnega voda. Kanalizacija iz naselja Sobetinci bo vezana na že obstoječi kanalizacijski sistem v zaselku Novi jork, ki se zaključi na čistilni napravi v Markovcih. Dograjena pa bo tudi čistilna naprava, in sicer
načrtujemo izgradnjo dodatnih bazenov za povečanje kapacitet s 1200 na 2000 priključkov. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 763.464,75 evrov. Pričetek gradnje je predviden v drugi polovici junija, predviden čas izgradnje pa je 50 dni,« je povedala direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko in pojasnila,
Župan občine Markovci Milan Gabrovec in Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ob podpisu pogodbe za gradnjo kanalizacijskega sistema v Sobetincih in dograditev čistilne naprave v Markovcih.
zakaj so se odločili za povečanje kapacitete čistilne naprave v Markovcih: »Obstoječa čistilna naprava je bila prvotno projektirana za potrebe naselij Markovci in Zabovci ter obrtne cone Novi jork. Za vasi Prvenci, Strelci, Borovci in Sobetinci smo načrtovali priključitev na čistilno napravo Formin, a ta obratuje na zgornji meji dopustnih obremenitev. S priključitvijo kanalizacijskega omrežja Sobetinci in z morebitno dodatno obremenitvijo iz obrtne cone pa bi dovoljene mejne vrednosti presegle vrednosti, pri katerih je izpust vode v potok še dovoljen.«
V zaključni fazi je v občini Markovci tudi gradnja sekundarne kanalizacije v naselju Stojnci. Kljub obsežnosti del pa krajani Stojncev kanalizacije še ne bodo mogli uporabljati, saj je za naselja markovske občine, ki ležijo na desnem bregu dravskega kanala, odvodnjavanje odpadnih vod predvideno na čistilno napravo Formin. Ta naj bi se zgradila v sklopu projekta zaščite
kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - II. faza. Pri-četek realizacije II. faze projekta še ni znan, saj je v prvi vrsti odvisen od uspešnosti pridobivanja sofinancerskih sredstev.
Julija nameravajo v občini Markovci pričeti tudi gradnjo kanalizacije v naselju Bukovci, v zaselku Vopošnica. Gre za izgradnjo kanala, ki ni predviden v projektu Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. »Tudi omenjeni kanal, tako kot sekundarna kanalizacija Stojnci, se bo gradil »na zalogo« oziroma ne bo v funkciji, dokler ne bo realizirana II. faza projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Edino naselje, za katero si občina še ni pridobila gradbenega dovoljenja, je Nova vas pri Mar-kovcih. Projekti so v fazi pridobivanja služnostnih pogodb za zemljišča, po katerih je predvidena gradnja. Če pri tem ne bo težav, bi lahko gradbeno dovoljenje bilo izdano še jeseni letos.
MZ
Od tod in tam
Nova vas • Obudili bodo stare običaje
V Novi vasi pri Markovcih bodo ta konec tedna pripravili več prireditev, združenih pod naslovom »15 let ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Na-gošejncih«. Jutri, ob prvem jutranjem svitu, bodo pripravili košnjo s kosami na star način. Kosci se bodo zbrali pri ga-silsko-vaškem domu v Novi vasi, nato pa se odpravili kosit v Šturmovce, kamor jih bo čez staro strugo Drave z leseno ladjo (ranco) peljal brodar. Po 8. uri jim bodo gospodinje postregle z malico. Koscem se bodo nato pridružili člani na novo ustanovljene sekcije BCS team, ki bodo pokosili sosednji travnik. Druženje bodo zaključili pri gasilsko-vaškem domu. V nedeljo, 19. junija, pa v Novi vasi prirejajo še srečanje traktoristov in konjenikov. Prihod udeležencev bo med 13. in 14. uro. Nato sledi kulturni program in ob 14.30povorka s konjeniki, konjskimi vpregami, člani BCS teama in starodobnimi traktorji ter drugo mehanizacijo.
MZ
Markovci • Mini maturanti pri županu
V sredo, 15. junija, se je skozi Markovce slišalo glasno žvižganje malih nadobudnežev - mini maturantov, ki bodo jeseni sedli v šolske klopi. 28 mini maturantov iz Vrtca Markovci seje skupaj z vzgojiteljicami Cvetko Ferčič, Martino Majcenovič in Jožico Klinc odpravilo tudi na obisk k županu Milanu Gabrovcu. Ta jim je z veseljem pokazal prostore občine. Še posebej zanimiv je bil obisk malih korenjakov v županovi pisarni, kjer so takoj ugotovili, da ima župan v pisarni markovsko, državno in evropsko zastavo ter da na steni pisarne visi slika z veduto Markovcev, na kateri je tudi občinsko poslopje. Seveda pa obisk na občini ni minil brez priložnostnih darilc.
MZ
Dornava • Razstava starodobnikov
Nedavno ustanovljeno dornavsko društvo Vitezi Pesničarji je minuli konec tedna pripravilo zanimivo razstavo starodobnih vozil ne le svojih članov, ampak tudi članov podobnih društev iz sosednjih občin. Na razstavnem prostoru ob igrišču se je tako dva dni zapored na ogled ponujalo preko 100 različnih starih vozil; od koles in mopedov do starih avtomobilov in traktorjev. „ Ob razstavi smo organizirali tudi različne šaljive družabne igre za vse udeležence, zvečer pa še veliko vrtno zabavo pod šotorom, ki so jo s svojim plesom popestrile tudi članice društva Ciganov,"je dogajanje na kratko povzel predsednik društva Vitezi Pesničarji Miroslav Slodnjak v teh dneh že načrtuje tudi veliko mednarodno srečanje starodobnikov: „To srečanje z blagoslovom vozil se bo zgodilo 23. julija v Dornavi in pričakujemo res veliko udeležbo."
SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: SM
Foto: MZ
Videm • Odprtje trga in mrliške veže
Ena vrvica za dve naložbi
Vidov teden, ki se bo zaključil v nedeljo, je že in še bo postregel s številnimi prireditvami in dogodki. Eden osrednjih se je zgodil v sredo zvečer, prav na god zavetnika Vidma sv. Vida, ko sta bila s krajšo slovesnostjo uradno predana v uporabo prenovljena ploščad s fontano pred občinsko hišo in nova mrliška vežica ob pokopališču.
Foto: SM
Že v času slovesnosti ob odprtju se je začela gasilska vaja PGD Videm.
Videmski župan Friderik Bračič je v svojem nagovoru peščici zbranih občanov in vabljenih gostov med drugim povedal: „Na novo podobo središča občine smo čakali kar precej časa. V naši občini je pač veliko krajevnih skupnosti in veliko potreb. Toda v mojem tretjem mandatu nam je po številnih pogovorih in usklajevanjih vendarle uspelo, kar smo si že dolgo želeli. Navsezadnje je tukaj center občine za vse občane in prav je, da je zgledno urejen in prijeten za vse, za domačine in za goste. Z uspešno kandidaturo na razpis kmetijskega ministrstva za urejanje vaških središč smo si uspeli zagotoviti približno 350.000 evrov in tako smo že lani začeli urejati podobo središča občine. Izvajalec del je bilo po razpisu izbrano podjetje GP Project ing. s po-dizvajalci. Zahvala za dobro opravljeno delo gre tudi Cestnemu podjetju Ptuj, Elektru Milošič in našemu režijskemu obratu, ki je bil v času izvedbe del zelo aktiven. Pogodbena cena izvedbe del je znašala 421.000 evrov, skupaj z dodatnimi deli pa je prenova našega občinskega središča zahtevala 501.000 evrov. Razliko v višini okoli 150.000 evrov zagotavljamo iz občinskega proračuna. Verjamem in tudi želim, da prenovljen prostor
pred občino, ki ga poživlja žuboreča fontana, postane lokacija številnih prireditev in drugih družabnih srečanj."
V nadaljevanju se je župan Bračič na kratko dotaknil še dokončane mrliške vežice oziroma poslovilnega prostora, v katerega je občina (skupaj z opremo in ureditvijo okolice) vložila 339.000 evrov: „Polovi-co tega denarja smo si zagotovili iz Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, drugo polovico pa smo dodali sami. Tudi ta objekt je naredilo podjetje GP Project ing. kot najugodnejši izvajalec skupaj s svojimi podizvajalci. In prav tako kot na naš trg smo lahko zelo ponosni na ta prostor, ki dokazuje naš spo-
štljiv odnos do vseh občanov. Čeprav ga uradno predajamo namenu šele danes, pa je že bil uporabljan in povem lahko, da so ocene ljudi zelo čustveno pozitivne!"
Za veselo vzdušje na otvoritveni slovesnosti so z več odpetimi in odigranimi pesmimi poskrbeli ljudski pevci Vinogradniki, ljudski godci KD Franceta Prešerna in gle-dališčniki domače dramske sekcije omenjenega društva, ki so s šaljivim skečem prav vse zbrane pripravili do glasnega smeha. Eno pesmico pa je po blagoslovu vseh naštetih naložb zapel tudi pater Janez Ferlež.
Prerez traku v znak simboličnega odprtja novega trga
s fontano in hkrati mrliške vežice pa so opravili: župan Friderik Bračič, predsednica KS Videm Alojzija Tušek ter vi-demski svetnik Slavko Trafela.
Že v času uradnega odprtja vseh naštetih naložb se je v neposredni bližini dogodka začela gasilska vaja PGD Videm; vnel se je namreč objekt športnega društva in gasilci so ga morali pogasiti, ob tem pa še rešiti ujete ljudi v stavbi. Sredin večer se je nato zaključil v izjemno lepi videmski kleti, kjer so zbrane pričakali videm-ski vinogradniki s svojimi vini,
seveda pa ni manjkalo niti slastne domače kulinarike.
Sicer pa je bilo že v ponedeljek v Vidmu srečanje s pobrateno občino Bednja iz sosednje Hrvaške in hkrati dan šole, torkov večer pa je bil posvečen folklori in ljudskemu petju. V četrtek popoldne so v Vidmu praznovali dan vrtca z odprtjem igral, večer pa je bil posvečen koncertu pevskih zborov. Danes, v pe-
tek zvečer, bo občinstvu na dvorišču videmskega župni-šča prepeval pater Janez Fer-lež, v soboto popoldne pa bo sledilo odprtje prenovljenega športnega centra v Leskovcu. Paleta prireditev ob Vidovem tednu se bo zaključila v nedeljo z odprtjem stojnic in kleti z izdelki občanov in učencev, slavnostno mašo in nogometnim turnirjem na Pobrežju.
SM
Foto: SM
S simboličnim prerezom traku sta bili uradno odprti dve novi naložbi v občini Videm: urejeno občinsko središče s trgom in fontano pred občinsko stavbo ter nova mrliška vežica.
Foto: SM
Pogled na dokončano mrliško vežico z urejenim dvoriščem
Cerkvenjak • Ob občinskem prazniku
Poskrbljeno tudi za turizem
V Cerkvenjaku začenjajo danes proslavljanje 13. občinskega praznika, ki bo trajalo vse do 26. junija. To je prvo tovrstno občinsko praznovanje za župana Marjana Žmavca, ki je na lanskih lokalnih volitvah nasledil Jožeta Kranerja. Ob tej priložnosti ocenjuje minule mesece kot precej delavne, saj so začeli kar nekaj novih projektov, nekatere pa nadaljevali.
»Za mano je malo več kot pol leta županovanja. Ob koncu prejšnjega leta smo sprejeli
proračun, zdaj pa zastavljeno izvajamo. Med drugim smo se prijavili na razpis Ministrstva
Foto: PA
Cerkvenjaku se v bodoče obeta veliko novosti, pravi župan Marjan Žmavc.
za šolstvo in šport za petod-delčni vrtec, saj je trenutno premalo prostorov za varstvo otrok. Dokončujemo tudi dokumentacijo za športno-rekre-acijski center Cerkvenjak,« je začel prvi mož občine.
Okoli pol milijona evrov vredno investicijo nameravajo začeti jeseni, končati pa prihodnje poletju. Denar zanj so načrtovali v letošnjem in prihodnjem proračunu, računajo pa tudi na državna sredstva. Zgraditi nameravajo glavno večje igrišče za nogomet, pomožno z atletsko stezo, igrišče na mivki, teniško igrišče, tribuno za okrog 300 ljudi in objekt pod njo. Zagotovili bodo tudi parkirišče, v drugi fazi pa bodo
sledili razsvetljava in ogradi-tev objektov, njihovo izboljšano namakanje ...
Prav tako končujejo investicijo v čistilno napravo, ki je imela doslej zmogljivost 350 populacijskih enot, zdaj pa bo razširjena na 1250.
Dejavni so tudi na turističnem področju, saj so pred kratkim v sodelovanju z Razvojno agencijo Slovenske gorice in LAS Ovtar iz Lenarta v cerkve-njaškem kulturnem domu odprli Turistično informacijsko pisarno. V njej je za približno 20 ur na teden zaposlena turistična delavka, ki nudi obiskovalcem informacije, nasvete in prodajo spominkov. »Začetek je dober, kraj ima že nekaj turi-
stične ponudbe, kot so izletniške kmetije, arheološki park, vinotoči, naravne danosti, gostišča . Turistov pričakujemo vedno več, saj imamo kar nekaj pokazati,« je prepričan Žmavc. Kar se turizma tiče, načrtujejo še pomožni objekt v arheološkem parku, v katerem naj bi s prodajo spominkov in podobnimi dejavnostmi nadgradili tamkajšnjo ponudbo.
Polni se tudi njihova poslov-no-obrtna cona: »Vse parcele še sicer niso razprodane, večji del pa je. Nekaj časa se niso tako prodajale, kot so si zastavili v začetku, vendar je zaradi bližine izvoza na avtocesto lokacija idealna in povpraševanje raste.
Načrtov za prihodnost je na splošno vedno veliko, denarja premalo, ampak če si zastaviš realne cilje, se da marsikaj postoriti. Naša proračuna za letošnje in naslednje leto sta investicijsko naravnana in pričakujemo, da bomo do leta 2012 zastavljeno tudi realizirali.«
Praznovanje občinskega praznika začenjajo danes. Pripravili so paleto zanimivih dogodkov, ki bodo vrhunec doživeli to nedeljo, 19. junija, ko bo ob 11. uri v tamkajšnjem kulturnem domu osrednja proslava, še prej pa bo po Cer-kvenjaku krenila povorka obujanja starih običajev.
Polona Ambrožič
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 13. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine.
Vabim vas na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 19. junija ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma Cerkvenjak.
Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc
Kidričevo • Praznovanje ob 13. prazniku vrtca
Velik dvoranski Zivžav sredi trav
Malčki in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo z enoto v Cirkovcah so v petek, 10. junija, v športni dvorani v Kidričevem pripravili prireditev ob 13. prazniku vrtca. Živžav sredi trav so pričarali kar sredi dvorane, nastopilo pa je vseh 279 malčkov.
Povabilu na praznovanje se je letos odzvalo posebej veliko število očkov in mamic, babic in dedkov, celo nekaj občinskih svetnikov z nekdanjim in sedanjim županom, ki so novo športno dvorano v Kidričevem napolnili do zadnjega kotička. Tega je bila posebej vesela ravnateljica vrtca Kidričevo Nežika Šešo, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila: »Predšolska dejavnost v Kidričevem je dolga že 58 let. Leta 1963 je bil zgrajen vrtec v Parku mladosti, ki je bil za takratni čas eden najsodobnejših, saj je imel velike igralnice, pokrite terase, lepo igrišče in jasli. Ker so potrebe naraščale, so 1975 dogradili prizidek za dva oddelka. Tudi na vasi je naraščala potreba po organizirani predšolski dejavnosti, zato so v Cirkovcah leta 1977 zgradili vrtec z dvema oddelkoma. Zaradi potreb so ga ob izgradnji večnamenske športne dvorane in prenovi OŠ Cirkovce povečali in preuredili. Kljub temu danes ne zadovoljuje potreb in izvajamo svojo dejavnost še v prostorih OŠ.«
Ob spominih na zgodovino in razvoj vrtca je spomnila tudi na nove, boljše čase: »Občina Kidričevo je s pomočjo države leta 2007 zgradila nov vrtec z osmimi oddelki tik ob OŠ. Že takoj je bil pre-
Foto: M. Ozmec
Ravnateljica Nežika Šešo je v slavnostnem nagovoru poudarila, da želijo v Vrtcu Kidričevo še naprej ostati samostojen zavod.
tec, na kar smo zelo ponosni. Pred nedavnim pa je občina sprejela sklep, da Vrtec Kidričevo po enotah pridruži k osnovnima šolama, čeravno nas je zelo veliko, in nam tako odvzame status samostojnega zavoda. Zato smo se tokrat še posebej potrudili, saj smo na prireditev povabili tudi župana in svetnike občine Kidričevo. S prav posebnim namenom: da vsem pokažemo, da v vrtcu zelo veliko delamo, in to na drugačen način, pa tudi, da je samostojnost in avtonomija še kako potrebna za kakovosten razvoj in prepoznavnost navzven. Da Vrtec Kidričevo z enoto v Cirkovcah nekaj pomeni za Občino Kidriče-
vo, ki se razvija v mesto, zato želimo in upamo, da bomo lahko ohranili svoje ime, status samostojnega zavoda in prepoznavnost. Otroci so naše največje bogastvo, zato je prav, da so v vseh treh javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih enako obravnavani in da imajo povsod enake možnosti!«
Malčkom in vzgojiteljicam Vrtca Kidričevo je ob prazniku čestital tudi župan Anton Leskovar in jim zaželel prijetno ter razigrano mladost.
Nato pa je sledil veličasten program, v katerem je nastopilo vseh 279 otrok, starih od 11 mesecev naprej do vstopa v šolo. Vse živopisane kostume travniških in drugih živali so otroci naredili sami, sešile pa so jih vzgojiteljice. Vsi skupaj pa so naredili tudi sceno, ki je dvorano spremenila v pravcati cvetoči travnik in travniški živžav. Po končani prireditvi so se zbrali na svečanem zboru delavcev in gostov v restavraciji Pan.
M. Ozmec
majhen in smo prostore za dodatne dejavnosti preuredili v igralnice, tako da imamo 10 oddelkov in komaj pokrivamo potrebe po predšolski vzgoji v naši občini. Kljub dodatnima dvema otrokoma v vsakem oddelku, tako da jih je sedaj 30, pa ostajajo otroci naših občanov zunaj vrteške vzgoje. Trenutno imamo v vrtcu 15 oddelkov in 279 otrok, če bi imeli več prostora, bi nas bilo še več.«
Ob koncu je ravnateljica opozorila še na dejstvo, s katerim se v vrtcu ne strinjajo: »Vrtec Kidričevo je postal samostojen leta 1998, tedaj
z 10 oddelki redne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, v katerih je bilo 186 otrok, in tremi skrajšanimi pripravami na šolo. Vsa ta leta je potreba po organizirani predšolski vzgoji samo naraščala, zato smo se večali, tako da imamo danes že 15 rednih oddelkov ter 279 otrok. Ko smo postali samostojni, nam je bil cilj kvalitetno delo in afirmacija navzven, da nas ljudje občutijo v svojem okolju. Na vseh področjih smo se dokazovali, da smo postali prepoznavni v slovenskem prostoru in tudi navzven. Vrtec Kidričevo je mentorski in hospitacijski vr-
Foto: M. Ozmec
V scensko izredno bogati prireditvi Živžav sredi trav je nastopilo vseh 279 otrok iz Vrtca Kidričevo in enote v Cirkovcah.
Ptuj • Predstavili publikacijo o Kmetijskem kombinatu
Publikacija za spoznavanje ptujske preteklosti
V Vinskem hramu Ptujske kleti je 7. junija potekala predstavitev publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj iz serije Inventarji z naslovom Kmetijski kombinat, skupne službe 1949-1991, avtorja Branka Oblaka. Predstavitev so združili z ogledom ptujske vinske kleti, pokušnjo ptujskih vin in pivskimi pesmimi, ki jih je ob spremljavi harmonike zapel Rudi Šantl.
Kot je povedal avtor Branko Oblak, je publikacija plod zelo dobrega sodelovanja med Zgodovinskim arhivom Ptuj in vodstvom bivšega Kmetijskega kombinata Ptuj. S skupnimi močmi jim je tako uspelo v celoti ohraniti arhivsko gradivo kot pomemben del kulturne dediščine, ga pripraviti za uporabo in objavo v javnosti. Leto 1949 v publikaciji predstavlja gradivo predhodnikov oziroma ustanoviteljev kombinata, leto 1991 pa je leto, v katerem so prevzeli zadnje gradivo v Zgodovinskem arhivu. Kmetijski kombinat Ptuj je bil ustanovljen leta 1960 s spojitvijo bivših kmetijskih gospodarstev Ptujsko polje iz Ptuja, Dravsko polje iz Kidričevega in Haloze iz Ptuja. V letih 1961 in 1962 se je dejavnost kombinata razširila s pripojitvijo nekaterih obratov še na trgo-
vino s kmetijskimi pridelki. V tistem času je bil Kmetijski kombinat Ptuj velika družbena gospodarska organizacija, saj je imel v upravljanju 8625 ha kmetijskih površin. Leta 1964 je bilo v kombinatu zaposlenih 1542 ljudi. V tem letu je bila dograjena in je začela obratovati tudi velika svinjska farma s kapaciteto 50 tisoč bekonov, ki je bila takrat tudi ena največjih tovrstnih farm v Evropi. Pomembno leto v razvoju Kmetijskega kombinata Ptuj je tudi leto 1966, ko so se mu pridružile tri od petih takrat delujočih kmetijskih zadrug. Površina kmetijskih zemljišč se je s tem povečala na 10.098 ha, Kmetijski kombinat Ptuj je s tem postal drugo največje družbeno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji. V letu 1974 so po sprejemu nove ustave na novo organizirali podjetja,
ustanovili do temeljne organizacije združenega dela. Sledila so leta novih organizacijskih sprememb, pripojitev, združitev, odcepitev in tudi ukinitev, kot na primer Petovije v letu 1985 ter zmanjšanja števila za-
poslenih. Največje število zaposlenih je imel kombinat leta 1975, ko jih je bilo vseh 1906. Leta 1983 je bilo v kombinatu zaposlenih še 1580 delavcev, leta 1995 le še 575. Leta 2001 je obdeloval 3800 hektarje
kmetijskih površin, priredil 70 tisoč prašičev, pripravil 40 tisoč ton krmil ter vzgojil in prodal tri milijone litrov vina. Razmere na trgu so naredile svoje, kljub finančni sanaciji in programskemu prestrukturiranju je postajal njegov tržni delež vedno manjši, svoje so naredile cene kmetijskih pridelkov, leta 2002 je Kmetijski kombinat Ptuj pod svoje okrilje prevzela Perutnina Ptuj. Čeprav Kmetijski kombinat Ptuj danes več ne deluje, bo najnovejša številka izdaje serije Inventarji Zgodovinskega arhiva Ptuj v veliko pomoč vsem tistim, ki bodo hoteli spoznati del ptujske preteklosti, je v uvodu devete številke Inventarjev zapisal tedanji direktor ZA Ptuj Ivan Fras.
Kot je povedal avtor publikacije Branko Oblak, je bilo popisanih 183 osnovnih ar-
hivskih enot oziroma kar 147 škatel arhivskega gradiva. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri nastajanju publikacije, prispevali denar, oblikovalskemu podjetju s.kolibri za zelo lepo likovno podobo publikacije, Ptujski kleti in njenemu direktorju mag. Alojzu Erlaču za gostoljubje, ogled kleti in pokušino vina.
Publikacija z naslovom Kmetijski kombinat Ptuj, skupne službe 1949-1991, je deveta številka iz serije Inventarji. Ptujski Zgodovinski arhiv s temi izdajami, izdajami vodnikov in drugih pripomočkov, izpolnjuje eno od temeljnih nalog v okviru svoje javne službe, strokovno obdelovanje pridobljenega arhivskega gradiva. Publikacija je izšla v nakladi 300 izvodov, njeno izdajo pa je omogočilo ministrstvo za kulturo RS.
Gorišnica • S šeste redne seje občinskega sveta
Nov ravnatelj in kmalu premajhna šola
Gorišniški občinski svetniki so tudi ponedeljkovo sejo, kot že nekaj sej pred tem, izvedli precej hitro, predvsem zato, ker hudih nestrinjanj okoli bistvenih točk dnevnega reda oziroma sklepov ni bilo slišati.
Tako so na samem začetku seje soglasno podali pozitivno mnenje za Milana Šilaka kot kandidata za novega ravnatelja domače Osnovne šole, ki jo je sicer dolga leta vodil Branko Širec. Ob Šilaku, sicer bivšemu podžupanu sosednje občine Dornava in učitelju matematike v OŠ Gori-šnica, sta se na razpis prijavila še pedagoginja Edita Kovač Perkovič in profesor športne vzgoje Gorazd Šket. Svetnika Bojana Purgaja je sicer nekoliko zmotilo dejstvo, da je mnenje podal le odbor za negospodarstvo, saj bi se lahko s kandidati svetniki srečali tudi osebno, vendar posebne želje po osebni predstavitvi vseh kandidatov ni izrazil nihče. Bolj neprijetno je bilo vprašanje istega svetnika, ali v občini že kaj razmišljajo o povečanju šole, saj pri preko 370 vpisanih učencih ne samo ostaja dvooddelčna, ampak že poka po šivih: „Itak je bila težava že pri vpisu v vrtec, saj je na listi čakajočih ostalo 31 staršev, kmalu pa nam bo zmanjkalo učilnic za toliko otrok. Šolo bo treba čimprej nadgraditi, kot je bilo to že načrtovano!" Župan Jože Kokot se je s Pur-gajevim mnenjem strinjal le delno: „Zavrnjenih vlog staršev za otroško varstvo pri nas nimamo, to smo zdaj že rešili. Res pa je, da je predvidena nadgradnja treh učilnic in
Gorišniška osnovna šola že poka po šivih; upoštevajoč povečan vpis v domači vrtec v občinski upravi že pripravljajo projekte za nadgradnjo treh učilnic in povezovalni hodnik z vrtcem.
povezovalnega hodnika z vrtcem. Bodite brez skrbi, na tem delamo že nekaj časa, projekti so praktično že dokončani, prijavili smo se tudi na zadnji razpis šolskega ministrstva in pristali na 32. mestu."
Svetniki so se v nadaljevanju seje seznanili še z novo ceno oskrbe na domu; župan je pojasnil, da se je država umaknila iz sofinanciranje te dejavnosti, tako da zdaj breme pada v celoti na uporabnike pomoči in občine: „Po skupnem soglasju vseh županov smo se
odločili, da bomo novo ceno oskrbe, ki znaša 18,14 evra na uro, 50-odstotno sofinancirali iz občinskih proračunov, polovico pa bodo plačevali uporabniki sami. Primere socialno zelo šibkih uporabnikov pa bomo obravnavali posamično in se pač odločali za odstotek občinskega subvencioniranja." Takšen sklep je bil soglasno potrjen, čeprav so svetniki pripomnili, da gre za kar veliko podražitev, ki bo najbolj udarila po žepih prav pomoči potrebne.
Soglasen NE Komunalnemu podjetju in trasi daljnovoda
Veliko manj posluha pa so imeli za posredovan poslovni načrt oskrbe z vodo v občini Gorišnica; slišati je bilo ostre kritike čez visoko podražitev, ki jo je predložilo podjetje Komunala Ptuj, saj bi bila nova cena za občane (z obvezno vključitvijo plačila omrežni-
ne) kar dobrih 53 odstotkov višja in ne le 36 odstotkov, kot menijo v Komunalnem podjetju, saj so pri tem odstotku že upoštevali določeno višino subvencije občine občanom. Župan je ob tem pojasnil, da bo omrežnino treba plačevati, saj tako zahteva nova zakonodaja, da pa se bodo o morebitni višini subvencioniranja tega stroška občanom odločali na eni izmed prihodnjih sej: „Vse občine razen Destrnika in Ptuja smo že izdale razpis za koncesionarja, zdaj imam pred seboj podpis pogodbe s Komunalnim podjetjem, vendar sem po pogovoru z drugimi župani sklenil, da te pogodbe ne podpišem. Ponujena cena oskrbe z vodo se mi ne zdi sprejemljiva, od Komunalnega podjetja smo zahtevali nove poslovne načrte z zelo natančno določitvijo, kaj je cena vode in koliko znaša, koliko znaša oskrbnina, koliko odškodnine za kmete itd. Hočemo celovito in predvsem zelo natančno kalkulacijo! Nadalje pa tudi nočemo različnih cen po občinah oziroma celo tega, da bi imeli v Destrniku in Ptuju kot največjem porabniku vode nižje cene oskrbe vode. Zato pogodbe ne bom podpisal in zato tudi ne podpiram poslovnega načrta, kot nam je bil poslan!" Svetniki so po takšni razlagi soglasno in brez
Svetinje • Civilna iniciativa Lešnica, Stanovno, Strezetina o daljnovodu
Tudi na Ormoškem odločno proti
Člani civilne iniciative Lešnica, Stanovno, Strezetina so na tiskovni konferenci na Svetinjah predstavili svoj pogled na predvideno gradnjo daljnovoda z močjo 2 x 400 kW Cirkovce-Pince. Vsi so si edini, da daljnovod s takšno močjo preko njihovih domov in zemljišč ne sme potekati, ker pomeni preveliko tveganje za zdravje ljudi, živine in pridelane hrane.
Organizacijski odbor civilne iniciative Lešnica, Stanovno, Strezetina je bil že januarja lani takšnega mnenja, ko je Ministrstvu za okolje in prostor, pa tudi županu Soku sporočil, da so odločno proti, da predvidena trasa daljnovoda poteka po teh treh naseljih. Pripravljavcu načrta so očitali, da o umestitvi, ki so jo pripravljali že od leta 2000, krajani niso bili obveščeni in jim je bilo tako onemogočeno, da k temu dajo svoje pripombe. Le leta 2005 je skupina študentov na bodoči trasi izvajala anketo, kjer pa prizadetim ni bilo jasno predstavljeno, za kaj gre. Prizadeti občani so v svojem stališču jasni: hočejo ostati gospodarji na svoji zemlji in razpolagati z njo po svoji volji. Pri tem se sklicujejo na 33. člen Ustave RS, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in s tem varuje njeno nedotakljivost.
Kot je povedal občinski svetnik Dušan Cvetko, izgradnjo
daljnovoda zavračajo zaradi negativnih vplivov, ki so znani že pri obstoječem daljnovodu moči 2 x 110 kW, ki tod poteka. To pa so - skaženost pokra-
jine, razvrednotenje zemljišč v koridorju in ob njem, zmanjšana kvaliteta življenja ob daljnovodu, prizadetost kmetijstva, velika nevarnost pojava raka-
stih obolenj zaradi elektromagnetnega sevanja, dvom v opo-rečnost vrtnin in poljščin, pridelanih v koridorju in ob njem
in občasno moteče brnenje in
Foto: Viki Ivanuša
Člani civilne iniciative Lešnica, Stanovno, Strezetina so odločno proti daljnovodu.
iskrenje v megli. Opozoril je tudi, da imajo ljudje pravico biti obveščeni in tudi soodločati o tej problematiki.
Na bodoči trasi, ki poteka od Žerovincev, preko Lahon-cev, Ivanjkovcev, Stanovna, Strezetine, Lešnice, Hajndla in Mihovcev so pobudniki zbrali tudi več podpisov somišljenikov, ki nasprotujejo gradnji, ki je še posebej problematična na območjih, kjer že potekata dva daljnovoda.
Marjan Novak je povedal, da mu bo daljnovod potekal praktično po dvorišču, saj bo oddaljen le 12 metrov, na drugi strani hiše pa je drugi daljnovod. Miran Novak iz Strezetine pa je opozoril, da je večina prizadetih kmetov, ki so odvisni od zemlje in ne verjamejo, da sevanja ni, saj že sedaj ob obstoječih daljnovodih opažajo, da so pridelki nižji, vprašanje pa je tudi, kakšna je kvaliteta in neoporečnost pridelka. Problem pa vidijo tudi
debate sklenili, da poslovnega načrta ne sprejmejo.
Prav tako složno brez enega samega ugovora pa so izrazili tudi nasprotovanje predlagani trasi daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince in sprejeli sklep, da se ne strinjajo s predlagano traso ter v celoti podpirajo zahteve domače civilne iniciative. „Kot veste, smo za našo občino predlagali, naj se daljnovod umakne iz naselij in naj teče ob stari strugi Drave, kjer res nikogar ne moti. Ampak tej trasi nasprotujejo naravovar-stveniki, zaradi zaščite ptic in nekih dreves. Te naj bi ščitili, medtem ko je našim ljudem, ki bodo živeli pod žicami, pač rečeno, da naj se bolj zadržujejo pač znotraj hiše kot na dvorišču?! To pa presega vse meje," je povedal Kokot, druščina svetnikov pa mu je z glasnimi vzkliki začudenja, kako lahko načrtovalci in investitorji sploh tako razmišljajo, dala prav. Roberta Marina je le zanimalo, zakaj vendar daljnovoda raje ne polagajo v zemljo, a je župan odvrnil, da o tej dragi varianti nočejo niti slišati: „Sicer pa predlagani trasi nasprotujejo v vseh občinah, skozi katere teče, in z župani smo dogovorjeni, da bomo po koncu razgrnitev poslali tudi skupen odgovor vsem odgovornim!"
SM
v služnostni pravici, saj ko jo posameznik enkrat podpiše, ga ovira pri ureditvi hipote-karnega kredita. Kmetje so tudi odločno proti enkratni odškodnini, v poštev pride le renta, saj bodo prizadete cele generacije.
Slavko Rajh je prepričan, da za področje elektromagnetnega sevanja v Sloveniji uporabljamo zakonodajo, ki je zastarela in ne vključuje novih raziskav o vplivih sevanja na ljudi. Novejše tuje študije priporočajo oddaljenost bivalnih objektov od daljnovoda vsaj 100 metrov, naša zakonodaja pa le 46 metrov. Še posebej zaskrbljena pa je bila Dragica Prijol. Več kot polovica gospodarskega poslopja s hlevom je namreč zajeta v koridor in na kmetiji se bojijo, kaj se bo dogajalo z živalmi. Strah jih je, kakšen vpliv bo imelo sevanje na zdravje in plodnost živine, ki jim pomeni vir preživljanja. Strah pa jih je tudi za njih same, saj se pri vsakdanjem delu veliko zadržujejo na tem območju.
V Ljutomeru je močna civilna iniciativa, ki jo podpira tudi županja Olga Karba. Ker vedo, da bodo skupaj močnejši, sta se obe iniciativi združili. Njihov cilj pa ostaja izpogajati traso, ki bo čim manj vplivala na kvaliteto življenja ljudi ob njej.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • Tiskovna konferenca Arsane
Glasbeno poletje bo znova izjemno
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bila 14. junija tiskovna konferenca Društva za glasbeno umetnost Arsana Ptuj, na kateri so podrobneje predstavili program letošnjega 3. mednarodnega glasbenega festivala Arsana - Art Ptuj 2011 kot del ptujskega poletnega festivalskega dogajanja, ki je v zadnjih letih postal neprecenljiv utrip kulturnega dogajanja v širšem slovenskem in mednarodnem merilu. Letošnje dogajanje bo doseglo vrhunec med 22. julijem in 5. avgustom.
Na tiskovni konferenci sta sodelovala umetniški vodja festivala Mladen Delin in koordinator oziroma organizacijski vodja festivala Grega Korošec. Pod imenom Art Ptuj 2011 bosta tudi letos potekala dva festivala: 3. glasbeni festival Arsana Ptuj in 9. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays.
Tretji festival Art Ptuj 2011 in 3. mednarodni glasbeni festival Arsana 2011 bo potekal med 22. julijem in 5. avgustom, je pojasnil predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana in umetniški vodja 3. glasbenega festivala Mladen Delin. Bo najdaljši doslej; lani je trajal 11 dni, letos kar 15 dni. V tem času bo več kot 50 glasbenih dogodkov, od klasične, jazz do etno instrumentalne in vokalne glasbe, veliko bo pouličnega dogajanja, za najmlajše so pripravili tudi lutkovno gledališče, na račun bodo prišli ljubitelji plesnih predstav, ku-linarike, tudi na literaturo niso pozabili, vključili so potopisno predavanje in dobrodelni koncert za Japonsko - za žrtve
iM
---"---■= ARSANA I
-H:
<■' i!
■V ' \ ■
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci sta sodelovala Mladen Delin (levo) in Grega Korošec.
cunamija. K sodelovanju so povabili eminentne domače in tuje umetnike.
Festivalsko dogajanje bodo odprli z Radetom Šerbedžijo, znanim filmskim igralcem, režiserjem in glasbenikom, ki po mnogih letih prihaja ponovno na Ptuj, s kitaro se mu bo pridružil Miroslav Tadic. Na Ptuju bo letos nastopil tudi mladinski simfonični orkester z Nove Zelandije, pa ameriški pianist in skladatelj Chris Ja-rett. Glasbeni del letošnjega
festivala bo gostil tudi veliko tujih umetnikov klasične glasbe, med njimi bo ponovno Konstantin Bogino z mednarodno poletno glasbeno akademijo, veliko bo slovenskih umetnikov, tudi ptujskih, ki so jih spodbudili, da se bodo predstavili s svojimi projekti. Med slovenskimi se posebej omenjajo skupine Papir, Langa, Toti Big Band z Vox Arsano, od ptujskih Marka Korošca z etno glasbeno-plesnim projektom, ponovno bosta nastopila
tudi Miha Rogina in Sae Lee, ki bosta izvedla dobrodelni koncert za Japonsko, sočasno bodo izvedli tudi potopisno predavanje o Japonski.
V poulično dogajanje so vključili predvsem mlade ptujske umetnike in mlade glasbene skupine. Povabili so tudi plesalca Ivana Mijačevica, ki se bo predstavil v plesni predstavi Zven tišine. Na več kot 50 dogodkih bo nastopilo blizu 300 umetnikov iz Evrope, Amerike, Nove Zelandije, Rusije. Pričakujejo, da si bo glasbeni del festivala ogledalo okrog 20 tisoč obiskovalcev, skupaj z likovnim delom pa 30 tisoč obiskovalcev. Tudi letos bo festival Art Ptuj napolnil mesto z umetnostjo, letošnja eksplozija umetnosti naj bi bila še večja kot doslej. Za drugo leto, ko bo Ptuj eden izmed partnerjev v projektu EPK, pa napovedujejo vrhunec dogajanja v okviru obeh festivalov.
Zloženke za letošnji glasbeni festival Arsana so bile natisnjene v začetku tega tedna, do konca tedna bodo natisnjeni tudi bilteni. Z del-
nim pokritjem dvorišča mi-noritskega samostana se bodo ognili nevšečnostim, ki so povezane s selitvami prireditev zaradi slabega vremena. Lani se te selitve niso pokazale kot najboljša rešitev, zato so se letos odločili za delno pokritje prireditvenega prostora na dvorišču minoritskega samostana - okrog 450 sedežev. To jih bo stalo dobrih sedem tisoč evrov, streho pa bodo plačali iz sredstev, ki jih bodo letos dobili za glasbeni festival Arsana iz projekta EPK, je pojasnil Mladen Delin. Za streho na minoritskem dvorišču se zanimajo tudi drugi organizatorji ptujskih prireditev, tako da je pričakovati, da bo ta prostor pridobil neke vrste „stalno streho". Ptuj jo za izvedbo prireditev nujno potrebuje. Ivan Vidovič z oddelka za negospodarske javne službe je v imenu MO Ptuj povedal, da se bo to zgodilo v letu 2012. Mladen Delin je tudi povedal, da za uporabo dvorišča mino-ritskega samostana, kjer bodo potekali osrednji dogodki glasbenega dela festivala Art
Ptuj 2011, ne bodo plačali nič, ptujski minoriti so jim omogočili brezplačno uporabo, za kar so jim zelo hvaležni.
Celotni festival, ki bo potekal na različnih lokacijah (slavnostna dvorana ptujskega gradu, dvorišče hotela Mitra, MG Ptuj, Prešernova ulica s Slovenskim trgom oziroma prostorom pred gledališčem, Dom kulture,) jih bo stal več kot 100 tisoč evrov, od tega bodo dobili 67 tisoč evrov iz Maribora preko projekta EPK 2012, kar pomeni, da je polovico tega zneska prispevek MO Ptuj, ki je organizatorjema obeh festivalov dodatno namenila še 14 tisoč evrov za promocijo. Več kot 40 tisoč evrov pa bodo morali zagotoviti iz drugih virov. Z vstopnicami bodo pokrili okrog 20 odstotkov manjkajoče vsote, s sponzorji okrog 10 odstotkov, nekaj sredstev pričakujejo še iz razpisov, za 20 tisoč evrov pa v tem trenutku še nimajo „kritja". Zadnja leta so to zagato reševali tako, da si organizatorji, umetniški vodje, niso izplačevali honorarjev.
MG
Ptuj • Usposabljanje za življenjsko uspešnost
Beremo in pišemo skupaj
Ljudska univerza Ptuj je na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport pridobila sredstva za izvedbo zanimivih izobraževalnih programov, namenjenih dvigu splošnega znanja, osebni rasti ter približevanju idej vseživljenjskosti učenja vsem, ki so v zameno za nekoliko prostega časa pripravljeni brezplačno usvojiti nova znanja.
dve skupini staršev in otrok, zadnjo izmed teh smo zaključili v torek, 7. junija. Ker so pred otroki počitnice, pred straši pa zasluženi dopusti, bomo nabor za naslednjo skupino,
ki jo bomo začeli izvajati letos jeseni, pričeli zbirati v sredini avgusta.
Želimo vam vesele, prijetne in sproščujoče počitnice. Pripravila: Petja in Dušan
Že četrto leto zapored v Ptuju izvajamo program usposabljanja za življenjsko uspešnost Beremo in pišemo skupaj, ki ga financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. Namenjen je staršem otrok v prvi triadi osnovne šole. Odrasli, ki so se že pred časom prenehali formalno izobraževati in se v vlogi staršev počutijo odgovorne za šolanje svojih otrok, so motivirani za pomoč otrokom pri učenju, a včasih morda ne poznajo pravih metod ali nimajo dovolj časa za sprotno osveže-vanje znanja. Kljub temu pa so soočeni z dejstvom, da njihov otrok hodi v šolo, kjer se srečuje z izzivi in novimi znanji, ki jih je treba doma tudi obnavljati. Starši se velikokrat počutijo nemočne, saj ugotavljajo, da so se šolski sistem in didaktične metode spremenili do neprepoznavnosti. V ta namen je bil na Andragoškem centru Slovenije razvit program usposabljanja, s katerim
Foto: arhiv LU
Zadnja skupina »Beremo in pišemo skupaj« med obiskom ptujskega gradu
udeleženci pridobijo tudi formalno listino o opravljenem izobraževanju.
Izvajanje tovrstnih programov je v današnjem času še posebej pomembno, saj so tako otroci kot starši precej obremenjeni - eni s kopičenjem znanja, ki ga pred njih postavlja sodoben izobraževalni proces, drugi pa z delom ali pa morebitnim iskanjem
zaposlitve, kar je še dodatno obremenjujoče. Tudi zato je pomembno, da starši in otroci družno preživljajo čim več časa ne le pri igri in zabavi, temveč tudi pri učenju.
A pri programu Beremo in pišemo skupaj ne gre le za to. Sestavljen je namreč tako, da z njim pridobivajo tako otroci kot njihovi starši, saj želimo vzpostaviti »most« med dvema
generacijama in utrditi že malce pozabljene vrednote, kot so družinske vezi in sodelovanje med družinskimi člani. Staršem želimo predočiti dejstvo, da je treba otroka jemati kot enkratno in samostojno osebnost ter da naj zelo zgodaj postanejo pozorni na interese, ki jih njihov otrok kaže. Pri otrocih pa želimo vzbuditi zaupanje do staršev, v katerih naj ne bi videli le nekoga, ki pričakuje samo najboljše ocene, temveč predvsem osebo, kjer najdejo varen pristan in ki ji lahko popolnoma zaupajo.
Kako se lahko vključite? Brez težav. Najpreprostejši način je telefonski klic na 749 21 50 ali pa kratka elektronska pošta, na katero vam bodo naši organizatorji izobraževanj z veseljem odgovorili. Lahko pa se seveda oglasite tudi osebno v prostorih Ljudske univerze Ptuj, kjer vam bomo postregli z vsemi podrobnejšimi informacijami.
Sicer pa smo v tem šolskem letu organizirali in izpeljali že
Ptuj • Viktorinovi večeri
Domovinski večer
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega posveča 20. obletnici slovenske državnosti Domovinski večer. Gost Viktorinovega večera bo Lojze Peterle - predsednik prve vlade Republike Slovenije. Za glasbeni utrinek bo nastopil Sekstet Kulturnega društva Podleh-nik. Viktorinov večer bo v petek, 17. junija, ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
Alojz Peterle je prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev v letih 1990 in 1991. Skozi 20-letno obdobje Slovenije je opravljal vrsto pomembnih nalog. Med drugimi je bil dvakrat zunanji minister RS, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, poslanec v Državnem zboru RS, predsednik komisije pri Državnem zboru za evropske zadeve. Trenutno je poslanec Evropskega parlamenta v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, je podpredsednik Evropskega združenja fede-
ralistov. Je tudi dobitnik vrste odlikovanj in nagrad in ima v slovenskem in evropskem prostoru velik ugled.
Na Viktorinovem večeru bo spregovoril o Sloveniji in njenih 20 letih samostojnosti in državnosti, ki jo praznujemo letos. Slovenci premalo poudarjamo, da je bilo pred dvajsetimi leti tisto odločilno obdobje, ko so se uresničile stoletne sanje o lastni samostojni in demokratični državi. Zato je praznik državnosti vedno poklon slovenski zgodovini in razmislek o prehojeni poti. Vabljeni na Viktorinov večer.
Peter Pribožič
Dornava • S 16. občinske proslave
Razklanost v občini ni dobra za nikogar
Uradna proslava ob letošnjem občinskem prazniku v Dornavi je bila v nedeljo pozno popoldne v šolski telovadnici, nato pa so se občani in gostje lahko zabavali še pod šotorom. Tokratno prireditev sta zaznamovali dve posebnosti; prva je bila vsebina županovega govora, druga pa veliko število prejemnikov priznanja občine.
Župan Rajko Janžekovič je namreč že uvodoma, ko je stopil na oder, povedal, da tokrat ne bo razpredal o tekočih in načrtovanih naložbah v občini, saj je vse to vidno in že povedano: „Smo dobro razvita občina,v kateri je lepo živeti. Želel pa bi letos povedati nekaj drugega: pred 20 leti smo doživeli, kar so naši predniki le sanjali - dobili smo svojo državo, s tem pa tudi spremembo organiziranosti na lokalni ravni. Dobili smo številne občine, za katere tisti v velikih centrih vedo povedati, da so premajhne in predrage. Če pogledamo številke in stopnjo razvoja, pa vidimo, da so se male občine razvijale kot celota, velike pa
so urejale le predele mest, v drugih delih pa se je razvoj ustavil. Zato smo male občine trn v peti marsikomu. In če ne bi bilo malih občin, bi tudi mi bili danes še daleč zadaj.
Ta hitri razvoj pa ima tudi stranske učinke; navadili smo se na hiter tempo življenja, vse bi se moralo zgoditi takoj, vsaka naložba bi se morala uresničiti, še preden naši birokratski aparat predela vso dokumentacijo. Na to, kako se bo naložbe poplačalo, skoraj več ne mislimo. Vsi želimo imeti vse pred pragom. Vprašajmo se, ali so res vse naše zahteve realne. Ali lahko zahtevamo nadstandard, medtem ko naš bližnji še nima osnovne infrastrukture?!
Pred 20 leti se je zgodila sprememba sistema. Škoda, da se ni mogla zgoditi še sprememba miselnosti. Demokracija namreč ne pomeni samo, da lahko vse narediš in vsakomur vse rečeš. Je tudi odgovornost za tisto, kar narediš in izrečeš, vendar se slednjega nočemo zavedati. In tu smo pri naši politiki, ki je upravičeno na slabem glasu, pa naj bo na državnem ali občinskem nivoju . Ščuvati ljudstvo je najlažje in to je najhuje, saj kot pravi italijanski pregovor, vode in ljudstva ni mogoče zadržati. In veliko je ljudskih modrosti, ki jih ne upoštevamo več. Ni dobra razklanost v naši občini, v vsakem kraju, nezdrava je
Letošnji prejemniki občinski priznanj in prejemnica občinske plakete Marjeta Peteršič (skrajno desno) ob županu Rajku Janžekoviču
Kulturni del prireditve je bil posvečen prepevanju ljudskih pesmi; na posnetku komorni zbor Magni-fikat s Polenšaka.
Videm • Šesto srečanje Šturmovčanov
tekmovalnost med društvi ali ločevanje na 'županove in tiste proti njemu'. Nam je to res potrebno? Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali z mržnjo do kogarkoli. Vsak od nas je sam odgovoren za svojo srečo in naj je nekaj dobro ali slabo, se bo spremenilo. Če hočemo spremeniti svet, moramo začeti pri sebi, spremeniti sebe, da bodo vsi do nas drugačni, prijaznejši."
Župan Janžekovič je zanimiv govor, ki so ga obiskovalci pospremili s precej bučnim aplavzom, zaključil s čestitkami vsem, ki se kakorkoli trudijo za razvoj občine. Sledila je podelitev občinskih priznanj za različne dosežke, predvsem za minulo in še aktivno delo v različnih društvih ter za razvoj
posameznih naselij. Prejeli so jih: Društvo upokojencev Dornava za 30 let delovanja (zanj Janez Cigula), Društvo kmečkih žena za 10 let delovanja (zanj Angela Žgeč), Branko Ciglar, Konrad Tuš, Stanko Ciglar, Bogdan Vršič, Stanka Kovačič, Anton Mernik starejši in Franc Turnšek. Posebno plaketo občine pa je letos prejela vsestransko aktivna Marjeta Pe-teršič, ki je bila med drugim pobudnica ustanovitve sekcije ciganov in oračev v TED Luka-ri, aktivna ljudska pevka itn.
Kulturna nota letošnje občinske prireditve je izzvenela najprej v prepevanju ljudskih pesmi; na odru so se zvrstili pevci in pevke šolskega mladinskega zbora, komorni zbor
Magnifikat in dornavski oktet, v zaključnem delu pa sta komorni in mladinski zbor odpela še dve priredbi zabavnih skladb.
Zbrane v dvorani pa sta v imenu vabljenih gostov pozdravila še župan sosednje občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je k čestitki dodal še misel, da so res dobro razvita občina in naj uresničujejo svoje načrte tako dobro tudi vnaprej, ter župan občine Mislinja Franc Šilak, sicer rojen v Dornavi, ki se je namesto govora odločil za recitacijo pesmi, v kateri je povedal, da je del njegovega srca za vedno ostal v njegovi rojstni občini, kjer je preživel mladostna leta, in požel navdušenje v dvorani.
SM
Odkritje spominske plošče doktorju Forstneriču
Uvod v letošnje prireditve ob vidovem tednu v občini Videm se je letos zgodil na Petrovi domačiji v Šturmovcih, kjer je bilo šesto tradicionalno srečanje Šturmovčanov, hkrati pa so ta dan obeležili z odkritjem spominske table domačinu prof. dr. Francetu Forstneriču.
Forstnerič se je v današnji Petrovi domačiji, ki nosi ime njegovega starega očeta, rodil leta 1928, umrl pa leta 1999. Iz rojstne vasi se je kmalu preselil zaradi študija, specializacijo na področju mlekarstva pa je opravil v Angliji. Bil je profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, strokovnjak za mlekarstvo, dobitnik Žagarjeve nagrade in priznanja Republike Gvajane. Z njegovimi raziskavami in ugotovitvami se je sredi prejšnjega stoletja zelo izboljšala kvaliteta mleka, sodeloval pa je tudi pri posodabljanju in gradnji več kot 30 mlekarskih obratov po tedanji Jugoslaviji, Italiji, Tanzaniji in Gvajani.
Petrovo domačijo je občina skupaj z zainteresiranimi Šturmovčani začela obnavljati pred nekaj leti. Doslej so v celoti zamenjali ostrešje in obno-
vili fasado ter notranjost hiše, čaka pa še obnova gospodarskega objekta.
„V obnovo prostorov, ki so danes takšni, kot so bili pred
90 leti, z vsem arhivskim pohištvom in starim posodjem, smo prostovoljci vložili ogromno truda. V številkah je to težko oceniti, lahko pa rečem,
da je vse skupaj vredno gotovo med 15.000 in 20.000 evrov. Finančno nam je občina pomagala z 12.000 evri za novo ostrešje in fasado, ostalo smo
delali sami, pač vsak tisto, kar je znal, sami smo tudi zbrali stare predmete in opremo. Ta hiša se je tako preuredila v muzej, ki bo našim zanamcem
Notranjost Petrove domačije je že lepo urejena, ena izmed sob pa je preurejena v Forstneričev muzej.
Spominsko ploščo pred vhodom domačije so odkrili župan Friderik Bračič, žena pokojnega doktorja Tinca Forstnerič, njegov sin Franc Forstnerič in svetnik Andrej Rožman.
govoril o zgodovini tega kraja, o tem, kaj in kako se je včasih tu živelo in delalo," je povedal Andrej Rožman in dodal, da se bo obnova domačije še nadaljevala, dodatna finančna sredstva pa bodo poskušali pridobiti preko ustreznih razpisov.
Sin France Forstnerič, ki se je skupaj z mamo udeležil krajše slovesnosti, je bil nad obnovo in sedanjim videzom Petrove domačije navdušen, kar je tudi jasno povedal.
Spominsko tablo so odkrili župan Friderik Bračič, žena Tinca Forstnerič, sin Franc Forstnerič in svetnik iz Štur-movcev Andrej Rožman. Šesto srečanje vesele družbe, ki je zapolnila dvorišče Petrove domačije, pa je trajalo še dolgo v sobotno noč.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s specialistom ortopedom dr. Tomažem Tomažičem
„Samo s tehniko se ne pride do zdravja ..."
Dr. Tomaž Tomažič se je kot ortoped posebej specializiral za endoprotetiko - vstavljanje umetnih protez kolka in kolena. Na tem področju skuša vpeljati nekatere novosti, ki jih razvijajo skupaj s sodelavci na Strojni fakulteti v Mariboru, s katerimi pripravljajo mednarodni projekt s patentom. Trudijo se, da bi bili v svetovnem trendu na tem področju.
»K sreči imamo možnost uporabe vseh novih materialov, to je velika prednost,« pravi. »Pacienti pri nas za svojo patologijo dobijo najbolj optimalne materiale, ki so na razpolago. Na Ptuju imamo vse pogoje za strokovni razvoj. Malo nam jo je sedaj sicer zagodla politika oziroma kriza, ker smo resno računali na to, da bo v dveh do treh letih na Ptuju že zgrajen sodoben endoprotetični center. Želim si, da bi na Ptuju nastala vrhunska hiša endoprotetike, v malih hišah je treba delati ekskluzivno, določene stvari razviti do vrhunskega nivoja, tako delajo tudi v tujini.«
Specialist ortoped Tomaž Tomažič se je rodil v Pekrah, blizu Maribora, za medicino se je odločil relativno že zelo zgodaj, tudi sestra je medi-cinka. Nekaj časa se mu je po glavi motala tudi AGRFT. Študiral je v Heildelbergu, znani evropski univerzi. Sprejemni izpit je bil zelo zahteven, čeprav ga je naredil tudi za medicinsko fakulteto v Ljubljani, se je odločil za študij v tujini. Ortopedija ga je vedno zanimala, zaposlil se je na mariborski ortopediji, med specializacijo je bil eno leto na Dunaju, kjer je opravil posebni izpit iz ortopedske kirurgije pri dveh vodilnih tu-morskih kirurgih za otroke. Na mariborski ortopediji je bil zaposlen dvajset let. „Po dvajsetih letih je treba malo zamenjati svoje pozicije, malo so k temu, da sem prišel na Ptuj, vplivala tudi nesoglasja v UKC Maribor, tako da sva oba z ortopedom Slavkom Krambergerjem zapustila mariborsko bolnišnico. Te odločitve ne obžalujem, zdaj delam tudi ta del ortopedije, ki sem ga delal zadnjih deset let bolj intenzivno, primarno endoprotetiko kolka in kolena. V novo okolje sem se dobro vživel, še preden sem se zaposlil na Ptuju, sem ob sobotah in nedeljah v ptujski bolnišnici operiral že dobri dve leti in pol. Delno je k odločitvi za ptujsko bolnišnico pretehtalo tudi to, da je bila operacijska dvorana na novo opremljena, z najsodobnejšo tehnično podporo za en-doprotetiko, s posebnimi umivalnimi stroji za čiščenje instrumentov, skratka z vso potrebno moderno opremo. Del programa se je z mojim odhodom prenesel na Ptuj," je o svojem prihodu na Ptuj povedal specialist ortoped
dr. Tomaž Tomažič. Tudi v tujini, po celi Evropi je tako organizirano, da se primarna endoprotetika dela po manjših specializiranih bolnišnicah, velike revizije pa v velikih centrih.
Pacienti vas poznajo ne samo kot vrhunskega ortopeda, temveč tudi zdravnika, ki ima zelo prijazen dostop do pacientov, ki si vedno vzame čas zanje.
"Trudim se, Nemci so me že zelo zgodaj učili, da je pacient bistven del cele zgodbe, da brez dobrega sodelovanja in zaupanja med pacientom in zdravnikom ni uspeha. Samo s tehničnimi pripomočki se zdravstvenih težav ne da reševati. Zdi se mi, da če se potrudiš za pacienta, to čuti tudi on, ti to vrača, rehabilitacija je krajša, veliko manj je kratkih stikov, manj konfliktov, ki so pogosto nepotrebni in do katerih prihaja predvsem zaradi nerazumevanja enega in drugega. Pacientu je treba vsaj približno razložiti, kaj se bo delalo, res pa je tudi, da delam v ambulantah, kjer je malo več časa za ljudi, kjer si lahko vzamem malo več časa za njih. Normalne ortopedske ambulante so prenapolnjene. Krivda je tudi v samem sistemu, ker je treba v določenem času obdelati preveč pacientov, zato ti ga dostikrat zmanjka. Nekaj pa je odvisno tudi od same organizacije dela. Pri prvem stiku si je smiselno vzeti malo več časa, ker se s tem zmanjša število kontrol, število konfliktov, število komplikacij, ki lahko nastanejo. To, da si vzameš malo več časa za pacienta ob prvem obisku, se v vsakem primeru obrestuje," iz svoje dolgoletne prakse ugotavlja ortoped Tomaž Tomažič.
Kaj poveste pacientu, tisto osnovno, kar mora vedeti pred posegom, ali tudi tisto, česar nihče rad ne sliši, ko gre za bolezen?
„Pacientu skušamo predstaviti celotno sliko. Imeti pa moraš občutek, kako to narediti, sicer ga z vsemi možnimi komplikacijami, ki se lahko zgodijo, enostavno prestrašiš. Pacientu je treba o določenem posegu in tveganjih povedati tako, kot če bi šlo za tvojega očeta, sina. Pri našem delu to ni tako enostavno, ker so določena stanja, ki jih je vnaprej težko oceniti. Tveganja pri naših
Foto: Črtomir Goznik
Asist. dr. Tomaž Tomažič, dr. med., specialist ortoped, nadzorni kirurg
bolnikih so vse višja, ker imamo opravka z vsemi starejši bolniki, ki jih pestijo tudi druge zdravstvene težave, zato so izkušnje še toliko bolj dragocene. Pomembno je, da ima tisti, ki bolniku svetuje, tudi bogate izkušnje na določenem področju, da lahko svetuje na podlagi izkušenj. Včasih ni čisto jasnih parametrov, na podlagi katerih bi se lahko odločali. Včasih se je zato potrebno odločiti na osnovi notranjega nagiba. Zase lahko povem, da pacientom praviloma ne zamol-čim ničesar, četudi morda izid zanje ne bo najboljši. Ni smiselno ničesar zamolčati, smiselno pa je imeti pametni način, kako stvari predstaviti, kaj izpostaviti, povedati, kakšne so možnosti reševanja. V medicini ni nič stoodstotnega, četudi si poškodujete prst, lahko umrete. Praviloma pa, če si vzameš čas, ljudje razumejo, kaj jim poveš, način razlaganja pa je treba prilagoditi nivoju pacienta. To pa je včasih zelo težko. Nekateri ljudje funkcionirajo na nekem drugem nivoju, potrebna jim je preprosta razlaga, da si znajo predstavljati to, o čemer jim govoriš, to pa pogosto ni enostavno, če nimaš časa. Čas je največji problem pri našem delu, ker smo raztrgani med milijon nekih obveznosti."
To, kar so vas naučili že med študijem v tujini, da je pacient pomemben del zgodbe, skušate vcepiti tudi svojim študentom.
„Ko pride pacient k meni, se mu predstavim, mu dam roko, skušam vzpostaviti neki osebni stik, sicer na profesionalnem nivoju, a vendarle, da pacienti vedo,
da mi ni vseeno za njih, da se bom za njih potrudil, da bom skušal po svojih najboljših močeh narediti to, kar je zanje najbolje. Zdi se mi, da je pristen odnos med zdravnikom in pacientom zelo pomemben. Tudi takrat, ko so situacije kritične in rizič-ne, je treba obdržati živce, skušati umiriti situacijo, s pogovorom se reši 80 do 90 odstotkov vseh konfliktov, ki nastajajo v zdravstvu. V naši službi včasih emocije preki-pijo, zato so problemi. Študentom svetujem, naj z bolnikom vzpostavijo pristen odnos, skušajo s kratkim pogovorom ugotoviti, kaj je njegov glavni problem, zakaj je obiskal zdravnika in kaj pričakuje od zdravnika. Včasih imamo popolnoma različna pričakovanja, bolniki, ki pridejo k nam, si ne predstavljajo, kakšne so lahko posledice ali učinki tega, kar mi počnemo. Zelo pomembno je, da tudi mi vemo, kaj bolnik od nas pričakuje, in da tudi ve, kaj mi od njega pričakujemo, kakšno sodelovanje po operaciji, da se bo zdravljenje uspešno zaključilo. Sreča je, da imamo v ptujski bolnišnici zelo dober tim, dobro fizi-oterapijo, sestrski kader, ki se zelo trudi, pomembno pri našem delu pa je tudi kvalitetna komunikacija med sami zdravstvenimi delavci, tistimi, ki sodelujejo v procesu zdravljenja, bolj kot so ljudje informirani, bistveno lažje sodelujejo v celem procesu zdravljenja, bolj kot jih tema zanima, bolj se potrudijo za pacienta."
Ali vas kdaj tudi izdajo živci, izgubite kontrolo?
„Priznam, tudi to se zgodi, ampak zelo redko. Zato
je zelo pomembno, da imaš ob sebi stabilno ekipo, ki pozna tvoje delo in ti v takšnih kritičnih situacijah pomaga. Naše delo ni delo enega samega, vedno je timsko, če ta ni dober, je to lahko velik problem. Če imaš okrog sebe tim, ki te „ščiti" in ti v takšnih trenutkih pomaga, problema ni."
Kaj pa, če bi med operacijo prišlo do napake, bi jo priznali?
»V kirurgiji se skoraj nič ne da zakriti, pri našem delu se napaka takoj vidi, nesmisel bi bil, če napake ne bi priznali, če bi do nje prišlo. Zorni koti gledanja na zdravniško napako so zelo težavni. To je treba pacientom pojasniti. Če imamo opravka s hudo bolnimi pacienti, vemo, da bo zapletov več. Če se lotiš stvari, ki so mejne, je možnosti, da bo prišlo do problemov, veliko več. V tujini se že dogaja, se zdravniki otepajo takšnih pacientov, kar pomeni, da hudo bolni pacient, rizičen bolnik, ne bo več dobil oskrbe. V takšnih primerih morajo biti zdravniki zaščiteni, sicer bo prišlo do tega, da bodo hudo bolni oziroma rizični bolniki bistveno slabše oskrbljeni kot sedaj ali pa sploh ne. Tega bi se morali zavedati tako bolniki kot javnost. V vseh primerih, ko pride do napak, je treba osvetliti obe strani. Ob tem pa velja opozoriti še na drugi problem, da je medicina ostala še zadnja veja sociale, vse ostalo je na krutih kapitalističnih principih. Ljudje se vse bolj v teh primerih zgledujejo po tujini, da je tudi medicina del zaslužka, posledično pa to pomeni tudi več tožb, čeprav vse niso upravičene."
Kaj pa lahko poveste o stanju v slovenskem zdravstvu in o napovedanih reformah?
„Slovensko zdravstvo je še vedno stabilno, je pa zelo blizu kritične meje, zato je vprašanje, ali bo tudi v prihodnje funkcioniralo tako kot sedaj. Glede na izkušnje iz tujine, deset let sem delal v Nemčiji, moram reči, da je naše zdravstvo na zelo visoki ravni. Tudi tehnična podpora je zelo dobra, kar nam manjka, so morda določene subspecialne stvari, ki jih zaradi dragih materialov ne moremo delati. Slovensko zdravstvo je bilo v preteklosti zelo dobro organizirano, v zadnjih petih letih pa smo na področju organiziranosti
veliko izgubili. V naslednjih petih letih bo prišlo do resnih problemov, če se ne bo nekaj spremenilo.
V zdravstvu je kontinuiteta zelo pomembna. Reforme bi se morale zgoditi vsakih deset do petnajst let in biti morale biti pravočasno izpeljane. Ljudem bi morali odkrito povedati, kaj je realno, kaj je mogoče in kaj ne in kaj bo treba pokriti z dodatnim financiranjem. To, da ljudem obljubljamo vrhunsko medicino brez dodatnega denarja, kratke čakalne dobe, brez dodatnega angažmaja, vse to je pesek v oči, dolgoročno ne vodi nikamor. Ljudem je treba naliti čistega vina, to je za politike vedno problem, ker bo prvi, ki bo to povedal ljudem, izgubil volitve. Ne gre samo za denar, problemi so, ker škriplje tudi v organizaciji, ker se povečujejo konflikti med zdravniki in bolniki, ko se to zgodi, zgodbe ni mogoče več sestaviti. Stavke v zdravstvu se dogajajo, ker funkcioniramo na meji zmogljivosti, to je največja težava, ker vsi funkcioniramo na nekem svojem robu, to je sicer nekaj časa mogoče, potem pa tudi sam odpoveš."
Prostih trenutkov ima dr. Tomažič malo, dela tudi kot sodni izvedenec na invalidski komisiji, predava na medicinski fakulteti, pripravlja projekte. Živi na podeželju, v Hrastju, kjer ima majhen vinograd. Rad hodi v gore, v hribe, narava je njegova oaza sproščanja. Posveča se tudi športu, športne aktivnosti so potrebne, kot kirurg jih nujno potrebuje, sicer pade kondicija. Kultura je še vedno del njegovega življenja, čeprav več ni na odru, zdaj igra le še na kakšnem kongresu, v „prostem" programu, pove. Igralski talent mu pride prav tudi na predavanjih, ki so bila včasih suhoparna, danes so predstave, ker če to niso, niso zanimiva. Trudi se, da so predavanja na nivoju, da so ljudje zainteresirani. Vedno jim skuša dati nekaj več, česar ne morejo prebrati v knjigi. Skuša biti perfekcionist, stvari ne da iz rok, če niso dodelane, malo pa je v njem tudi „nastopača" (leva po horoskopu), še doda o sebi in se pri tem prešerno nasmeji. Organizacijsko so stvari na Ptuju dodelane, tako da je bolj miren, kot je bil v prejšnji službi, zato je še toliko bolj zadovoljen.
Jeruzalem • Dvorec in drobni inventar ostajata v rokah P&F
Dva najemnika sta za en dvorec preveč
V petek dopoldne se je direktor družbe IGD Holermuos Ormož Davorin Lesjak namenil iz Dvorca Jeruzalem odpeljati svojo last - drobni inventar v vrednosti kakšnih 150.000 evrov, kar menda lahko dokaže z računi. Namera mu ni uspela, ker mu jo je preprečila direktorica družbe P&F Jeruzalem Ormož Andreja Komel, ki je imela ob sebi za vsak slučaj tudi dva varnostnika.
Foto: Viki Ivanuša
Direktor družbe IGD Holermuos Ormož Davorin Lesjak je ostal med vrati, medtem ko je vodja Dvorca Jeruzalem Urška Filipič pregledovala sklep sodišča, na podlagi katerega je želel iz Dvorca odnesti drobni inventar.
Foto: Viki Ivanuša
Davorin Lesjak je na Jeruzalem pripeljal z več zaposlenimi in vozili, da bi pospravili drobni inventar, ki je menda vreden okoli 150.000 evrov.
Dan prej je Davorin Lesjak vodstvo podjetja P&F Jeruzalem Ormož pisno obvestil, da načrtuje iz Dvorca odnesti svojo lastnino. Ko se je v petek dopoldne skupaj s svojimi delavci namenil izvršiti napovedano, pa je za nekaj trenutkov obstal kar na pragu Dvorca, da je vodja Urška Filipič preučila sklep sodišča. Nato ga je povabila naprej, kjer ga je pustila v družbi dveh varnostnikov ter obvestila direktorico Andrejo Komel o dogajanju. Ko je ta prišla na Jeruzalem, je Lesjaku takoj povedala, da sklep, ki ga je predložil, ni dovolj močen pravni akt, da bi lahko odpeljal drobni inventar.
Kaj se je doslej zgodilo
Lastnik Dvorca Jeruzalem je Občina Ljutomer, ki je Dvorec dala v najem podjetju P&F Jeruzalem Ormož, to pa v pod-najem podjetju IGD Holermu-os, ki je bilo v preteklosti tudi investitor in izvajalec obnove objekta. Družba P&F Jeruzalem Ormož je sredi septembra 2010 na podlagi sklepa o začasni odredbi Okrožnega sodi-
Žetalski župan Anton Buto-len je v nagovoru pred uradnim odprtjem razstave med drugim povedal: „V času, ko se pomlad preveša v poletje, si je postalo nemogoče zamisliti Žetale brez Ex-tempora in likovnih umetnikov. Prireditev je postala tradicionalna in zadovoljen sem, da so naši napori obrodili sadove ter da smo tudi letos, v teh kriznih časih, uspeli zagotoviti dostojne nagrade za najboljše. Danes je namreč zelo težko dobiti sponzorje, saj se je finanč-
šča na Ptuju prevzela Dvorec Jeruzalem v svoje neposredno upravljanje. Povod za to je bil dopis Občine Ljutomer, ki ga je avgusta lani spisal takratni župan Franc Jurša, v njem pa je bilo navedeno, da najemnik in podnajemnik kršita najemno pogodbo in zagroženo je bilo, da bo Občina Ljutomer v 30 dneh pričela postopek odpovedi pogodbe P&F Jeruzalem Ormož, če se očitane kršitve ne odpravijo. Podjetje
na in gospodarska kriza bolj ali manj dotaknila vseh. To je razumljivo, veliko bolj pa se mi zdi kritična kriza splošnega vzdušja, ki je jasno vidna iz odgovora enega velikih podjetij, kjer mi je bilo rečeno, da si enostavno ne upajo donirati nekaj denarja za takšno kulturno dejavnost zaradi nasprotovanja javnosti. Toda razmišljanje, da je denar za kulturo nepotreben, je zmotno; kriza se ne rešuje le z zategovanjem pasu! Kakorkoli, veseli me, da smo vseeno uspe-
IGD Holermuos je obširno odgovorilo na očitke in priložilo ustrezna dokazila, kasneje pa je od Občine Ljutomer tudi večkrat zahtevalo odpoklic dopisa in pisno pojasnilo, da družba IGH Holermuos ni kršila najemne pogodb, je povedal Lesjak. Izvedeli smo tudi, da je kasnejša županja Olga Karba od zaposlenih večkrat zahtevala pojasnilo okoliščin in razlogov za nastanek tega dopisa. Strokovni delavci obči-
li zbrati kar 3750 evrov za naš nagradni fond in da bo tudi letos podeljenih 11 nagrad za dela, ki so po oceni strokovne komisije najboljša!"
Butolen se je še zahvalil vsem sodelujočim, tako sponzorjem kot umetnikom , še posebej pa organizatorju in koordinatorju enotedenske slikarske kolonije slikarju Branku Gajštu, ki je letos vso breme izvedbe prevzel na svoja ramena in se sam odpovedal slikanju.
Strokovna žirija v sestavi likovnega kritika Maria Berdiča, profesorja Matjaža Duha, Anite Kokol iz Galerije AP, umetnostne zgodovinarke Nine Jeza ter slikarja Branka Gajšta je letos med najboljših enajst del uvrstila naslednje: enajsto nagrado v vrednostnem bonu za 150 evrov je prejel Marjan Žu-mer za sliko malega formata, štiri nagrade v vrednosti 220 evrov pa so prejeli: Zdenka Vin-šek, Janez Korez, Igor Dolenc in Gregor Samastur. Nagradi v vrednosti 240 evrov sta prejela slikarja Anton Šomen in Drago Božičnik, nagrado v vrednosti 300 evrov Metka Tadič, tretjo nagrado v vrednosti 330 evrov Vlado Geršak, drugo nagrado v višini 360 evrov Jože Foltin,
ne pa so ji menda odgovorili, da je bila vsebina dopisa dogovorjena med lastnikom P&F Jeruzalem Ormož in takratnim županom Juršo.
Z začasno odredbo ptujskega sodišča je bilo lani septem-
prvo nagrado v višini 500 evrov pa Petar Lazarevič. Grand prix (650 evrov) letošnjega Ex-tempora pa je po odločitvi komisije pripadel slikarju Bogomirju Jurteli za svojevrstno upodobitev Donačke gore.
Denarne nagrade so prispevala podjetja: Bar Dobrinček, TMD Ptuj, občini Podlehnik in Majšperk, Nizke Gradnje Ptuj, Gastro Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in GP Project ing. Ptuj.
Zbrane na kratki slovesnosti ob odprtju razstave, ki sta jo s petjem obogatila domači ženski in moški pevski zbor, je pozdravila tudi majšperška županja Darinka Fakin in podleh-niški župan Marko Maučič, ki je opozoril tudi na dobrodelnost slikarjev; slednji so namreč minuli teden na licitaciji v gradu Štatenberg prodali kar nekaj svojih del, izkupiček pa je šel za pomoč pri gradnji Piškurje-ve hiše po požaru.
45 slikarskih del letošnje kolonije bo na ogled v krajevni dvorani v Žetalah do vključno 24. junija, sicer pa je v vseh dosedanjih Ex-temporih v Žetalah nastalo že preko 800 slikarskih del, sodelovalo je prav toliko slikarjev.
SM
bra odločeno, da mora Holer-muos izročiti objekt družbi P&F. Pritožba ni zadržala izvršitve in tako je P&F menda čez noč z varnostniki odstranil podnajemnika, zamenjal ključavnice, ukazal, da se zaposleni umaknejo in ni dovolil odnesti nobenega drobnega inventarja. „Od takrat je minilo 9 mesecev in niti enkrat se niso poskušali z nami kar koli dogovoriti ali se uskladiti," je povedal Lesjak. Od septembra lani v Dvorcu torej gospodari P&F, vendar, kot je videti, že od 13. 12. 2010 nezakonito, takrat je namreč Višje sodišče v Mariboru izdalo sklep, s katerim so ugodili pritožbi Holermuosa. Kljub temu da je odvetniška pisarna Zdolšek podjetju P&F poslala pisni poziv k spoštovanju sodne odločitve, se iz dvorca preprosto niso izselili.
Koliko in kam je vložil Holermuos?
Jabolko spora v tej zapleteni zgodbi je namreč vprašanje, koliko denarja je Holermuos dejansko vložil v obnovo Dvorca. Vlaganja v objekt so bila po prvotni projektni dokumentaciji ocenjena po projektantski oceni na 1,2 milijona evrov. Zaradi izjemno slabega statičnega stanja objekta in prilagoditve objekta večji zmogljivosti in dvigu kategorizacije s treh na štiri zvezdice so se vlaganja podvojila. Za spremembo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja je Občina Ljutomer tudi podala pisno soglasje.
Da bi poskušala obe podjetji nekako pomiriti in najti skupni znesek, ki bi ustrezal obema, je županja Olga Karba vložila veliko napora in sklicala več sestankov. Doslej sta na skupnem imenovalcu le Občina Ljutomer in IGD Holermu-
os, ki se strinjata z oceno vlaganj v višini 2.200.000 evrov. Družba P&F Jeruzalem Ormož pa menda v devetih mesecih in kljub petim pisno določenim rokom ni podala nobene cenitve.
Kljub temu pa je direktorica Andreja Komel tudi na Jeruzalemu zatrjevala, da so pripravljeni na pogovor. Baje je tudi njihov namen, da pridejo do skupne vrednosti, čeprav doslej še vedno niso podali vrednosti svoje cenitve. To pa menda zato, ker so ugotovili, da je prišlo do velikih nepravilnosti. „Obračunane so stvari, ki niso vgrajene v dvorec, druge reči pa so bile količinsko in vrednostno prevrednotene," je povedala Komelova in dodala, da obstaja tudi sum kaznivega dejanja. Na naše vprašanje, za sum kakšnega kaznivega dejanja naj bi šlo, pa je Komelova povedala: „To bodo preučili naši pravni strokovnjaki." Povedanega Lesjak ni želel komentirati, saj so stvari menda prikrojene.
Tudi dogodke, ki so pripeljali do začasne odredbe, Andreja Komela vidi povsem drugače. Po njenih besedah je baje Ho-lemuos lastnika P&F zaprosil za izdatno finančno posojilo v višini pol milijona evrov in je ugotavljal, da ni sposoben izvajati gostinske dejavnosti na Dvorcu. Hkrati pa naj bi prejeli tudi pritožbe zaposlenih na Dvorcu, da ne dobivajo plačila za svoje delo. Takrat so se odločili, da prevzamejo upravljanje Dvorca v svoje roke, da lahko zadostijo zahtevam po nemoteni gostinski ponudbi.
Kakor koli že, Komelova Lesjaku ni dovolila odpeljati drobnega inventarja. Oceno vlaganj pa naj bi povedala 24. junija na sestanku pri ljutomerski županji.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Branko Gajšt (levo) je letos nosil levji del bremena za uspešno izvedbo že enajstega Ex-tempora Žetale, ob njem letošnji prejemnik grand prixa Bogomir Jurtela.
Žetale • Uspešno zaključen 11. Ex-tempore
Kljub krizi bogat nagradni fond
Z nedeljskim odprtjem razstave ustvarjenih slikarskih umetnin se je zaključil letošnji tradicionalni žetalski Ex-tempore, že enajsti po vrsti. V tokratnem upodabljanju žetalskih krajinskih motivov je sodelovalo skupno 45 ljubiteljskih slikarjev iz različnih koncev države.
Cirkulane • Mednarodni folklorni festival
Družili so se folkloristi štirih držav
Občina Cirkulane je vključena v mednarodni projekt »Izgradnja evropske identitete«, v katerem sodeluje s tremi občinami iz Hrvaške, Madžarske in Nemčije. Hrvaško v projektu zastopa občina Cestica, Madžarsko občina Molnari in Nemčijo občina Heinigen.
Projekt štirih občin poteka celotno leto 2011, namen pa je povezovanje občin z izvedbo skupnih aktivnosti na področju kulture, športa in prostovoljnih dejavnosti. Iz občine Cirkulane so v projekt vključena kulturno, športno, gasilsko in planinsko društva. Ta se udeležujejo dogodkov, ki so organizirani v sklopu projekta. Tako je v začetku maja v občini Cestica že potekalo gasilsko tekmovanje, 4. in 5. junija pa so se v Cirkula-nah družili folkloristi. Naslednji dogodek v sklopu projekta bo 9. in 10. julija v občini Molnari na Madžarskem, in sicer dvodnevni turnir v nogometu, 6. in 7. avgusta pa se bodo v nemškem Heinigenu družili še planinci iz vseh štirih občin.
Dvodnevni mednarodni folklorni festival v Cirkulanah se je pričel v soboto dopoldan s sprejemom gostov. V večnamenski dvorani so se tako zbrali predstavniki iz vseh štirih občin, okoli 130 jih je bilo, spremljali pa so jih župani. Dobrodošlico so gostom voščili cirku-lanski župan Janez Jurgec ter Aleš Klinc in Antonija Žumbar v imenu KD Cirkulane. Na prireditvi so vse skupine predstavile svoje občine in delovanje društev, bila pa je to tudi prilo-
Nastop folklorne skupine Cirkulane na sobotnem festivalu
žnost za izmenjavo simboličnih daril. V večernem delu festivala, ki se je začel ob 19. uri, so taktirko prireditve v svoje roke vzeli cirkulanski folkloristi, ki delujejo pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva. Čeprav je folklorna skupina med mlajšimi v državi, saj deluje šele štiri leta, pa se že lahko pohvali s številnimi nastopi. Med pomembnejše nastope štejejo
gostovanje na Siciliji leta 2009, čez mejo pa se bodo znova podali letos, saj jih čaka nastop v Srbiji. V skupino je vključenih 20 članov, predsednik sekcije je Miha Tolič, umetniška vodja pa Maja Glaser. Skupina izvaja plese iz več slovenskih pokrajin - predvsem štajerske, vzhodno-in zahodnoštajerske, plese iz Prekmurja (Goričkega) in Bele krajine. Na sobotnem festivalu
so cirkulanski folkloristi nastopili s spletom vzhodno- in zaho-dnoštajerskih plesov.
Na odru so se seveda zavrteli tudi plesalci iz gostujočih držav, ki so jih Cirkulančani dan kasneje, v nedeljo, popeljali še po haloških goricah. Tako so se med drugim ustavili na kmetiji Arnečič v Gradiščih, kjer so po-kusili odlična haloška vina in izvrstno domačo kulinariko.
MZ
Gorišnica • Jubilej pevskega zbora
60 let prepevanja
Gorišniški mešani pevski zbor, ki deluje v okviru Prosvetnega društva (PD) Ruda Sever in ga zadnje obdobje vodi Jana Kovačec, je s sobotnim večernim koncertom v kulturni dvorani tamkajšnje občinske stavbe obeležil polnih 60 let obstoja.
„Kdor poje, zlo ne misli. Prepevanje v zboru je skupinsko delo, s skupnim ciljem in pravi dar v današnjem svetu, ko se vsak dan pehamo za materialnimi dobrinami, nato pa jih zapremo v lepe hiše, ki jih ogradimo z visokimi ograjami. In tu in tam se lahko zgodi, da pozabimo na vrednote, kot so tovarištvo, zaupanje in pomoč, prijaznost posluh za sosedove težave. Neizmerno sem vesela, da smo v Gorišnici kljub temu ostali ljubitelji zborovskega petja in ga ohranili. Častitljiva 60-letnica zborovskega petja v Gorišnici nas navdaja s ponosom. Iskrene čestitke, spoštovani pevci in pevke ter zborovod-kinja Jana Kovačec. In velika zahvala vsem, ki ste in ki so v preteklosti sodelovali in pripomogli k ohranjanju zborovskega petja v Gorišnici," je jubilej zborovskega petja pozdravila predsednica PD Ruda Sever Bernarda Kolar.
Čestitke ob prazniku zborovskega petja pa je izrazila tudi nekdanja zborovodkinja Slavica Cvitanič: „60 let je v življenju amaterske skupine, ki mora pri delu premagovati različne ovire, velik jubilej.
Mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica se lahko pohvali s tem častitljivim jubilejem. Da lahko ljubiteljsko društvo deluje toliko let, so potrebni zagnani ljudje, ki s svojim znanjem in ambicioznostjo držijo skupino skupaj tudi v času, ko jim ni z rožicami postlano. Ljubiteljsko druženje pevcev nosi v sebi pravzaprav veliko poslanstvo, saj prinaša čustveno bogatenje tako izvajalcem kot poslušalcem in jih duhovno
plemeniti. Ljubiteljska kulturna dejavnost prerašča dragoceno tradicijo, saj neprestano bogati svojo vsebino, ki dobiva vedno nove moči z novimi ustvarjalci, tako da je danes ta zvrst kulture nepogrešljiva sestavina našega vsakdanjega dela in življenja. Pevci, prepričani bodite, da vaša pesem pušča sledi čustvenega utripa in odmeva tudi v civiliziranih medčloveških odnosih. Srce velja za središče človekovega čustvovanja in bi-
vališče duše. Če hočemo, da bo naše srce bolj zdravo, ne smemo podcenjevati moči čustev, ki jih prav z ubrano zapeto pesmijo lahko najbolj oživimo. Ob nocojšnjem jubileju vam čestitam in sem z vami, dragi pevci; tako s tistimi, ki danes skrbite za lepo slovensko pesem v Gorišnici, kot s tistimi, ki ste kar 16 let prepevali pod mojim vodstvom, in s tistimi, ki ste neutrudno vadili s Stanetom Staničem in Marjanom Rogino ter tako omogočili, da lahko danes gorišniški pevski zbor praznuje 60 rojstni dan!"
Pevci in pevke mešanega pevskega zbora so se zbranemu občinstvu predstavili z zanimivim repertoarjem različnih skladb, v goste pa so ob svoji obletnici povabili dornavski oktet in ženski pevski zbor Magdalena.
SM
Mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica je 60 let delovanja proslavil s samostojnim koncertom.
Tednikova knjigarnica
Knjige do konca počitnic! Pridite!
Leta 1994 je Mladinski oddelek (1955) zaživel v lepo urejenih novih prostorih na območju Malega gradu, Prešernova 33-35, kamor se je preselil iz dveh tesnih sobic Mi-noritskega samostana. Minila so leta, kar šest jih je bilo domala na gradbišču. Najprej se je iz samostana preselila Potujoča knjižnica in nato leta 2000, ko je bil kompleks Malega gradu povsem urejen za knjižnične namene, še Študijski in Domoznanski oddelek ter uprava.
Lahko si predstavljate, cenjeni bralci, koliko podplatov in podplatkov je v teh letih drgnilo tla treh etaž Mladinskega oddelka - okoli 4000 aktivnih bralcev vsako leto, okoli 3500 otrok v organiziranih skupinah, okoli 700 sedmošolcev v projektu Rastem s knjigo in kje so še odrasli, ki spremljajo otroke po knjižničnih poteh!
Torej bo v oddelku izvedena načrtovana prenova in prve tri tedne julija bo oddelek zaprt, kot tudi zadnji teden avgusta zaradi inventure. Pridite še po knjige do 30. junija, izposoja gradiva je možna v večji meri in izposojevalni rok velja čez vse počitnice, natančneje do drugega tedna septembra. Pridite, to poletje iz Mladinskega oddelka ne bo opominov, z novim šolskim letom pa bo Mladinski oddelek zadihal prenovljen in osvežen.
Koliko odličnih knjig še čaka na počitnice z vedo-željnimi bralci! Vabimo vas, da si izposodite na primer najboljše knjige za otroke in mlade bralce preteklega leta po oceni strokovne žirije za nagrado VEČERNICA: Barvice, Kebarie, Maščevanje male ostrige, Modrost nilskih konjev, Roža v srcu, kakor tudi druge pesmi, zgodbe, pravljice, romane nominiranih avtorjev za večernico 2010 (Feri Lainšček, Janja Vidmar, Mate Dolenc, Peter Svetina, Bina Štampe Žmavc).
Morda pa vas bo, kot je podpisano knjižničarko, prevzela izvrstna, žlahtna avtorska slikanica z nenavadnim naslovom Guji Guji, ki jo je pred kratkim izdala Vodnikova založba v zbirki Gugalnica. Slikanica je prevod nagrajevanega korejskega pisatelja in ilustratorja Chih-Yuana Chena. Povsem kratko besedilo je skoraj na meji s poezijo, če pravimo, da je poezija največja žlahtnost leposlovja. Likovni avtorski jezik pa prinaša tisto redko slikaniško virtuo-znost, ki enako ali pa morda bolj prevzema odraslega bralca. Samo besedilo, brez slikovnih podob, ne funkcionira, kot je običajno pri avtorskih slikanicah, toda celotna slikanica tvori bravurozen likovno-lite-rarni monolit, kjer je vsaka beseda točno tam, kjer mora biti, kjer je vsaka slikovna intervencija natančno premišljena in vpeta na slikaniški list. Kjer so psihološki momenti presenečenja, groze, strahu in veselja likovno tako izbrano podani, da je slikanica čisti bralski užitek še tako zahtevnemu odraslemu poznavalcu. Zgodba je preprosta, kakopak, a temeljna, bistvena za vse čase, za današnje pa še posebej: gre za sprejemanje drugačnosti, za materinstvo in premagovanje preprek, oziroma za neuklonljivost izpričani sili, moči, ne navsezadnje gre za upor proti tiraniji, diktaturi.
Guji Guji je namreč ime krokodiljemu mladiču, katerega jajce se je, kdo ve od kod in kako, skotali-lo po hribu in pristalo v gnezdu nič hudega sluteče race. Mama raca pravzaprav ni bila preveč pozorna pri valjanju, saj se je zatopila v branje knjige. Kmalu so začela jajca pokljati in iz prvega je pokukal raček Pikec - bil je namreč modro pikast; drugi je bil rjavo progasti in dobil je ime Progec, tretji izvaljenec je bil rumen in mama ga je poimenovala Mesec. Hm, iz četrtega jajca se je izvalil precej čuden raček, ki se je takoj oglasil z »Guji, guji!«. Tako je dobil ime. Guji Guji se je vedno učil hitreje kot ostali rački in bil je tudi večji in močnejši. Zelo.
A kako so živeli naprej, si oglejte in preberite sami v slikanici Guji Guji, ki jo je prevedla Jana Bauer.
Prijetne predpočitniške dni želi
Liljana Klemenčič
Lovrenc • Ustanovili Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo
Za tesnejše in bolj usklajeno delovanje
V klubu krajanov v Lovrencu na Dravskem polju je bil minuli petek, 10. junija, ustanovni občni zbor Zveze kulturnih organizacij občine Kidričevo. Za prvo predsednico so izvolili Petro Halder, ki je med nalogami izpostavila tesnejše in bolj koordinirano sodelovanje kulturnikov.
Foto: M. Ozmec
Skupni posnetek udeležencev ustanovnega občnega zbora z županom Antonom Leskovarjem, ki je dal pobudo za ustanovitev ZKD
V imenu iniciativnega odbora je predstavnike kulturnih društev iz območja občine Kidričevo pozdravila najstarejša članica Rozika Premzl iz Katoliškega kulturnega društva Zvezni dol, vodenje ustanovnega zbora pa so zaupali Davorinu Urihu, predsedniku Turističnega društva občine Kidričevo.
Kot so zapisali v poročilu iniciativnega odbora, je pobudo za ustanovitev Zveze kulturnih društev lansko jesen dal župan Anton Leskovar. V začetku januarja letos so na sestanek iniciativnega odbora povabili vse predsednike kulturnih društev, ki delujejo v občini Kidričevo, povabilu pa so se odzvali predstavniki Prosvetnega društva Cirkovce, Kulturnega društva Lovrenc, Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, Moškega pevskega zbora Talum Kidričevo, Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol in Turističnega društva občine Kidričevo. Na prvem sestanku so predstavili pobudo za ustanovitev Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, zato so ustanovili iniciativni odbor, ki so ga sestavljali predsedniki posameznih kulturnih društev, ter se dogovorili o aktivnostih, ki so potrebne za
ustanovitev zveze. Dogovorili so se tudi, da predstavnica občine Kidričevo pripravi predlog statuta, ki bo podrobneje opredelil delovanje ZKD.
Na drugem sestanku iniciativnega odbora se je 10. februarja predstavnikom kulturnih društev s prvega sestanka pridružil še predstavnik KD Pihalni orkester Talum Kidričevo. Skupaj so obravnavali že pripravljen osnutek statuta ZKD, zbrali vse pripombe in dopolnitve ter se dogovorili, da bodo usklajen predlog statuta posredovali v obravnavo vsem kulturnim društvom v občini s priporočilom, da se na občnih zborih odločijo, ali bodo pristopili k ZKD ali ne.
Po občnih zborih društev se je iniciativni odbor sestal na tretjem sestanku 6. maja in se seznanil s sklepi občnih zborov posameznih društev. Sicer pa so na tem sestanku zaradi pristopa novih društev uskladili statut ZKD ter se dogovorili, da bodo kot zveza aktivno sodelovali tudi z OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Cirkovce, z Vrtcem Kidričevo in Cirkovce ter z Občino Kidričevo, zato so sklenili, da predstavnike vseh teh ustanov pozovejo, naj predlagajo
svoje predstavnike v zbor članov. Na zadnjem sestanku iniciativnega odbora pa so se sestali 1. junija, se dokončno uskladili ter dogovorili o sklicu ustanovnega občnega zbora.
Ker so v predlogu statuta upoštevali vse bistvene pripombe in dopolnila, so na ustanovnem občnem zboru statut ZKD sprejeli brez pripomb, soglasno pa so izvolili tudi vodstvo in vse potrebne organe zveze. Prva predsednica ZKD občine Kidričevo je postala Petra Hadler iz KD Lovrenc, podpredsednica Ivanka Gorše iz DPD Svobo-
da Kidričevo, tajnica Zdenka Frank z Občine Kidričevo, blagajničarka pa Karmen Va-upotič iz KKD Zvezdni dol Kidričevo. Potem ko so izvolili še tričlanski nadzorni odbor in petčlansko disciplinsko komisijo, so potrdili izvršilni odbor ZKD občine Kidričevo, ki ga poleg članov najvišjega vodstva sestavljajo še vsi predsedniki posameznih kulturnih društev in organizacij.
Štiri predstave je strokovna spremljevalka Sandra Blagojevič izbrala v najožji izbor - predstavo Tašča.com v režiji Antona Žumbarja (KUD Veseli oder), Hrup za odrom v režiji Aljaža Godca, (Šusteater KD Dražen-ci), Scapinove zvijače v režiji Darka Zupanca (Društvo Smo-teater) ter Snubač in Medved v režiji Nika Vodoška (Gledališka skupina KD Slomšek).
Strokovna spremljevalka srečanja Sandra Blagojevič je ob podelitvi priznanj povedala, da se ji zdi pri ljubiteljski gledališki dejavnosti najpomembneje, da so v procesu ustvarjanja igralci zabavali sebe in kasneje svojo
Sprejeli so tudi okvirni program dela, v katerem naj bi takoj po registraciji ZKD sklicali sestanek vseh predsednikov društev in se dogovorili za enakomerno časovno razporeditev posameznih prireditev v občini. Med drugimi nalogami pa so se dogovorili o skupnih pripravah na božično-novole-tni sejem, ki naj bi ga pripravili v športni dvorani v Kidričevem in naj bi trajal kar tri dni, predvidoma od 16. do vključno 18. decembra. K sodelovanju bodo povabili vodstva in učence osnovnih šol ter jim predlagali, naj iz kartona ali priročnega materiala naredijo sejemsko vas, v katero naj bi postavili stojnice. Na njih naj bi predstavljali in ponujali izdelke posameznih društev, v času sejma pa naj bi vsak dan izvajali kulturni program z nastopi posameznih društev, učencev osnovnih šol in malčkov iz obeh vrtcev. V času sejma naj bi otroke obiskala tudi Božiček in dedek Mraz. Poleg tega naj bi bila Zveza kulturnih društev tudi glavna or-ganizatorica osrednje občinske
publiko. Podelili pa so tudi priznanja. Darko Zupanec je prejel priznanje za režijo komedije Scarpinove zvijače, Niko Vodo-šek pa za predstavo Snubač in Medved. Tomaž Fakin je prejel priznanje za najboljšo moško vlogo. V obrazložitvi je bilo povedano, da je z vlogo Scarpina prikazal inovativen pristop k interpretaciji. „Glede na to, da je prvič stopil na odrske deske, mu v nobenem trenutku le-te niso bile tuje. Nasprotno, pokazal je samozavestno držo igralca, ki mu lahko zavida marsikateri profesionalec," je zapisala Sandra Blagojevič in mu svetovala, da razmisli o ideji profesional-
proslave ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, ter ob praznovanju 8. marca -mednarodnega dneva žena.
Ob ustanovitvi ZKD je predstavnikom vseh sodelujočih kulturnih društev prvi čestital kidričevski župan Anton Le-skovar, ki je dejal, da je bila to njegova želja že pred osmimi leti. Poudaril je, da vidi v ustanovitvi ZKD veliko prednosti, predvsem pa večjo povezanost med posameznimi društvi ter prepotrebno koordinacijo pri organizaciji posameznih prireditev. Pozval jih je, naj čim prej uskladijo čas posameznih prireditev, da se ne bo dogajalo kot sedaj, da so po dve ali celo tri prireditve v enem dnevu, in predlagal, da se čim prej povežejo tudi z drugimi društvi in organizacijami tako na območju občine kot izven nje. Predlagal je tudi, da pripravijo predlog pravilnika o delitvi sredstev za delovanje posameznih kulturnih društev, ter jih seznanil, da se bo občina Kidričevo čez slabih 14 dni pobratila s Hrvaško občino Crikvenica, s katero že nekaj let dobro sodelujejo.
Preden so se razšli, so sklenili, da bodo za najnujnejše delovanje ZKD nabavili pisalni mizi in nekaj stolov, Občino Kidričevo pa bodo zaprosili za brezplačen najem prostorov v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je tudi sedež ZKD, ter za osebni računalnik.
M. Ozmec
nega gledališkega poklica. Priznanje za najboljšo žensko vlogo je prejela Mira Drozg za vlogo Angele Bračko v predstavi Čaj za dve. „Mira Drozg je znova dokazala, da je vešča in suverena v svoji igralski interpretaciji in da spretno sledi notranjemu toku dogodkov. Vlogo Angele Bračko je odigrala odlično in vidno navdušila vso občinstvo. Od začetka do konca je skoncentrirano držala svoj lik, živela ga je in bila neverjetno prepričljiva," je menila strokovna spremljevalka.
Priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo je prejela Dragica Medved za vlogo Omice, priznanje za najboljšo stransko moško vlogo pa Uroš Šimenko (KD Videm) za vlogo dojenčka Marka. Posebno priznanje selektorja pa je prejel Anton Žumbar. „Priznanje se podeli za odlično, preprosto, zabavno celovito v dogajalnem smislu in tematsko docela angažirano dramsko besedilo, za logično v celoti izredno matematično izdelano režijo in glavno moško vlogo v predstavi Tašča.com. Pravi užitek je spremljati nekoga, ki je tako kreativen, ki vidno ljubi gledališče in v celoti poskrbi za dogajanje v njem. Resnično izjemno!" je v svoji utemeljitvi menila selektorica.
Viki Ivanuša
Osvežite svoj poletni slog!
Prehitite poletne razprodaje in od 17. 6. do 31. 7. 2011 izkoristite do 50 % popust na posebej označena moška, ženska in otroška oblačila ter obutev iz kolekcije pomlad/poletje 2011 v prodajalnah Modiana in Modna hiša Maribor.
/¿J*
Popust velja na označene artikle. Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! in Četrtkovega popusta za upokojence. Popust TO! in Četrtkov popust za upokojence se obračunata od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani morebitni akcijski popusti. Posamezna prodajalna ima v ponudbi izdelke v obsegu svojega asortimenta. Aktivnost ne poteka v prodajalnah Outlet.
Ormož • Regijsko Linhartovo srečanje 2011
Praznik ljubiteljskega
gledališča
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je gostil predstavitev najboljših gledaliških stvaritev pretekle sezone na območju izpostav Ormož, Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica.
Foto: Viki Ivanuša
Strokovna spremljevalka srečanja Sandra Blagojevič in Barbara Podgorelec iz ormoške enote JSKD sta podelili priznanja najboljšim.
Trnovska vas • Velik gasilski praznik
Gasilci niso le gasilci, ampak mnogo več
V soboto od zgodnjega popoldneva je v središču Trnovske vasi vrvelo od dogajanja; ta dan so namreč praznovali 135-letnico obstoja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Biš, ki je uradno prevzelo novo vozilo GVC 16/25, in dan gasilca Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci, eden vrhuncev pestrega dogajanja pa je bil tudi obisk ministrice za obrambo Ljubice Jelušič.
Obisk ministrov ob gasilskih jubilejih ni ravno pogosta praksa, zato so bili številni obiskovalci, občani in še posebej gasilci na to zelo ponosni, kar je izkazoval tudi velik aplavz, ki si ga je gostja zaslužila po nagovoru, v katerem je med drugim povedala: „Zelo vesela sem, da ste se spomnili in me povabili v vaše kraje, da sem jih lahko spoznala. Za praznik seveda najprej in največje čestitke gasilcem in gasilkam, županu, občinski upravi in vsem občanom pa posebna zahvala za izpeljano naložbo, za nakup tako sodobnega avtomobila. Zavedamo se, da ni lahko zbrati dovolj sredstev za takšno vozilo. Veseli me, da je danes z nami tudi poslanec, župan sosednje občine Franc Pukšič, kajti v državnem zboru se velikokrat odloča prav o tem, koliko denarja bo ostalo v obrambnem proračunu, tudi za potrebe zaščite in reševanja in za prostovoljna gasilska društva. V prihodnjih dneh nas čaka spet poseg v državni proračun, sicer gre za zmanjševanje in računam, da se bo prav našemu ministrstvu proračun najbolj zmanjšal. Upam, da bodo poslanci
Prvi v nizu sobotnih dogodkov je bil prikaz reševanja hude prometne nesreče z možnostjo razlitja nevarnih snovi.
obvarovali tisti del proračuna, ki ga namenjamo za gasilska društva. Mi na ministrstvu se bomo gotovo zavzemali za to, da se naše načrtovane naložbe ne zmanjšajo, ampak za to potrebujemo podporo v državnem zboru." Jelušičeva je v nadaljevanju javno opozarjala, da se najbolj zmanjšujejo sredstva prav za obrambne potrebe države in da je slovenska vojska s 7600 vojaki že danes premajhna: „Verjamem, da boste vsi vi tistim, ki menijo, da je slovenske vojske še
vedno preveč, znali povedati, da je ne smemo in ne moremo zmanjševati, že zaradi nalog, ki jih opravlja vojska skupaj z gasilci na terenu, ob neurjih in drugih naravnih katastrofah. Teh ne bo konec in pomembno je, da bodo gasilci in vojaki znali delati, pomagati in reševati še naprej skupaj." Ministrica je nato pohvalila še izjemno zgodovino PGD Biš in pri tem izpostavila dobro opremljenost biških gasilcev od nastanka naprej: „Resnica je, da sta dobro in strokovno
Ivanjkovci • Druženje za šport in zdravje
Igralo se je okrog 110 otrok s starši
Vsako leto se srečajo v drugem kraju in si izberejo določeno gibalno zvrst. Lani so se srečali pri Miklavžu, igre pa so bile vezane na timsko harmonijo. Mihaela Vočanec, fit ko-ordinatorica, je povedala, da so za letošnje druženje izbrali igre, ki so se jih nekoč igrali naši starši, babice in dedki: „Starši se jih bodo gotovo še spomnili, saj so se jih v svojih mladih letih gotovo igrali - ri-stanc, preskakovanje na tleh,
klip klap klop, premagovanje ovire z gumo, ali je kaj trden most, trajbanje (kotaljenje obročev), slepa miš, preskakovanje vrvi. Otroci so se te igre igrali skozi celo leto in lahko povem, da so jim zelo všeč. Tudi v uvodni predstavitvi smo izbrali stare ljudske plese in igre, s katerimi so se otroci predstavili."
Na prireditvi se je zbralo okrog 110 otrok v starosti od 1 do 6 let, s starši, bratci in
Ministrica se je sprehodila ob svečanem postroju gasilcev ter pozdravila dvig zastave.
Pretekli teden so v Ivanjkovcih potekale druge igre MIK, vrtcev Miklavž, Ivanjkovci in Kog. Lani so se trije vrtci odločili, da bodo tekmovali za naj športni vrtec in takrat so si izmislili to MIKavno kratico za svoje druženje.
sestricami. Ravnateljica vrtca Marjeta Meško jim je zaželela, da bi skupaj preživeli čudovito popoldne, saj družine najdejo vedno manj časa zase. Slavica Kosec, vodja Vrtca Ivanjkovci, pa se je za vso pomoč pri organizaciji prireditve zahvalila Turističnemu društvu Runeč, Prleškemu konjeniškemu društvu, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ivanjkovci ter Krajevni skupnosti Ivanjkovci.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zbralo se je veliko število malčkov, ki so se radi poigrali.
posredovanje in pomoč možna le ob dobri opremi, ki jo znate vzdrževati in uporabljati. In resnica je, da skozi zgodovino našega gasilstva v Sloveniji vidimo, da ste gasilci tisti, ki ste v svoje kraje prinašali tehnično kulturo in zavedanje o tehničnih novostih. In ker letos praznujemo 20-letnico samostojnosti naše države, izrekam ob tej priložnosti vsem gasilkam in gasilcem še posebno zahvalo; skozi celotno zgodovino svojega obstoja vas odlikuje izjemno tovarištvo, humanost in tudi domoljubje. Prav gasilstvu se moramo zahvaliti, da se je ohranil slovenski gasilski po-veljevalni jezik in da je pred 20 leti ob osamosvajanju marsikateri gasilski dom po vsej državi služil kot podpora teritorialni obrambi za njeno delovanje!" V zaključnem delu nagovora je Jelušičeva še enkrat izrekla čestitke gasilcem ob njihovem jubileju, pa tudi občini in domači šoli, kjer se vzgajajo novi rodovi gasilcev.
Ob Jelušičevi so se na govorniškem odru zvrstili še predsednik PGD Biš Sandi Lah, ki je povzel zgodovino društva in njegove dosežke, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in poveljnik Podravske regije Janez Liponik, ki je ob čestitkah za nov avtomobil na ministrico naslovil apel, da naj ne pozabi na njih zdaj, ko so v krizi, ter župan Aloj Benko, ki je poudaril, da so bili gasilci vedno tudi steber zbujanja in ohranjanja narodne zavesti ter, vsaj v njihovi občini, vedno močno povezani z ljudmi: „Naša mala občina šteje le 1300 občanov in občank, v gasilskem društvu pa jih je kar 300! Naši gasilci niso le gasilci, ampak skrbijo tudi za družabne prireditve od občinskega praznika naprej, ob tem pa pomagajo tudi pri šte-
vilnih drugih nesrečah, tudi prometnih. Jasno je, da morajo biti zato ustrezno usposobljeni in tudi opremljeni, zato v naši občini ni bilo dileme, ko se je pojavila potreba po sodobnejšem vozilu. Nakup je dokaz dobrega sodelovanja med društvi, občani in občinsko upravo in verjamem, da bo tako ostalo tudi vnaprej!"
Sklepni del uradnega dela prireditve je predstavljala predaja novega gasilskega avtomobila z vso potrebno nadgradnjo in opremo, sicer pa se je gasilska sobota v Tr-
novski vasi začela s praktično predstavitvijo reševalne akcije hude prometne nesreče z nevarnostjo izteka nevarnih snovi, kjer so sodelovali gasilci iz Biša, Ptuja, Ormoža, ptujska reševalna ekipa zdravstvenega doma ter policisti, nato je sledil ogled gasilskih vozil, tehnike in opreme, kjer je slovenska vojska na ogled postavila tudi patrijo, številne zbrane pa so navdušili tudi padalci, ki so tik pred prihodom Jelušičeve doskočili na prostor prireditve.
SM
Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo gasilskih avtomobilov in vojaške opreme, največ radovednih pogledov pa je zabeležila seveda patrija.
Prihod ministrice za obrambo Ljubice Jelušič so naznanili padalci.
Foto SM
Foto: SM
Foto: SM
Atletika	^m j//
Domačini pometli s	
konkurenco	R'
Stran 16	
Futsal	■
Prvaki stavijo na kvali-	
tetne igralce	
Stran 17	

Nogomet
Sezona, ki jo bo težko ponoviti
Stran 18
Košarka
V vrhu na vseh tekmovanjih
Stran 17
Tenis
9-letni Blaž v glavnem turnirju
Stran 16
Reportaže
Sladko morje v objemu madžarskih ravnin
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji
Na »slovenski pentlji« Ptujčani merijo visoko
Spored etap na 18. dirki Po Sloveniji (skupaj 548 km):
-	četrtek, 16. junij, prolog: Ljubljana (6,6 km);
-	petek, 17. junij, 1. etapa: Koper-Nova Gorica (189,6 km);
-	sobota, 18. junij, 2. etapa: Tržič-Golte (170,6 km);
-	nedelja, 19. junij, 3. etapa: Ptuj-Novo mesto (181 km).
V četrtek se je pričela že 18. dirka Po Sloveniji, ki bo po daljšem časa ponovno obiskala tudi Ptuj. V zadnji, 3. etapi, bo namreč start v prestolnici Spodnjega Podravja (na začetku sledi »zaprt krog« ali krog za ogrevanje, ob 11.40 pa start na Potrčevi), cilj pa že tradicionalno v Novem mestu.
Letos od same dirke veliko pričakujejo tudi v ptujskem kolesarskem klubu, njihovi argumenti pa tezo o borbi za najvišja mesta le potrjujejo. Perutnina Ptuj je namreč letos v izjemni formi, zmage in stopničke se vrstijo praktično iz tedna v teden, ekipa je zelo homogena in deluje po načelu »vsi za enega, eden za
vse«, tako da tekmeci nikdar ne vedo, od kod preti največja nevarnost. Kljub temu velja v prvi vrsti izpostaviti letos ponovno sijajnega Roberta Vrečerja, ki bo tudi na slovenski pentlji prvi adut kluba, ki domuje na Muzejskem trgu na Ptuju. V dobri formi so tudi nekateri drugi kolesarji Perutnine Ptuj, tako da se upravičeno lahko nadejamo novih odličnih izidov na dirki, ki slovenskim kolesarjem tudi nasploh pomeni največ in predstavlja krono sezone. Toda v športu, še posebej pa kolesarstvu je pač tako, da na končni uspeh vpliva ogromno dejavnikov (padci, vreme, dnevna forma, »defekti« ...),
zato je karkoli izjemno težko napovedovati.
Tudi druge, predvsem slovenske ekipe (Radenska, Adria Mobil in Sava) napovedujejo Ptujčanom vrhunske dosežke, vendar se v klubu sami s tem ne ubadajo in si želijo dirko le odpeljati po najboljših močeh, tako pa bodo prišli tudi rezultati, ki si jih želijo. Zasedba na dirki Po Sloveniji bo letos močna kot še nikoli, prvi favorit za skupno zmago pa bo, kot smo v našem časopisu že pisali, Italijan Vicenzo Nibali iz Liquigasa. Seveda na smemo pozabiti na še eno slovito ime svetovnega kolesarstva, Carlosa Sastra, ter domače
»matadorje«, že omenjenega Roberta Vrečerja, Jureta Gol-čerja (oba Perutnina Ptuj), ki je med drugim že dvakrat do-
bil »slovenski tour«, nevarna pa bosta verjetno tudi Ptujčan Mitja Mahorič, ki nastopa za Adrio Mobil, ter njegov klubski kolega Tomaž Nose. Ključna za zmago bo verjetno predzadnja etapa s ciljem na »neznanih« Golteh (kolesarji
se tja na dirki Po Sloveniji še niso vzpenjali), še posebej pa velja izpostaviti zadnja dva kilometra, ki bosta »peklenska«. Najmočnejši v tej etapi bo tudi najverjetnejši zmagovalec slovenske pentlje .
tp
Nogomet • Matjaž Rozman
V čakanju na priložnost
Vratarja Matjaža Rozmana ni treba posebej predstavljati. V Sloveniji je dosegel praktično vse, od tega mladinski pokal, dva pokalna naslova in super pokal v dresu Interblocka. Očitno je v Sloveniji prera-stel nogometne razmere in je sprejel ponudbo nemškega drugoligaša Greuther Fuhrta, kjer pa v minuli sezoni ni dobil priložnosti. Seveda je Matjaž Vztrajen fant, pravi športnik in čaka svojo priložnost. Ko pa bo prišla, jo bo vsekakor zagrabil. Sicer pa je nemška 2. liga zelo močna, saj tam igrajo Herta (letošnji prvak 2, lige), pa Mun-chen 1860, Bochum itd. in biti v takšni družbi ni mala stvar.
»Kako je prišlo do odločitve, da prestopiš v Greuther Furthu?
»Pri Interblocku, kjer sem branil nazadnje, smo osvojili tri lovorike. Želja po napredovanju se je pojavila in odločil sem za nemški klub. Sicer pa v prvenstvu nisem imel sreče. Staknil sem poškodbo in šlo je nekaj pomembnih dni. Po poškodbi prvega vratarja je bila možnost, vendar jo je izkoristil drugi vratar, ki ga je dobro zamenjal.«
Verjetno ostaja velika razlika med slovenskim in
nemškim nogometom?
» Razlike seveda so. Osredo-
točen si samo na delo, ki ga obvladaš. Jaz sem treniral, branil tudi za drugo ekipo, vendar je to nekaj povsem drugega, kot pa biti v vratih prvega moštva.«
Kako bi opisal Greuther Fuhrt kot klub?
»Klub si že dalj časa prizadeva, da bi bil na mestih, ki bi vodila v Bundesligo, vendar mu ne, oziroma nam ni uspelo. Dela se na tem. Pri nas pa nekateri klubi osvojijo prvo mesto in ne gredo v višji rang tekmovanja. No ja, če rečem Aluminij in Interblock v Sloveniji, mi pa, če bi bili na tem mestu, bi zagotovo šli v ligo.« Kakšni so tvoji cilji?
»S klubom me še veže pogodba eno leto. Tako kot vsak igralec želi biti v najboljši enaj-
sterici, tako tudi jaz želim med vratnice. Ne preostane mi nič drugega kot vztrajno delo ter čakanje, in ko dobiš priložnost, jo moraš izkoristiti. Če ne bo šlo tukaj, pa kje drugje. Lahko bi dejal, da zanimanje obstaja, vendar še je sedaj prehitro kaj reči. Lažje bi bilo, če bi branil. Leto dni pa je čas, ko se lahko marsikaj zgodi, tudi v mojo prid.«
Sicer pa Matjaž izkoristi vsak prosti čas, da se vrne domov k prijateljem. Sedaj mu je preostalo še nekaj dni odmora, v ponedeljek pa se bodo pričele priprave njegovega kluba v Avstriji.
Danilo Klajnšek
Foto: www.sportfoto-zink.de
Tihi favorit ptujske ekipe na dirki Po Sloveniji je Robert Vrečer.
Foto: Marjan Keiner
Karting
Trije na stopničkah
V	Krškem je potekala četrta dirka za državno in pokalno prvenstvo ter pokal Sportstil. Na njem so nastopili tekmovalci AMD Hajdina in AMD Ptuj, ki so posegli tudi po stopničkah. Najvišje je bil Zvonko Črešnik (AMD Hajdina), ki je osvojil 2. mesto, tretja sta bila Matjaž Do-minko (AMD Ptuj) in Vid Pšajd (AMD Hajdina).
V	kategoriji Rotax junior -R4 je Vid Pšajd skupno osvojil 3. mesto. Vid je na kvalifikacijah dosegel tretji čas, za Slovencem Praznikom in Hrvatom Mikulecom. Vsi trije so bili po času v treh stotinkah sekunde. Na startu predfinalne dirke je prišlo do nesreče, v kateri je bil udeležen tudi Vid, ki je padel na 5. mesto, a se je do konca prebil na tretje mesto. V finalni dirki mu je uspel odličen start, saj se je prebil na drugo mesto. Nato je v lovljenju vodilnega Praznika naredil napako, ki ga je stala enega mesta, tako da je dirko končal na najnižji stopnički.
V	razredu 7 - KZ je dobro nastopil Matjaž Dominko, ki
je skupno osvojil 3. mesto. V prvi vožnji je bil četrti, v finalni pa je vodil prvih enajst krogov, nato pa zdrsnil na tretje mesto.
V	razredu 9 - Masters je Zvonko Črešnik osvojil 2., Maks Mlakar pa 3. mesto. Mlakar je v kvalifikacijah dosegel četrti, Črešnik pa šesti čas. Zaradi ponesrečenega starta v finalni dirki je Mlakar izgubil
nekaj mest, nato pa se je prebil do tretjega. mesta. Črešnik je dobro štartal v finalni dirki, prebil se je do drugega mesta, premagal ga je le Valter Smrdelj iz AMD Šlander Celje. Preostali člani AMD Hajdine so zasedli naslednja mesta: 4. Albin Pernat, 5. Marko Žerak, 7. Andrej Miklaučič. Ekipno je bilo AMD Hajdina četrto (15 točk), AMD Ptuj pa sedmo (13 točk).
Danilo Klajnšek
Foto: Zvonko Črešnik
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj M Atletika • DP za veterane na Ptuju
Tekmovalno pester konec tedna
Domačini pometli s konkurenco
Na mednarodnem atletskem mitingu v Carigradu v Turčiji je Nina Kolarič skočila 635 centimetrov, kar je pomenilo četrto mesto. Pri skokih je bila konstantna, saj je v vseh poizkusih preskočila 630 centimetrov, kaj več pa tokrat ni zmogla. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj ni bila zadovoljna s svojim nastopom v turški prestolnici. Popravni izpit bo imela že jutri, ko bo znova nastopila na turških tleh. V soboto in v nedeljo bo v Izmirju potekalo evropsko ekipno prvenstvo, kjer bo Ko-laričeva z reprezentančnimi kolegi branila prvoligaški status slovenske atletika. V močni konkurenci pa bo poizkusila skočiti normo B za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki znaša 665 centimetrov.
Foto: Črtomir Goznik
Melani Hentak se je v Celju z osebnim rekordom 43,99 metra izkazala v metu kopja.
Prav tako prejšnji vikend je v Celju potekal finale atletskega pokala Slovenije za člane, ki se
Tenis m DP U-12 na Otočcu
9-letni Blaž v glavnem turnirju
Pretekli teden je na Otočcu potekalo državno prvenstvo v kategoriji U-12, na katerem
je nastopil tudi član ptujskega teniškega kluba Blaž Vidovič. Slednji je bil kot letnik 2002
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj)
Odbojka na mivki
Hit poletja - odbojka na mivki
Odbojka na mivki je od letošnjega marca na Ptuju dobila na nek način urejeno obliko ali sredino, saj je bil ustanovljen Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj. Svoj domicil ali igrišča imajo na Ranci (op. p., gre za dve odlično vzdrževani igrišči) in njihovih osnovnih polj delovanja je več. Glavni namen kluba je zbrati čim več članov, ki bodo organizirano igrali ali trenirali odbojko. Prav tako bodo sodelovali pri organizaciji največjega turnirja Beach masterja, ki bo letos na sporedu med 20. in 23. julijem. V tem času bomo na Ptuju lahko uživali ob vrhunskih mojstrih in mojstricah tega atraktivnega športa in Beach master vsako leto spremljala tudi bogat animacijsko-zabaven program (op. p., letošnji glavni glasbeni skupini bosta Rok N Band in Karma).
Odbojkarski klub Beach Volley Ptuj pa bo v kvalifikacijah turnirja imel tudi svojega igralca Jureta Petra Bedrača. Ob tem top dogodku je ena odmevnejših stvari v klubu
vsekakor tudi organizacija šole odbojke na mivki za mlade, ki bo predvidoma potekala med 28. junijem in 30. avgustom in jo bo vodila Ana Nimac. Šola naj bi potekala vsaj dvakrat na teden in je v osnovi namenjena osnovnošolcem in srednješolcem, da se bolje naučijo igrati odbojko na mivki. Zraven tega tečaja bodo morda ob dovolj velikem interesu pripravili še

:9B»t^^PsTmnS .

ga je udeležila okrnjena ptujska zasedba. Še najbližje mestu na zmagovalnem odru je bil Rok Grdina, ki je v metu diska zasedel četrto mesto. Z rezultatom 45,38 metra je postavil svoj osebni rekord. Najdaljši met doslej je uspel tudi mlajši mladinki Melani Hentak, ki je kopje vrgla 43,99 metra. V Celju je na 100 metrov z ovirami nastopila tudi mladinka Nuša Turk in s časom 16,14 sekunde zasedla šesto mesto.
Na mnogobojčku v Murski Soboti pa so se znova izkazali ptujski pionirji. V konkurenci U14 je med dekleti brez težav slavila Maja Bedrač, Boštjan Nahberger je med fanti osvojil tretje mesto, Gregor Pavlovič pa mesto za njim.
ue
Prvi konec tedna v juniju je na Mestnem stadionu Ptuj potekalo odprto veteransko prvenstvo Slovenije v metalskem peteroboju in v teku na 10 kilometrov na stezi. Udeležilo se ga je okoli petdeset veteranov in veterank, ki so nastopili v različnih starostnih kategorijah, vsi skupaj pa so pohvalili odlično organizacijo tekmovanja s strani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Tekmovanje so sicer nekoliko motile občasne plohe, ki pa niso mogle pregnati dobrega razpoloženja med tekmovalci. Člani veteranske sekcije domačega kluba so skupno osvojili pet naslovov državnega prvaka in eno drugo mesto. Tri naslove so zbrali peterobojci, ki so se pomerili v metu kopja, kladiva, diska, gire in suvanja krogle. Največ točk med ptujskimi metalci je zbral Miki Prstec v starostni kategoriji od 50 do 55 let. Najboljši je bil v suvanju 6-kilogramske krogle, ki jo pristala pri 12,49 metra. V kategoriji od 50 do 55 let je bil najboljši Dušan Koren, največ točk pa mu je prinesel met kopja, ki ga je vrgel 40,48
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski atletski veterani so odlično nastopili tudi na domačem tekmovanju. Zmagovalci peteroboja v svojih starostnih kategorijah: (od leve) Dušan Koren, Miki Prstec, Aleš Velikonja in Marko Sluga.
metra. Zmago v kategoriji od 40 do 45 let si je priboril tudi Aleš Velikonja. Omeniti velja še nastop Ptujčana Marka Sluge (nastopa za ljubljanski veteranski klub), ki je kot najstarejši tekmovalec na tekmovanju, star je 76 let, zbral največ točk med vsemi. Po skoraj dvajsetih letih odsotnosti z atletskih stez se je nanje kot veteran vrnil Ro-
bert Prelog in zmagal v teku na 10 kilometrov v kategoriji od 35 do 40 let. Zmagal je s časom 37 minut in 28 sekund. Za njim se je uvrstil domačin Matjaž Iskra (43 minut in 15 sekund). V kategoriji od 55 do 60 let pa je državni prvak postal Boris Žo-har (47 minut in 40 sekund).
ue
eden najmlajših udeležencev turnirja.
Kljub temu je Blaž v kvalifikacijah prikazal zavidljiv tenis in zabeležil tri zmage, s katerimi se je kot edini letnik 2002 uvrstil na glavni turnir 32 najboljših. V 1. krogu ga je z zmago v treh nizih ustavil Tilen Potočnik (JAKI) - 6.3, 2:6, 6:1.
V tekmovanju dvojic je Blaž v paru Jeffom Filipom Planin-škom (ŽTK Maribor) zabeležil zmago v 1. krogu (ugnala sta dvojico Podvinski/Jankovič -Krško/Brežice, 6:1, 6:4), v drugem pa sta ju z 2:6, 3:6 izločila 6. nosilca, Tekavec/Grlj (MAX LJ/Talos).
JM
Namizni tenis • Pokal Alpe Adria
Marsel Seguía skupno tretji
S petim turnirjem v Zgor-niku pri Trstu v Italiji se je končala letošnja sezona turnirjev Alpe Adria (pred tem so že bili na sporedu turnirji v Poreču, Ljubljani, Tržiču in Vrhniki).
Mladi ptujski igralci in igralke so se v največjem številu
Foto: osebni arhiv
Marsel Šegula (desno)
udeležili turnirja v Ljubljani, na zadnjem v Italiji pa je nastopil le Marsel Šegula. Le-ta je v kategoriji U-10 zasedel 3. mesto (4 zmage, 2 poraza), enako uvrstitev pa je dosegel tudi v skupnem seštevku vseh petih turnirjev.
JM
Boks • BK Ring iz Ptuja
Boksarji so zelo aktivni
enega za odrasle. Od 1. junija naprej je na Ranci možno najeti igrišči za trening ali rekreacijo, in to vsak dan med deveto in dvaindvajseto uro. Glavni namen Odbojkarskega kluba Beach Volley Ptuj pa je še bolj popularizirati ta šport v našem okolju in rekreativcem ponuditi urejena igrišča za dobro igranje odbojke na mivki.
David Breznik
Mlada ekipa Boksarskega kluba Ring iz Ptuja se skoraj vsak teden udeleži kakšnega tekmovanja ali revije. S tem si nabirajo izkušnje, hkrati pa lahko njihov trener Ivan Pučko skozi različne analize še bolj natančno svetuje svojim boksarjem, kaj je treba izboljšati.
Nino Milošič, Aleš Kujavec in Nejc Nedeljko so prejšnjo soboto stopili v ring Arene Vodafone v Ljubljani, kjer je potekal boksarski spektakel Casinoja Rio. V kategoriji do 64 kilogramov se je najbolj izkazal
Foto: Črtomir Goznik
Beach master je največji slovenski turnir v odbojki na mivki.
Rezultati
Vienna Internationa Box Cup 2011:
Marcel Gojkošek (Slo) - Roman Bulavka (CZE) 2:0 Nejc Nedeljko (Slo) - Robert Bilik (CZE) 0:2
Marcel Gojkošek - Tibor Kszas (HUN) 0:2
Boksarski spektakel Casinoja RIO:
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) -Domen Horvat (FCL) 0:2 Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) -Rok Smrtnik (KBV Gladiator) 2:0 Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) -Simon Dovč (FCL) 0:2 Mednarodna boksarska revija v Celovcu: Uroš Šegula (BK Ring Ptuj)-Mario Baumann (WSV Liezen) 0:2
Aleš Kujavec, ki je premagal svojega stalnega nasprotnika Roka Smrtnika (KBV Gladiator), medtem ko sta Nino Milošič in Nejc Nedeljko izgubila.
V Celovcu je potekala boksarska revija, ki se je je iz BK Ring udeležil Uroš Šegula. Za mladega boksarja je bil to šele četrti dvoboj, v katerem se je dobro postavil, a je na koncu z 2:0 zmagal avstrijski boksar.
Že v začetku maja je bilo na Dunaju tekmovanje Vienna Internattional Box cup 2011. Šlo je za mednarodni pokal, ki ga je organizirala avstrijska boksarska zveza v sodelovanju z EUBC - evropsko boksarsko zvezo. Iz ptujskega kluba sta Slovenijo zastopala član Nejc
Nedeljko in mladinec Marcel Gojkošek. Slednji je prvi dan tekmovanja premagal Čeha Romana Bulavka, medtem ko je drugi dan izgubil z Madžarom Tiborjem Kszasom in je osvojil končno tretje mesto. Prav tako je bil v članski konkurenci do 69 kilogramov Nejc Nedeljko tretji, vendar je izgubil že v prvem dvoboju s Čehom Robertom Bilikom.
Člani BK Ring so vse te nastope na nek način izkoristili tudi za dobro pripravo na 31. Zlato rokavico Slovenije, ki bo na sporedu 25. junija od 19. ure naprej na parkirišču pri športni dvorani Mladika.
David Breznik
Foto: osebni arhiv
Utrinek z boksarskega spektakla v Casinoju Rio
Košarka • KK-KS Haloze
V vrhu vseh tekmovanj
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa mlajših pionirjev U-12
Ekipe košarkarske šole Haloze so v vrhu vseh tekmovanj, ki se jih udeležujejo, s čimer so v klubu ob koncu prvega dela sezone izjemno zadovoljni.
Izpostavit moramo ekipo mlajših pionirjev U-12 (1999 letniki in mlajši), ki v svoji skupini zares dominirajo, saj imajo trenutni izkupiček 12 zmag, brez poraza. To jih pred zadnjo tretjino tekmovanja uvršča med prvih 10 ekip v Sloveniji. Njihov trener Leon Jazbec je naredil res homogeno ekipo iz treh letnikov (2001, 2002 in 1999). Kot pravi trener: »Z diamanti ni težko, le obrusit jih
je treba.« Pri tem brušenju mu pomaga kandidat za trenerja R. Vodušek. Vsi ti fantje so pred tem pilili osnovno košarkarsko znanje pri trenerju Bodinu.
Tudi pionirji U-14 imajo trenutni rezultat 8:1 v zmagah, od časa do časa trenerju Matjažu igralci kakšno zagodejo (poraz - 1) za puljenje lasov ... Vsi ti odlični rezultati so samo posledica kvalitetnega dela. Vse ekipe čaka nadaljevanje tekmovanja v novem šolskem letu.
»V klubu imamo trenutno 4 tekmovalne ekipe in eno, ki se uči osnov košarkarske igre. Za te ekipe skrbi pet trenerjev z
ustreznimi licencami. V klubu ne skrbimo samo za igralce, ampak tudi za izobraževanje trenerjev - fante napotimo na izobraževanje za trenerje z nazivom trener mladih -, sodnikov, kakor tudi za pomožne sodnike - za zapisnikarsko mizo. Trudimo se za celostno popularizacijo košarke v Halozah in na Dravskem polju,« je povedal predsednik KK Haloze Branko Frangež.
Trenutno vpisujejo v KK-KŠ Haloze fante letnikov 2003 in 2004 kakor tudi ostale; tel. 031/683-357.
UR
Futsal
Prvaki stavijo na kvalitetne igralce
Občinska liga Sveti Tomaž
Končala se je liga pri Svetem Tomažu, naslov so spet zasluženo osvojili igralci Koračic. Prvaki ne stavijo na domače, ampak na kvalitetne igralce. Vsak ima pač svojo taktiko, njihova je etično sporna, vendar prinaša lovorike. Naslova prvega strelca je osvojil Leon Mar s samo 6 zadetki, od tega je kar 4 dosegel v finalu, v katerem so prvaki z 8:2 premagali PGD Ključarovci. Slednji so se v veliki finale uvrstili po streljanju šestmetrovk. Zelo dolgo in zanimivo serijo kazenskih strelov sta izvajala Sebastjan Piberčnik in Mario Pongračič. V boju za 3. mesto so Purgari s 3:2 premagali ŠIT, ki je bil po razburljivi tekmi z 2:0 slabši od kasnejših prvakov. Peto mesto so osvojili veterani Tomaža, ki so bili s 3:1 boljši od ekipe TRS. Vse tekme je uspešno vodil sodnik Vlado Kristofič. 1. KORAČICE 5 3 2 0
2.	PURGARI	5
3.	KLJUČAROVCI	5
4.	ŠIT OZMEC	5
5.	TRS BAR SARA	5
6.	TOMAŽ - VET.	5
2 3 2 2 1 2 0 4 0 1
13:7 14:9 21:17 11:18 9:10 15:22
v katerega je bilo vključenih kar pet ekip. Na koncu je imela največ znanja in sreče ekipa Vičancev, ki pa se bo morala malo zamisliti nad obnašanjem nekaterih igralcev. Iz njihovih vrst prihaja najboljši vratar Gorazd Pintarič, ki je bil zato nagrajen z lepim pokalom. Tretje mesto je osvojila ekipa Optimistov, ki je do konca z zanimanjem spremljala zanimivo zadnje srečanje, ki je neposredno odločalo o drugem mestu. Ekipi DM Trgovišče je zmanjkal kanček sreče, s katerim bi lahko bili med dobitniki pokalov.
Fantje so športno prenesli poraz, kar je pohvale vredna gesta. Domačini so osvojili četrto in sedmo mesto, zaključek
lestvice pa so prepustili igralcem iz sosednjih vasi, ki jih v zadnjih dveh krogih ni bilo na spregled.
Rezultati 8. kroga (11. 6.): Inox ograje Majcen - Vičar Vi-čanci 2:1, DM Trgovišče - ŠD Cvetkovci 4:0, FC Optimisti - Mozaik team 3:0 (b. b.), MA Formin - Brlek Cvetkovci 0:3 (b. b.). Prosta je bila ekipa Kir-by Podgorci breg.
Rezultati 9. kroga (11. 6.): ŠD Cvetkovci - FC Optimisti 0:4, Kirby Podgorci - Inox ograje Majcen 4:4, Vičar Vičan-ci - DM Trgovišče 2:1, Mozaik team - MA Formin - neodigra-no. Ekipa Brlek transport Cvet-kovci je bila prosta.
1.	O. MAJCEN 8 7 1
2.	VIČAR VIČANCI 8 5 1
3.	FC OPTIMISTI
4.	CVETKOVCI
5.	PODGORCI B.
6.	DM TRGOVIŠČE 8
7.	ŠD CVETKOVCI 8
8.	MOZAIK TEAM 7
9.	MA FORMIN 7
5 0 4 2 4 1 4 0 1 2 1 0 0 1
35:12 17:9 22:12 17:12 30:24 20:17 10:26 3:26 10:26
Uroš Hozyan
Letna liga Cvetkovci
Naslov prvaka so letos zasluženo osvojili igralci Inox ograj iz Bresnice. Prava drama pa se je odvijala v boju za 2. mesto,
Foto: osebni arhiv
Ekipa Inox ograje Majcen - zmagovalka lige v Cvetkovcih
Kako se pripraviti na največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji?
Strumno, samozavestno in pogumno na 9.
Za organizacijo ali inclusive poskrbimo mi; za svojo pripravljenost pa skupaj
Poli maraton
Komaj čakamo 9. Poli maraton, kjer je zmagovalec vsak, ki prevozi eno izmed treh tras, primernih našim zmožnostim.
Kolesarski dogodki so odlična priložnost, da pokažemo svoje telesne in umske sposobnosti. Na 9. Poli maratonu, ki je rekreativne narave, na njem pa zmaga vsak, ki prekolesari eno izmed treh tras, bomo 3. septembra sorekreativ-cem, predvsem pa sebi, pokazali, kaj zmoremo. Vendar se je vseeno potrebno telesno pripraviti, tudi če izberemo traso, primerno našim zmožnostim. Ob vsem skupaj je namreč najpomembneje ostati fit, zato vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se pripraviti na večji kolesarski nastop.
V aspektu priprav na telesne napore sta neposredno povezana tako telesna pripravljenost oziroma kondicija, ki je produkt usmerjene telesne aktivnosti, kot tudi pravilna prehrana. Ta zajema redno uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov in aminokislin,
Kolesarjenje na Poli maratonu je neizmeren užitek, na katerega seje potrebno pripraviti tudi s pravilno prehrano.
Tri mesece pred dogodkom
Med treningom uživajte izotonične (elektrolitske) napitke. Izberite takšne, ki vsebujejo natrij in kompleksne ogljikove hidrate (maltrin, maltodekstrin, glukozne polimere, ...).
Pri izvajanju priprav lahko uporabljate energijske gele, ki so še posebej učinkoviti pri zagotavljanju energije za redne ali ekstremne telesne napore, v želodcu pa ne povzročajo težkega občutka. Intenzivnost uporabe izotoničnih napitkov in energijskih gelov stopnjujte sorazmerno z intenzivnostjo priprav. Ob pravilni kombinaciji je telo s hranili pripravljeno na napore in se tudi hitreje obnavlja.
Na treningu uporabljajte opremo, ki jo boste na tekmovanju, saj se boste tako izognili neprijetnim presenečenjem neposredno pred nastopom.
Dva meseca pred nastopom
Opazujte telo. Pazite predvsem na telesno in umsko utrujenost, da ju lahko pravočasno predvidite. Tako boste lahko še pravi čas zaužili izotonični napitek ali energijski gel in pripomogli k stabilizaciji krvnega sladkorja in potrebnih aminokislin. Ugotovite, kako pogosto potrebujete energijski gel, da bi ohranili moč. Ob tem upoštevajte tudi intenzivnost naporov in vremenskih pogojev.
Mesec dni pred dogodkom
Pazite na ravnovesje zaužitih vitaminov. Uživajte uravnotežene obroke z veliko svežega sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov.
ki po vsakem telesnem naporu znova napolnijo vaš telesni sistem z gorivom - krvnim sladkorjem in gli-kogenom. Na pomanjkanje goriva, torej pravilne prehrane, se bo namreč vaše telo odzvalo s prehitro utrujenostjo, zato boste cilje, med njimi tudi 9. Poli maraton, dosegali težje.
Sicer pa priprava na vsak telesni napor in vzpostavljanje dobre telesne pripravljenosti zahteva dolgoročni pristop. Tako bodo rezultati trajali dalj časa, z njimi pa tudi telesno počutje. Priprave je torej potrebno izvajati čez vse leto. Najbolje je, da jih izvajate pod strokovnim vodstvom tako specialista za
Dan pred dogodkom
Prva zapoved je zmernost telesne aktivnosti in prehrane. Ne eksperimentirajte in uživajte v obrokih, polnih ogljikovih hidratov z malo maščobami in proteini.
Pazite na pravilno proteinsko in vlakninsko sestavo obrokov. Nepravilno sestavljen obrok iz »težkih proteinov« in vlaknin lahko vaše telo »zabaše«. Izberite proteine kot so perutnina ali ribe. Uživajte veliko tekočine, vendar ne pretiravajte.
prehrano kot tudi športnega strokovnjaka, veliko pa lahko z nekaj osnovnimi informacijami naredite tudi sami. Zatorej, pedala ali pot pod noge, saj komaj čakamo, da se vidimo 3. septembra v Moškanjcih.
(PR)
Dan dogodka
Vsaj dve uri pred dogodkom zaužijte lahek zajtrk. Kavo pijte zmerno.
Sledite že vzpostavljeni prehranski rutini energijskih gelov in izotonikov in jo po potrebi prilagodite.
Pijte dovolj tekočine; vsaj liter izotoničnega napitka vsako uro, še posebej ob vročem vremenu. Obnovite kompleksne ogljikove hidrate in aminokisline na vsakih 35 do 40 minut naporov. Ce med nastopom raje uživate »navadno« hrano, se izogibajte premastnim in pretežkim jedem.
Nogomet • NK Zavrč
Sezona, ki jo bo težko ponoviti
Nogometaši Zavrča so po lanski šampionski sezoni v Medobčinski nogometni ligi Ptuj letos nastopali v 3. ligi in jo prav tako ekspresno osvojili. Zavrčani so zbrali neverjetnih 74 točk (od 78 možnih), niti enkrat niso okusili grenkobe poraza in le dvakrat remizirali (jeseni Pohorje 2:2, spomladi Pesnica 1:1). Poleg tega so osvojili tudi Pokal MNZ Ptuj (na poti do uspeha so premagali tako Aluminij kot Labod Dravo) in se uvrstili v Pokal Hervis za prihodnjo sezono, prav tako pa so v njem nastopali v tej sezoni (izločili so Muro
05	in izpadli proti Nafti). S tako strahovito popotnico varovanci Mirana Emeršiča odhajajo na zaslužen dopust, priprave za novo sezono, ki bo potekala v rangu višje, pa bodo Zavrča-ni pričeli 12. julija. V približno
6	tednov dolgih pripravah je predvideno 7 ali 8 prijateljskih preizkušenj, želja v klubu pa je, da bi odigrali čim več močnih tekem, čeprav bo to težko, kajti prvo- in drugoligaši bodo na zelenice stopili že prej. Kljub zelo suverenim nastopom ru-meno-zelenih (matična barva Zavrča, čeprav so večino tekem odigrali v beli barvni kombinaciji), pa bodo ekipo nekoliko prevetrili. Kader je bil namreč številčno skromen, svoje so dodale tudi poškodbe (Bratkovič in Frangež pol sezone nista nastopala) in kartoni, zato si v klubu prizadevajo, da bi moštvo okrepili z dvema ali tremi mladimi nogometaši, ki bi obenem bili dodana vrednost in ne samo okrepitev na papirju. V eni najmanjših slovenskih občin premorejo za naše razmere fantastične pogoje za delo, ki pa jih nameravajo v prihodnje še nadgraditi, saj je v načrtu izgradnja pomožnega igrišča,
šušlja pa se tudi o postavitvi reflektorjev, ki bi omogočali igranje večernih tekem. Vse to priča, kako resne namene imajo v klubu tudi v 3. ligi, kjer jih že v uvodni sezoni, kljub temu da bodo novinci, zanima boj za najvišja mesta. Zavrč je namreč odličen dokaz, kako mora potekati zgledno sodelovanje med igralci in upravo, saj so igralci s strokovnim štabom svoje suvereno opravili na igriščih, medtem ko jim je odlično sledila tudi uprava, kar je sicer v slovenskem nogometu trenutno vse prej kot pogost pojav. S tako vzajemnim sodelovanjem tudi visoki cilji v 3. ligi niso ne-uresničljivi.
Zavrč v številkah v sezoni 2010/2011
Nogometaši Zavrča so v pred kratkim končani sezoni na 26 odigranih tekmah kar 24-krat slavili, le dvakrat remi-zirali in niti enkrat niso igrišča zapuščali sklonjenih glav. Njihova gol razlika je naravnost zastrašujoča, saj so dosegli kar 107 zadetkov, medtem ko so jih prejeli le 18. Seveda imajo v Zavrču tudi 1. strelca lige. To je z 29 doseženimi zadetki postal Matej Murat (kar 8 zadetkov je v 25. krogu dosegel proti Pohorju), na 6. mestu jih je Sandi Čeh dosegel 16 in na 8. mestu Goran Šnajder 13. Bodoči tretjeligaš je prepričljivo slavil tudi v točkovanju »fair playa«, kar je še en dokaz več, da v klubu dajejo poudarek celostni podobi kluba tako na nogometnih zelenicah kot tudi izven njih.
Miran Emeršič, trener Zavrča o sezoni 201/2011: »Sezona je bila zelo uspešna in tako sezono bo nedvomno težko ponoviti. 24 zmag, le dva
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
V 1. slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi je prvenstvo praktično končano. Ostali sta le še srečanji med HIT Gorico in Nissan Ferk Ja-renino, s katero lahko prvi pridobijo mesto na skupni lestvici. Na tekmah mladincev in kadetov se je tudi letos igral dober nogomet, veliko boljši, kot govorijo mnogi skeptiki. Zato gre veliko zaslug trenerjem, igralcem in tudi staršem, ki so včasih gonilna sila pri uresničevanju ciljev svojih sinov. Zagotovo bodo mnogi od teh mladih nogometašev zaigrali v članskih ekipah in tudi reprezentanci. Vsekakor pa ne bi bilo odveč, če bi klubi namenjali še večjo pozornost svojim nogometnim šolam.
Na našem področju si boljšega zaključka v teh dveh konkurencah ne bi mogli niti zamisliti, saj sta se v zadnjem krogu na Ptuju pomerila stara rivala, NŠ Poli Drava in Aluminij. V obeh konkurencah so slavili Ptujčani, ki so s tem tudi v skupnem seštevku obeh ekip za malenkost prehiteli Kidričane (80:78).
Podobno zanimiv je bil razplet tudi pri vrhu, saj je v skupnem seštevku ekipa Interblocka v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju zadržala minimalno prednost pred Mariborom (130:129).
1. SML
REZULTATI 30. KROGA: NS Poli Drava - Aluminij 3:1, Simer šampion
-	Domžale 0:2, IB Interblock - Maribor 1:2, Nissan Ferk Jarenina - NŠ R. Koren Dravograd 2:4, HIT Gorica
-	FC Koper 0:1, Noga Triglav - Mura 05 9:0, Rudar Velenje - Bravo Publi-
1. SKL
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so sezono 2010/11 končali brez poraza.
kum 6:0, Olimpija - CM Celje 2:2.
1.	MARIBOR 30 24 2 4 89:21 74
2.	DOMŽALE 30 21 2 7 85:51 65
3.	CM CELJE 30 18 8 4 86:40 62
4.	IB INTERBLOCK 30 18 4 8 66:34 58
5.	FC KOPER 30 17 3 10 74:53 54
6.	S. ŠAMPION 30 17 2 11 59:40 53
7.	HIT GORICA 29 15 5 9 66:40 50
8.	NŠ POLI DRAVA 30 13 5 12 52:64 44
9.	OLIMPIJA 30 11 9 10 62:50 42
10.	ALUMINIJ 30 12 6 12 61:61 42
11.	RUDAR V. 30 10 8 12 55:59 38
12.	NOGA TRIGLAV 30 9 5 16 58:65 32
13.	BRAVO PUBL. 30 8 6 16 50:61 30
14.	MURA 05 30 6 3 21 31:94 21
15.	DRAVOGRAD 30 4 3 23 25:78 15
16.	F. JARENINA 29 0 1 28 20:114 1 NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 3:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Hočevar (41), 1:1 Ljubec (54), 2:1 Kajtazi (76), 3:1 Ljubec (86)
NŠ POI DRAVA: Frlež, Goričan, B. Roškar, M. Roškar, Mlinarič, Zdovc, Kajtazi, Ljubec, Pauko ( Golubič), Kocuvan, Matjašič (Pal). Trener: To-mislav Grbavac.
ALUMINIJ: Duh, Kajtna, Strel, Pučko, Horvat (Cesar), Polajžer (Go-ljat), Hočevar, Ostroško, Majer (Gre-ifoner), Petek, Perger. Trener: Primož Gorše.
REZULTATI 30. KROGA: NS Poli Drava - Aluminij 4:2 (0:0), Simer šampiom - Domžale 2:1, IB Interblock - Maribor 2:1, Nissan Ferk Jarenina - NŠ R. Koren Dravograd 1:4, HIT Gorica - FC Koper 1:2, MOGA
remija, uvrstitev v Pokal Hervis, zmaga v ptujskem pokalu, vse to so zares lepi uspehi za en klub, ki nastopa v Štajerski ligi. Vsako tekmovanje, ki je v rangu višje, ima svojo dodatno kvaliteto in menim, da bomo glede na to, da smo večino lanske sezone odigrali le s 16 igralci, morali ekipo nekoliko okrepiti, vendar ne na silo. Osebno si želim, da bi obstoječemu izkušenemu moštvu dodali dva, tri kvalitetne mlade nogometaše, ki bi dali dodatno kvaliteto, dodaten zagon.«
Uroš Gabrovec, kapetan Zavrča: »Sezona je bila izredno dolga, vendar pa zelo uspešna. To, kar smo naredili letos, bo izredno težko ponoviti, saj smo bili v ligi brez poraza, v Pokalu MNZ Ptuj pa smo premagali Aluminij in Dravo. Naš cilj je čim bolje odigrati sezono v 3. ligi, upam na dober začetek in še boljši konec, glede na to, da se bomo še okrepili, upam na uvrstitev na eno od prvih treh mest.«
Triglav - Mura 05 1:0, Rudar Velenje - Bravo Publikum 3:1, Olimpija - CM Celje 3:1.
1.	IB INTERBLOCK 30 22 6 2 88:25 72
2.	DOMŽALE 30 16 8 6 52:27 56
3.	MARIBOR 30 17 4 9 59:38 55
4.	BRAVO PUBL. 29 14 7 8 54:33 49
5.	RUDAR VELENJE30 14 6 10 59:44 48
6.	HIT GORICA 29 14 4 11 41:37 46
7.	FC KOPER 30 12 5 13 50:53 41
8.	OLIMPIJA 30 10 10 10 42:40 40
9.	NOGA TRIGLAV 30 11 5 14 37:41 38
10.	MURA 05 30 10 8 12 36:48 38
11.	ALUMINIJ 30 9 9 12 31:44 36
12.	NŠ POLI DR. 30 11 3 16 34:64 36
13.	CM CELJE 30 9 7 14 41:53 34
14.	DRAVOGRAD 30 8 8 14 43:56 32
15.	S. ŠAMPION 30 7 4 19 25:56 25
16.	F. JARENINA 29 4 8 17 22:53 20 NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 4:2
(0:0)
STRELCI: 1:0 Topič (51), 2:0 Krajnc (59), 2:1 Kelc (64), 3:1 Zu-panič (68), 4:1 Krajnc (71), 4:2 Špehonja (73).
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Habith (Jurič), Jaušovec, Trep, Leskovar, Klajderič (Vrbanec), Topič, Legčevič (Šoštarič), Rogina (Zupanič), Kirič (Grah), Krajnc. Gorazd Beranič.
ALUMINIJ: Lovrec (Klasinc), Le-skovar (Brence), Gerečnik, Klobučar, Dvoršak-Špehar (Koren), Cafuta, Planinšek, Špehonja, Sagadin (De-beljak), Vujisič (Kelc), Petek. Trener: Silvo Berko. Skupna lestvica 1.SML in 1. SKL:
1.	IB INTERBLOCK 60 40 10 10 154:59 130
2.	MARIBOR 60 41 6 13 148:68 129
3.	DOMŽALE 60 37 10 13 137:78 121
4.	CM CELJE 60 27 15 18 127:93 96
Marjan Prelog, športni
direktor Zavrča: »Pravkar končano sezono lahko ocenim z oceno odlično, saj smo cilje celo presegli. Prvi cilj sezone je bilo 1. mesto v Štajerski ligi, nadgradnja tega pa je bila osvojitev 1. mesta brez poraza. Ni vsakodnevno končati nekega ligaškega tekmovanje brez poraza s samo dvema remijema in razliko v zadetkih 107:18 (+89). Prav tako pa je presežek vsekakor nekoliko manj pričakovana zmaga v pokalu MNZ Ptuj, kjer smo v polfinalu premagali Aluminij, ki je končal na prvem mestu v 2. SNL, nato pa še v finalu nadigrali in s 6:3 premagali ptujsko Dravo. Prav tako smo nastopali v pokalu Hervis, kjer smo v prvem krogu premagali Muro 05 in nato »nesrečno« izgubili z Nafto. Za prihajajočo sezono pa lahko rečem le, da se bomo potrudili, da bomo konkurenčni ter da se bomo vključili v boj za najvišja mesta v 3. SNL.«
tp
5.	HIT GORICA 58 29 9
6.	FC KOPER 60 29 8
7.	RUDAR VELENJE 60 24 14
8.	OLIMPIJA 60 21 19
9.	NŠ POLI DRAVA 60 24 8
10.	BRAVO PUBL. 60 22 13
11.	S.čŠAMPION 60 24 6
12.	ALUMINIJ 60 21 15
13.	NOGA TRIGLAV 60 20 10
14.	MURA 05 60 16 11
15.	DRAVOGRAD 60 12 11
16.	F. JARENINA 58 4 9
Danilo
20 107:82
23	124:106 22 114:103 20 104:90 28 86:128 25 105:87 30 84:96
24	92:105 30 95:106 33 67:142 37 68:134 45 42:167
Klajnšek
Športni napovednik
Otvoritev igrišča NK Leskovec
NK Leskovec se je po letu in pol gostovanj na sosednjih igriščih končno vrnili nazaj v domači kraj, na novo igrišče, ki je na starem mestu, vendar razširjeno, podaljšano, z urejenim namakalnim sistemom in olepšano okolico. V soboto, 18. junija, bo v Leskovcu svečano, saj bodo igrišče tudi uradno odprli.
Program odprtja:
14.00 - otvoritev igrišča s kulturnim programom
17.00 - prelet letal in skoki padalcev, pristanek motornih zmajev
18.00 - tekma Leskovec - Maribor
Po 20. uri bo zabava z ansamblom Vesele Štajerke. Gost prireditve bo svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, ekipa državnih prvakov iz Maribora pa bo nastopila v polni postavi.
Nogometni turnir v Grajeni
ŠD Grajena prireja v nedeljo, 19. junija 2011, tradicionalni 19. memorial Romana Krajnca. Turnir se bo pričel ob 13.00. Na nogometnem turnirju bosta poleg domače ekipe nastopili članski ekipi Rogoznice in Slovenje vasi. Poleg tega bosta odigrani prijateljski tekmi veteranov z veterani Borovcev, v sklopu turnirja pa bo tudi odigrana prijateljska tekma domačih starejših dečkov s povabljeno ekipo. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Za dodatne informacije smo vam na voljo na številki 031496 34 (Tomaž) ali nkgrajena@ gmail.com Vljudno vabljeni vsi ljubitelji športa in nogometa.
Turnir Golgeter Hajdina 2011
Nogometna šola Golgeter Hajdina organizira v soboto, 18. 6., na športnem igrišču na Hajdini 4. turnir za mlade nogometaše v kategorijah U-8 in U-10. Pričetek turnirja bo ob 9. uri, zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj pa je predviden ob 15. uri. Vabljeni!
2. večerni tek čez ptujski grad
V soboto, 18. junija 2011, bo ob 20. uri na sporedu 2. večerni tek čez ptujski grad. Start in cilj 5,7 kilometra dolge proge bo v Termah Ptuj.
Vabljeni na tekaško prireditev po mestnih ulicah Ptuja, na kateri ne bomo samo tekli, ampak bo pripravljen tudi bogat zabavni program z vrhunskimi gosti, ki bodo poskrbeli za nepozabno vzdušje.
Predprijave sprejemamo na www.sd-tao.si, startnina, plačana v predprijavi, pa znaša 10 evrov (na dan prireditve 15). Tekmovalci bodo razporejeni v 6 ženskih in 6 moških kategorij. Absolutno najhitrejši prejmejo pokale, prvi trije v kategorijah pa medalje. Vsi udeleženci prejmejo spominsko medaljo, majico in druga priložnostna darila. Srečo bomo poizkusili tudi v nagradnem žrebanju štartnih številk. Pred osvežitvijo z brezplačnim nočnim kopanjem v Termah Ptuj si bomo privoščili kepico sladoleda.
Prireditve ob športnem vikendu v Podlehniku
Športno društvo Podlehnik in Občina Podlehnik vabita na prireditve ob športnem vikendu v okviru občinskega praznika:
-	rekreacijski tek ob ribniku v Dežnem, v nedeljo, 19. 6., ob 14. uri (vsak udeleženec teka prejme medaljo);
-	športne in družabne igre v nedeljo, 19. 6., od 15. ure dalje v športnem parku (društva in posamezniki lahko prijavijo petčlanske ekipe pred prireditvijo v športnem parku);
-	košarkarsko tekmovanje trojk v športnem parku;
-	hitropotezni šahovski turnir (izvedel se bo v primeru zadostnega števila prijavljenih tekmovalcev).
Po zaključku tekmovanj bo v športnem parku razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, pokalov in nagrad. Po podelitvi bo prijetno druženje.
Pred tekom bo ob 13.30 promenadni koncert Pihalnega orkestra KD Podlehnik.
Memorialni šahovski turnir v Ptuju
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj bo v soboto, 18. junija, s pričetkom ob 10. uri izvedlo prvi memorialni šahovski turnir v spomin na lani preminulega člana in šahista Andreja Per-šuha. Turnir bo potekal v prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, Dravska ulica 18, katerega član je bil tudi Andrej.
Danilo Klajnšek, Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmah mladincev in kadetov se je tudi letos igral dober nogomet.
Potopis iz Madžarske
Sladko morje v objemu madžarskih ravnin
Želite v teh dneh zbežati nekam, kjer boste lahko doživeli pogled na vodna prostranstva in ubežali neusmiljenemu utripu vsakodnevne rutine? Želite pognati pedale svojega poskočnega dvokolesnega konjička in po dolgi zimi spet začutiti draž vetra v laseh in radovednost ob odkrivanju drugačnosti, zgodovinske pestrosti v trku s tujim? Če je vaš odgovor DA, potem vas moramo razveseliti, da za realizacijo tega načrta ne potrebujete dlje kot nekaj kilometrov proti notranjosti Madžarske. Če ste pripravljeni na to avanturistično pustolovščino, potem vas vabimo, da preživete dva dneva spokojnega in poskočnega utripa ob Balatonu, s katerim se lahko nagradite v sončnih spomladanskih vikendih. Naša kolesarska avantura bo sproščena in primerna tudi za neutrjeno kolesarsko r.. - zadnjico.
Balaton - srčika madžarske ravnice
Štajercem je Blatno jezero -Balaton relativno blizu, saj nas od tega vodnega bisera ločita le kakšni dobri dve urici vožnje, in če ste po duši avantu-rist, potem vam predlagamo, da izberete katerega izmed številnih kampov neposredno ob jezeru ter resnično začutite draž prvinskosti in utrip narave, ki je tako drugačen od utripa vsakdanje naglice. Mi smo se odločili za kamp v kraju Balatonfured, ki je odprt od 22. aprila pa vse tja do 2. oktobra in se nahaja v neposredni bližini jezera. Bili smo prijetno presenečeni nad velikostjo, urejenostjo in čistočo, kamp pa je ob glavni cesti tudi zelo dobro označen, tako da ga zagotovo ne boste zgrešili.
A naša pustolovščina se ni pričela v kraju Balatonfured, temveč na skrajnem severozahodnem delu jezera, saj smo želeli čim bolje izkoristiti sončno soboto. Naše potovanje bo poskočno in polno kulturnih, zgodovinskih in kulinaričnih namigov. Naj se avantura prične!
Keszthely - mesto z
zgodovinskim
biserom
Naša začetna destinacija je Keszthely, največje mesto ob Blatnem jezeru. Predlagamo,
Foto: Aleksandra Jelušič
Balaton - prostrana vodna oaza
da jeklenega konjička brezplačno parkirate ob rečnem obrežju in se nagradite z nepozabnim sončnim vzhodom, ki vam bo pognal kri po žilah ter vas spodbudil, da boste ves dan z lahkoto poganjali pedale svojega dvokolesnika. Če še niste doživeli Balatona, potem vas bo pogled na to naravno čudo vsekakor presenetil. Blatno jezero nikakor ni blatna mlakuža, temveč prostrana, nenavadno zelenkasta vodna oaza, kjer se med glasnim prerekanjem rac in labodov graciozno sprehajajo snežno bele jadrnice in je nemogoče določiti, kje se to sladkovodno morje prelije v obrežje. Nikar ne sanjarite predolgo, kajti potrebno bo pognati pedale, saj smo v osrčju tega mesta za vas pripravili očarljivo zgodovinsko presenečenje. Med mogočnimi in vrtoglavo visokimi hrasti sredi skrbno urejenih cvetličnih gredic in na ježka pokošenih žametnih trat se nahaja markantna podoba preteklosti, ujeta med zidove dvorca Festetics.
Festetics -markantni lepotec preteklosti
Vstopnina za ogled dvorca je sicer tudi za naše razmere kar zasoljena (odprt od 10h do 17h; vstopnina 1200 Ft), a ko vam bodo na noge zavezali »pingvinske« copatke, s katerimi se boste sprehodili po starem zloščenem parketu, ob tem pa vam bo zastajal dih,
boste vedeli, da je bilo vredno vsakega forinta. Vodič po dvorcu nam v odlični angleščini (ki je za Madžare sicer redkost, saj po večini govorijo le madžarsko in nemško) razloži, da je dvorec leta 1745 pričel graditi Kristof Festetics in da stoji na območju, kjer je nekoč stala rojstna hiša družine Gersei. Zgrajen je v neobaročnem slogu, končni videz pa je dobil leta 1880.
Osebno nas je najbolj očarala mogočna knjižnica, ki jo je zbral Gyorgy Festetics. Preko svojih poverjenikov v tujini je z veliko pozornostjo spremljal novosti dunajskih, pariških in drugih založb ter skrbel za nabavo pomembnejših publikacij. V njegovi zbirki tako lahko zasledimo najbolj znana knjižna dela iz obdobja razsvetljenstva ter zbirke latinskih, francoskih, nemških in angleških klasicistov.
Po koncu ogleda skočite na kolo in se zapeljite skozi čudovit park, ki je skrit za dvorcem, ali pa preprosto sedite na eno izmed klope na obrobju dvorskega dvorišča in se polni vtisov izgubite v zgodbah iz preteklosti.
Heviz - vrelec mladosti in dobrega počutja
Kolesarjenje bomo nadaljevali v smeri proti mestecu Heviz in se tako nekoliko oddaljili od jezera. Predlagamo, da ste pozorni na dobro označene kolesarske poti, ki vas bodo pe-
ljale vstran od prometnih cest in vas preko polj in travnikov vodile do mesta Heviz. Zdaj se je ura že zagotovo prevesila v popoldne in čas je za pravo madžarsko pojedino. Predlagamo, da v ljubkem zdraviliškem mestecu poiščete kakšno tradicionalno madžarsko gostilno in se prepustite gurmanskim užitkom. Cene so za naše razmere zelo zmerne, hrana pa naravnost božanska, še sploh če ste ljubitelj začinjenih jedi.
Če ste se na to pot podali zunaj sezone, vas bo presenetilo, da je Heviz zelo dobro obiskan tudi takrat, ko zunanje temperature niso naklonjene kopalcem. Naj vas presenetimo: Heviz je mesto, ki se ponaša z največjim termalnim jezerom v Evropi. Upam, da ste v svoj kolesarski nahrbtnik spakirali kopalke in kakšno brisačo, saj vas vabimo v vrelec mladosti in dobrega počutja. Povprečna temperatura 33 stopinj bo po-
skrbela, da vas v stiku z vodo ne bo mrazilo. Naj vas še poučimo, da ta termalni vrelec izbruhne do 80 milijonov litrov vode dnevno in obnovi vodo v jezeru vsaka dva dni. Želimo vam prijetno čofotanje.
Ko se bo ura prevesila proti peti popoldne, vam bomo namignili, da je bilo dovolj vodnega razkošja, saj bo potrebno pognati pedale nazaj proti naši izhodiščni točki, ker nas čaka še kolumbovska vožnja (z avtomobilom) po severnem obrežju Blatnega jezera, vse tja do mesta Balatonfured, kjer bomo postavili šotor in se prepustili orkestru žabjega večernega re-gljanja in račjega čebljanja.
Tihany - vasica slamnatih streh in mar-cipanovih skušnjav
Še eno jutro na jezeru, ko vas prebudi prijeten jezerski vonj in vas pobožajo prvi sramežljivi sončni žarki. Seveda se ne moreš upreti skušnjavi, da ne bi zavil na lesen pomol in občudoval vse te jutranje spokojnosti.
V aprilu je bil kamp še relativno neobljuden, zato je bilo vse to razkošje rezervirano samo za našo radovednost. Dovolj sanjarjenja, danes nas namreč čaka jutranje sopihanje do vasice Tihany. T kraljuje na rtu, ki se strmo spušča proti jezerski gladini. Če se v teh dneh še ne počutite dovolj pripravljeni na vzpone, vam predlagamo, da se do mesteca enostavno zapeljete z avtomobilom in šele kasneje v pristanišču smuknete na kolo. Tihany vas bo zagotovo zapeljal s svojim tradicionalnim šarmom. Pozdravljale vas bodo tradicionalne hiške s sla-
Koristni nasveti
Valuta: Madžari plačujejo v madžarskih forintih. Kot turist lahko plačate tudi v evrih.
Informacije: Madžarska turistična agencija Tourinform ima izpostave na vseh pomembnejših destinacijah.
Pot: mimo Murske Sobote na mejni prehod Dolga vas/ Redics; cesta št. 75 - smer Keszthely. Ne pozabiti kupiti vinjete!
Foto: Aleksandra Jelušič
Muzej marcipanovih dobrot
mnatimi strehami, ki so se prav zaradi vas spremenile v ljubke prodajalne spominkov, keramičnih lončkov, lokale z dišečo kavo ... Privoščite si jutranji zajtrk v katerem izmed teh lokalov in se prepustite panoramskemu pogledu na jezero.
Po zajtrku se bomo povzpeli do cerkve iz 18. stoletja in do folklornega muzeja na prostem. Če ste sladkosnedec, pa se enostavno ne boste mogli upreti muzeju marcipanovih slaščic, kjer boste pokusili katero od umetelno oblikovanih marcipanovih dobrot ali pa ugotavljali, kakšnega okusa je marcipanov modni ustvarjalec Lagerfeld v naravni velikosti.
Siofok - poletna prestolnica Madžarske
Zdaj se bomo spet spustili do jezera in poiskali trajekt, ki pljuje proti Szantodu na južni obali (340 Ft na osebo). Trajekt vozi vsako uro, tako da se ni treba pretirano obremenjevati, če bi ga slučajno za las zgrešili. Plovba je prijetna in ponuja novo perspektivo pogleda na jezero. To je tudi naš stik z južnim delom Balatona, kjer se bomo podali do najprilju-bljenejšega turističnega mesta Siofok. Predlagamo, da se izognete prometni cesti in se do mesta podate po stranskih poteh v neposredni bližini jezera.
Siofok sicer nima pomembnih zgodovinskih znamenitosti, je pa vsekakor središče zabave in pravega "morskega" utripa, za kar si je prislužil laskav naziv "poletna prestolnica Madžarske". Predlagamo, da si privoščite juho halaszle, ki je narejena iz različnih vrst sladkovodnih rib, paradižnika in paprike.
Če smo vam vzbudili skomine, potem vam predlagamo, da se tudi sami podate po naših kolesnicah in podoživite to očarljivo vodno navihanko. Vsekakor vam bo pričarala sončni nasmeh in jezersko spokojnost ter vas napolnila z energijo, s katero boste lažje premagovali vsakodnevne izzive. Jo szorakozâst! (Uživajte!)
Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
Festetics
S slamo krite hiške, spremenjene v prodajalne
Ptuj • 39. srečanje gozdarjev Pannonia 2011
Večina gozdov v zasebni lasti, a posesti so majhne
Ptuj je bil konec minulega tedna gostitelj tradicionalnega srečanja gozdarjev pod imenom Pannonia 2011. Letošnjega srečanja, ki so ga organizirali Gozdno gospodarstvo Maribor, Podravsko gozdarsko društvo in mariborska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se je udeležilo enajst gozdarskih strokovnjakov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije.
Letni posek v slovenskogoriških gozdovih se je po letu 2006 zelo dvignil in je po oceni strokovnjakov že dosegel izračunano optimalno količino letnega poseka.
Spodnje Podravje • Vinograde ogroža ameriški škržat
Nevarnost zlate trsne rumenice
„V letošnjem letu je Fitosanitarna uprava RS določila dodatna ogrožena območja okužbe z zlato trsno rumenico, zlasti tam, kjer se prideluje sadilni material. Tako zdaj za ogroženo velja tudi območje Juršincev in Ormoža," je ob robu predavanja o nevarnosti in preprečevanju okužbe z zlato trsno rumenico, ki je potekalo na Toplakovi domačiji v Juršincih, povedal Andrej Rebernišek s ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda.
Foto: SM
Domači gozdarji s ptujskega so gostom na dvodnevnem druženju predstavili več tem, in sicer kako je z gospodarjenjem v zasebnih manjših gozdovih, gnezdišče sive čaplje, stanje gozdov v Halozah in Slovenskih goricah ter proizvodno sposobnost bukve v Halozah.
Vodja ptujske izpostave ZGS Andrej Kovačič je o gozdovih na širšem ptujskem območju povedal naslednje: „Za širše območje je značilna pestrost gozdov; v poplavnem pasu ob reki Dravi so logi vrb in topolov, na dvignjeni nižini jim sledijo hrastovi in borovi gozdovi. Gričevje in hribovje poraščajo bukovi gozdovi, ki so kljub svoji navidezni enoličnosti ekološko zelo pestri, saj se glede na spreminjajoče naravne danosti v njih v manjšem ali večjem deležu pojavlja še 30 drugih
Prenašalec zlate trsne rumenice je ameriški škržat: „Ta se je v zadnjem obdobju preveč razmnožil, zato se je toliko bolj povečala nevarnost oz. možnost okužbe trte z uničujočo zlato trsno rumenico. Napad trsne rumenice v našem vinorodnem okolju, v Halozah, je bil odkrit v letih okoli 2000, deloma tudi v Slovenskih goricah, vendar je šlo za manj nevarno obliko okužbe, ki se imenuje tip črnega lesa. Ta je
manj problematična, ker širjenje ne teče direktno s trsa na trs kot pri zlati trsni rumenici. Lani je bila ugotovljena širša okužba z zlato trsno rumenico na območju Maribora in Murske Sobote, zato obstaja velika verjetnost, da se bo pojavila tudi pri nas.
Apeliramo na vse vinogradnike, da upoštevajo navodila Fitosanitarne uprave in dosledno zatirajo škržatka, za kar je sedaj optimalni čas, saj je
to obdobje prvega izleganja. Na potencialno ogroženih območjih je potrebno trikratno zatiranje, zelo smiselno za vse pa je, da v svojih vinogradih postavijo t. i. rumene plošče, na katere se škržat dobro lovi. S tem se lahko nato ugotavlja morebiti povečana prisotnost tega prenašalca na nekem območju in tako pravočasno ukrepa pred izbruhom okužbe," je pojasnil Rebernišek.
Okužba z zlato trsno rumenico je na trsu vidna po tem, da se listi trte začno vihati oziroma zvijati, postajajo steklasti, mladice trte niso več čvrste, tudi grozdiči se začnejo sušiti: „Težava je le v tem, da na oko ne moremo razločiti, ali gre za nevarnejšo zlato trsno rumenico ali za tip črnega lesa. To se določa le laboratorijsko. Vsekakor pa je treba okuženo trto v vsakem primeru posekati in uničiti tudi korenski del, da se uniči vsaka nevarnost širitve. Če gre za zlato trsno rumenico, je potrebno uničiti vso trto v pasu enega kilometra! Sicer upamo, da do tega ne bo
prišlo, zato bomo pripravili še več predavanj za vinogradnike, tudi na ormoškem območju, in upamo, da bodo res upoštevali vsa navodila glede zatiranja."
Rebernišek ob tem opozarja, da je treba tudi škropljenje izvajati previdno, da ne bo prišlo do pogina čebel: „Še zlasti, če vinogradnik uporablja siste-mične pripravke, je potrebno paziti, da ni cvetoče podrasti. Če se uporabljajo kontaktni pripravki, pa je potrebno škropljenje izvajati ponoči."
Kot je še povedal, so doslej praktično v vseh nasadih odkrili ameriškega škržatka: „To kaže, da so zanj klimatske razmere primerne in res se je precej razmnožil. Kot že rečeno, se velikost populacije tega prenašalca ugotavlja z rumeno ploščo, ki jo priporočamo vsakemu vinogradniku. Ukrep zatiranja in preprečevanja okužbe je namreč učinkovit le, če ga izvaja čim večje število ljudi. Nič ne pomaga, če bo en vinogradnik za to skrbel, drugi ob njem pa ne."
SM
drevesnih vrst. Gozdnatost je 32-odstotna in se v zadnjem stoletju ni veliko spreminjala, čeprav so se zmanjšale površine gozdov v nižinah zaradi različnih posegov ter povečale v hribovju Haloz zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih površin. Kot zanimivost - na prodnem delu Dravskega polja se je gozdnatost v zadnjih 170 letih povečala s 14 na 24 odstotkov. Sicer je najnižja gozdnatost na Ptujskem polju, kjer je 14-odstotna, ter najvišja v Zahodnih Halozah, kjer preseže 60 odstotkov. Državnih gozdov je 19, zasebnih pa 81 odstotkov gozdne površine. V zasebnih gozdovih prevladuje drobna posest, saj je povprečna velikost gozdne posesti nekaj manj kot hektar. Kar 58 odstotkov površine gozdov je v lasti lastnikov z manj kot 3 hektarje gozdne posesti, kar zelo otežuje usklajevanje potreb lastnikov gozdov z zagotavljanjem ekoloških in socialnih funkcij gozdov." Ko-vačič je ob tem še pojasnil, da na širšem ptujskem območju raziskovalni objekti zajemajo 87 hektarjev gozdov, največja med njimi pa sta pragozd na Donački gori in rezervat Gris ob reki Dravi. Varovalni gozdovi obsegajo 289 hektarjev ter zajemajo predvsem površine v poplavnem področju reke Drave in manjše površine gozdov v nižinah. Zelo veliko je tudi varstveno območje Nature, ki zajema skoraj 26.000 hektarjev, kar je skoraj 40 odstotkov celotne površine ptujskega območja.
V Slovenskih goricah izjemen dvig poseka gozdov
Sestavo in dinamiko gospodarjenja z gozdovi v Slovenskih goricah je na primeru enote Polenšak predstavil Bonifacij Furman, ki je med drugim povedal: „Na površini obravnavanega teritorija je dobrih 2800 hektarjev gozdov, povprečna lesna zaloga v Slovenskih goricah znaša 295 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa je 9,5 kubičnega metra na hektar. Povprečna gozdnatost v Slovenskih goricah pa je 24-odstotna. Tudi na tem območju prevladujejo zasebni lastniki oziroma gozdovi, saj je takšnih kar 90 odstotkov, velika večina med njimi pa ima v lasti manj kot hektar veliko
gozdno parcelo, pri čemer se zadnjih deset let velikost zasebnih gozdov še zmanjšuje. Višina poseka v teh gozdovih se je po letih zelo spreminjala, in sicer od 1500 do dobrih 4100 kubičnih metrov, sicer pa je možni posek na letni ravni za gozdnogospodarsko enoto Polenšak 14.410 kubičnih metrov lesa. Šele po letu 2006 se je višina evidentiranega poseka precej dvignila, praktično skoraj do optimalnega poseka, predvsem zaradi dviga cen fosilnih goriv. Zdaj ocenjujemo, da zna biti posek že preko dovoljenega, saj vsaka sečnja žal še ni evidentirana. Približno 80 odstotkov vsega posekanega lesa gre seveda za kurjavo, 5 odstotkov za prodajo, 10 do 15 odstotkov pa za domačo tehnično rabo, kot so ostrešja, pohištvo itd." Kot je še povedal Furman, spravilo lesa zaradi leg v Slovenskih goricah ni težavno, v gozdovih pa je tudi relativno majhen delež iglavcev.
V haloških gozdovih pomanjkanje gozdnih vlak
O gozdovih v Halozah pa je govoril Gabrijel Cojzer: „Za Haloze je značilna velika pestrost gozdnih združb, ki jo pogojujejo pestra kamninska sestava, ugodni klimatski pogoji in oblikovanost reliefa. Najnižje dele poraščajo logi črne jelše in nižinski gozd gra-dna in belega gabra. Na grebenih in pobočjih, na sušnejših rastiščih je prisoten bukov gozd z belkasto bekico, po jarkih in spodnjih delih gričevnatih Haloz, v dovolj vlažnem okolju, pa rastejo bukovi gozdovi na nevtralnih tleh. Delež kostanja zaradi kostanjevega raka vztrajno pada. Tudi v Halozah prevladuje razdrobljena gozdna posest. Dobre tri četrtine površine gozdov obsega posest velikosti do pet hektarjev. Tri četrtine vseh lastnikov gozdov v enoti ima posest, veliko do en hektar. Povprečna velikost gozdne posesti je 2,1 hektarja. Prevladuje traktorsko spravilo lesa, ki pa je večinoma kombinirano z ročnim predspravilom, kar kaže na pomanjkanje vlak."
Karli Kopušar pa je podrobneje spregovoril o proizvodni sposobnosti bukovih gozdov v Halozah, pri tem pa poudaril: „V nalogi smo analizirali bukove gozdove v Halozah na območju Lešja. Analizirali smo zgradbo, razvoj bukovih sestojev ter proizvodno sposobnost rastišč. Na 14 raziskovalnih ploskvah v velikosti štirih arov smo po opravljenih analizah ugotovili, da so gozdovi v optimalni razvojni fazi in da v mladosti niso bili negovani. Sklepamo, da bi bila kakovostna zgradba debel s pravilno izvajano nego znatno boljša."
Gozdni strokovnjaki so si v okviru srečanja stanje gozdov ogledali tudi na terenu ter hkrati obiskali tudi nekaj najzanimivejših turističnih točk v Spodnjem Podravju.
SM
Nagradno turistično vprašanje
Že deveta poletna muzejska noč
V soboto, 18. junija, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravil že deveto muzejsko poletno noč z bogatimi programom zanimivih prireditev za cele družine.
Ob 18. uri vabijo na čajanko na grajski trati, delavnico in pogostitev za cele družine, ob 21. uri se bodo
obiskovalci lahko seznanili z unikatnim nakitom oblikovalke Ines Vla-
šič, ob 22. uri se bo pričel koncert
Big Banda Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pol ure pred polnočjo pa brezplačno javno vodenje po muzejskih zbirkah.
V Vrnjački Banji je od 29. maja do 5. junija potekal 31. letni kongres Evropske federacije karnevalskih mest, na katerem so predstavniki Ptuja predstavili projekt Art@Herita-ge Carnival, ki bo osrednji dogodek v projektu EPK 2012 - Ptuj partner. Ta je zanimiv tudi za FECC, saj bodo Ptujčani ob tej priložnosti pripravili edinstveno srečanje etno skupin z vseh celin, na katerem računajo na sodelovanje karnevalskih mest. EtnoFest, ki bo potekal 11. februarja 2012 na Ptuju, bo odprl projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Ptujčani so zadovoljni tudi zato, ker je častno predsednikovanje organizacijskemu odboru Kurentovanja 2012 prevzel predsednik FECC He-
nry van der Kroon/Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen Maribor bo tudi v letošnjem letu organiziralo projekt Naj stranišče. Gre za akcijo, ki je namenjena osveščanju javnosti o pomenu javnih stranišč, predvsem pa obveščanju invalidnih oseb in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo, kje v slovenskih mesti lahko dostopajo do javnih stranišč, ki jih zaradi specifične narave bolezni nujno potrebujejo. V letošnji projekt Naj javno stranišče 2011 bodo vključili tudi ocenjevanje bencinskih servisov na slovenskem avtocestnem križu. Akcija bo zajela 30 slovenskih občin. Ptuj je
bil lani visoko ocenjen, čeprav ima le eno javno stranišče. Ocenjevalci so ugotovili, da Ptuj potrebuje še štiri javna stranišča, pa od lani na letos ni pridobil nobenega.
Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji festival Art Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Minoritsko dvorišče bo končno dobilo streho - letos začasno, od leta 2012 pa stalno.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti bo letošnji festival Art Ptuj 2011?__
Ime in priimek:______________
Naslov:_________________
Davčna številka:
Ptuj • S tiskovne konference Term Ptuj
S tajfunom do novih deset tisoč gostov
V ponedeljek, 13. junija, so Terme Ptuj na tiskovni konferenci predstavile rezultate turističnega obiska v prvih mesecih letošnjega leta, program poletnih prireditev in novo pridobitev na področju kopališke ponudbe, tobogan Tajfun.
Največji sistem vodnih drč v Sloveniji, ki so ga v Termalnem parku postavili pred sedmimi leti in leta 2006 razširili s toboganom Planica, sedaj nadgrajujejo z novo vodno atrakcijo - toboganom Tajfunom, ki ga bodo v uporabo predali 24. junija, ko uradno vstopajo v glavno poletno turistično in kopalno sezono. Tudi z njegovo pomočjo naj bi v poletnih mesecih letos privabili za štiri odstotne več kopalcev kot leta 2010, ko je Termalni park obiskalo okrog 245 tisoč dnevnih kopalcev. Na tiskovni konferenci so sodelovali direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc, Milena Mojzeš, direktorica hotela Primus, in Anita Hozjan, vodja prodaje. Pridružila sta se jim tudi Boštjan Rihtar, programski vodja mednarodnega filmskega festivala Primus, in Uroš Ule, predsednik kluba B.A.S.E. Slovenija.
Že na januarski tiskovni konferenci so obljubili, da bodo v novo poletno kopalno in turistično sezono vstopili dobro pripravljeni, z zajetnim programom prireditev za vse generacije in z novo investicijo. Čeprav časi niso naklonjeni investicijam, jim je uspelo, da bodo 24. junija odprli največji tobogan v Sloveniji; poimenovali so ga Tajfun.
Gre za kombinacijo družinskega in obenem adrenalinskega vodnega objekta. Z novim sistemom drč so želeli zadovoljiti cele družine, po vodni drči se bo mogoče spustiti v dvojnih ali celo trojnih obročih, da se bo lahko peljala tudi družina štirih, petih članov. Naložba je veljala skoraj 400 tisoč evrov in mora upravičiti tisto, za kar so si prizadevali skoraj eno leto, pravi direktor An-drejKlasinc.
Novost letošnje kulturne ponudbe je 1. mednarodni filmski festival Primus. Klasinc je prepričan, da bo ta v naslednjih letih prerasel v zelo prepoznavno ponudbo v tem delu Evrope. Tudi letos bodo v Termah Ptuj potekali tradicionalni Bazeni energije, skoki z višine, mednarodni balonarski praznik, državno prvenstvo v toboganskem spustu in IV. rimske igre; na letošnjih pričakujejo okrog 1500 udeležencev. 21. junija pa vabijo na druženje pri vetrnici zdravja v parku Fortuna.
V svojem poletnem programu pa niso pozabili na reko Dravo in na aktivnosti na njej. Čim večjemu številu svojih gostov želijo s svojimi zunanjimi partnerji približati tudi vodne športe, da bi tudi reka Drava v poletnih mesecih aktivno živela.
Vodja prodaje Anita Hozjan je povedala, da jih je v prvih petih mesecih letos obiskalo 12.500 gostov, kar je za tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, ustvarili so blizu 33.700 nočitev, kar je skoraj za tri odstotke več kot v enakem obdobju leta 2010. Delež domačih gostov se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšal, padec je blizu šti-riodstoten, obisk tujih gostov pa se je povečal za okrog osem odstotkov. Povečuje se porast gostov z nekaterih vzhodnih trgov in gostov iz Velike Britanije in Finske. Želijo si, da gostje odhajajo iz Term Ptuj polni pozitivnih vtisov in lepih doživetij.
V	Termalnem parku letos načrtujejo 256 tisoč dnevnih kopalcev, kar je okrog štiri odstotke več kot leta 2010, ko so jih imeli 245 tisoč. V prvih petih mesecih se število dnevnih kopalcev giblje v lanskih okvirih, z novim toboganom pa si obetajo povečan obisk dnevnih kopalcev.
Z letošnjim obiskom so zadovoljni tudi v hotelu Primus, kjer so imeli v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem 2010 za sedem odstotkov več nočitev, je povedala direktorica Milena Mojzeš.
V	tem času jih je bilo skupaj 15.700. Največ nočitev so ustvarili slovenski gostje, 42 odstotkov, med tujimi so primat prevzeli italijanski, ki so za odstotek prehiteli avstrijske goste. Iz leta v leto pa se povečuje obisk iz Velike Britanije, Rusije, Poljske in Češke. Hotel Primus postaja vse bolj priljubljen hotel za vrhunske športnike iz Slovenije in tujine, trenutno so njihovi gostje nogometaši ukrajinske nogometne ekipe Zarja. Najboljši športniki različnih držav so njihovi gostje v maju, juniju in juliju, v tem času predstavljajo kar polovico obiska. Dobre rezultate dosegajo tudi pri obisku velnesa, 40 odstotkov je dnevnih gostov. Vse bolj priljubljena pa je med hotelskimi gosti in Ptujčani ter obiskovalci od drugod terasa hotela Primus, je povedala Milena Mojzeš. Največja pridobitev pa je Medico velnes, pridobili so zdravnico revmatologinjo,
dipl. akupunkturologinjo, ki izvaja različne laserske terapije za bolezni današnjega časa.
K mozaiku dogodkov pa dodajajo še enega, 1. mednarodni filmski festival Primus, je povedal programski vodja festivala Boštjan Rihtar. Od četrtka, 16., do sobote, 18. junija, ko se bo festival zaključil, bodo vrteli igrane zgodovinske filme v festivalski konkurenci. V sklopu festivala so pripravili tudi okroglo mizo o igranem filmu z zgodovinsko tematiko in predpremiero filma Naj-denček. To je film, ki so ga posneli s pomočjo RTV Slovenija na območju Ptuja, Sv. Tomaža, Gorišnice in Velike Nedelje. Drugi dan filmskega festivala Primus se je začel s predvajanjem dokumentarnih zgodovinskih filmov v festivalski konkurenci, po okrogli mizi na temo teh filmov pa bo ob 20. uri premiera tajskega filma Naresuan 3. V soboto zvečer
bodo na zaključku festivala zavrteli filma, ki se bosta uvrstila najvišje, ki bosta prejela priznanje, kipec Primusa, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Filmi za 1. mednarodni filmski festival Primus so prišli iz avstrijske ORF, hrvaške HTV in RTV Slovenija, kar 28 pa so jih posredovali posamezniki, ki se z zgodovinskim in etnografskim igranim filmom ukvarjajo profesionalno.
MG
Foto: MG
Milena Mojzeš, Andrej Klasinc in Anita Hozjan (od leve) so na tiskovni konferenci predstavili dosedanje uspehe in načrte.
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS
INTERNATIONAL FILM FESTIVAL PRIMUS
PETEK, 17.6.2011
- 8.00 začetek ogleda dokumentarnih zgodovinskih filmov v festivalski konkurenci / vstopnine ni! -18.00 bo okrogla miza o dokumentarnih zgodovinskih filmih. Moderator bo Zoran Medved, urednik oddaj TV Maribor.
-20.30 bo v Hotelu PRIMUS - Klub Gemina XIII premiera filmskega spektakla »Naresuan 3« iz Tajske
ft
Grand Horn. Primus
(direktor filma Stano Doršič) SOBOTA, 18.6.2011
-	20.00 podelitev nagrad s spremljevalnim programom.
-	20.30 bo v Grand Hotelu Primus - Klub Gemina XIII, predvajanje dveh filmov, ki bosta prejela najvišje priznanje - PRIMUSA.
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu lUt tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingl, anticelulltnimi masažami in LIPO DETOX »-v* programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?	cSSISSi
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR)
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.9.2011. Vstopnice so imenske in ne prenosljive. Predprodaja poteka do 24.6.2011 na recepciji Termalnega Parka.
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Termalni Park
Kuharski nasveti
Čebula
Čebule in njenih sorodnic šalotke in pora, je veliko različnih sort tako po barvi, obliki kot tudi okusu. V kuhinji je nepogrešljiv dodatek včasih kot začimba, dodatek pri solatah, pri omakah kot zgoščevalno sredstvo in nemalokrat tudi živilo za samostojno jed. Na njen okus vpliva podnebje in tako velja, da bolj ko je podnebje zmerno, blažja in slajša je čebula.
Z blanširanjem oziroma kratkim kuhanjem čebula zgubi kislino in dobi blažji okus. Mlečne in smetanove mešanice, ki vsebujejo rahlo prekuhano čebulo, se ne sesirijo tako hitro.
Pri pečenju čebule moramo biti natančni, saj je le previdno popečena na surovem maslu ali olju po okusu blaga in sladka. Če pa jo hitro popečemo, zelo hitro porjavi, pri visoki temperaturi celo počrni in postane grenka.
Te dni pobiramo popolnoma dozorelo čebulo in si delamo zaloge za jesen in zimo. Letošnji pridelek je sorazmerno obilen.
Mlado čebulo najpogosteje uživamo kar surovo. Če jo kuhamo, naj bo čas kuhanja kratek, da ne zgubi nežnega slad-kastega okusa. Pri mladi čebuli veliko bolj kot pri ostalih vrstah uporabljamo tudi liste oziroma zeleni del. Tako jo pogosto prerežemo na polovico in v vreli vodi kuhamo dve do tri minute. Prekuhano nato damo v pomaščen pekač, prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom in v pečici zapečemo.
Tačke in repki
Psi srčni bolniki in poletna vročina
Lastnica 10 let starega nemškega bokserja piše, da ima njen kužek diagnosticirano bolezen srca, srčno popuščanje in šum na srcu. Kuža je normalnega obnašanja, le ko se pojavi vročina, postane len in bolj otožen ter pospešeno diha. Terapija, ki jo ima zaradi srca, je vsakodnevna s tabletkami za odvajanje vode, ki jih dobiva dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer.
Lastnico zanima, če je treba s pojavom vročine še kaj postoriti oziroma prilagoditi pri terapiji njenega psa. Njen veterinar sicer pravi, da če je kužek v redu, ni potrebe, da bi terapijo spreminjali, lastnico pa vseeno skrbi in želi še eno mnenje.
Pri terapiji in diagnostiki srčnih bolezni pri psih je zelo pomembno pravočasno diagnosticiranje bolezni in ustrezno ukrepanje z ustrezno
nastavljeno terapijo. Če zaradi najrazličnejših vzrokov srce zapade v srčno popuščanje, je to proces, ki delovanje srca počasi slabi in osnovni namen terapije je v tem, da omogoči živali čim daljše in kvalitetno preživetje. Popolna ozdravitev je praktično nemogoča. Lastnik psa mora zraven predpisane terapije svoji živali prilagoditi tudi življenje, da srca po nepotrebnem ne obremenjuje, hkrati pa ga vseeno drži v mini-
Tako prekuhana čebula je primerna tudi za čebulni nara-stek, ki ga pripravimo tako, da beli kruh narežemo na tanke rezine in ga močno pokapljamo z mlekom. Posebej v vreli vodi na hitro prevremo mlado čebulo. V pomaščen pekač nadevamo namočen kruh, tako da dno pekača prekrijemo, čez kruh podevamo čebulo, lahko drugo zraven druge ali bolj na redko, po čebuli potresemo na maslu prepražene gobe, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in prekrijemo z namočenim kruhom. Po vrhu prelijemo s kislo smetano in jajci. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija tako dolgo, da postane zlato rjave barve.
Čebula pa je primerna kombinacija zelenjave, ki jo pripravljamo v voku. Narezano pogosto kombiniramo s stročjim grahom, sladkim korenčkom, gobami, cvetačo in podobno zelenjavo.
Glede na okus je cenjena tudi srebrna čebulica ali perla, ki je velika za lešnik in jo pobiramo, ko doseže premer 2 do
Francoska čebulna juha
3 centimetre. Sveža srebrna čebulica je tako blagega okusa kot spomladanska čebula, izrazitejšo aromo razvije šele med sušenjem. Pogosto z njo krasimo poletne zelenjavne solate, jo uporabljamo za mariniranje, vloženo ponudimo v hladnem bifeju ali z njo obogatimo enolončnice.
V svetu iz čebule pripravljajo številne jedi, tako jo v Španiji dušijo skupaj s paradižnikom in čičeriko, v Nemčiji jo pripravljajo skupaj s telečjimi jetri in jabolki, v Franciji poznajo čebulne kolačke, nadevane s kostanji, krušnimi drobtinami in sirom. V Veliki Britaniji pripravljajo čebulni nadev s perutnino in žajbljem, prav tako juho s sirom in opečenimi kruhovimi kockami, Francija pozna znamenito čebulno juho, v ZDA pripravljajo čebulne zrezke s krompirjevo kašo in še številne druge jedi.
Čebula se po okusu še posebej ujema z listno zeleno, kumino, mesnimi jedmi, paradižnikom, ribami, kumarami, avokadom, sladko-kislo vloženo zelenjavo, korenčkom, krompirjem, pečenkino omako, dušenim sadjem, grahom, poletni-
mi bučami, ingverjem, baziliko in žajbljem. Pravzaprav s težavo najdemo še kakšno drugo živilo, ki ima toliko možnih dodatkov, s katerimi čebulo lahko kombiniramo in pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek k jedem.
Opečeno čebulo na maslu ali olju pa lahko dodamo tudi k surovemu kvašenemu testu in dobimo čebulni kruh, ki je dobrodošla popestritev ob kozarcu domačega vina. Čebula je primerna tudi za samostojne glavne jedi, tako lahko pripravimo polnjeno čebulo. Izberemo srednje velike podolgovate čebule, jih olupimo, prerežemo na polovico in izdolbemo sredino. Lupine z vdolbinico damo kuhat v vrelo slano vodo in jih kuhamo 2 minuti.
Posebej sesekljamo čebulo, ki smo jo izdolbli, jo na manjši količini rahlo prepražimo in dodamo manjšo količino na lističe narezanih svežih gob, gobe pražimo toliko časa, da voda izpari, dodamo namočene drobtine, manjšo količino naribanega sira in na rezance narezano zeleno mlado čebulo ali drobnjak. Začinimo s soljo in peteršiljem. S tako pripravljenim nadevom napolnimo kuhano čebulo, po vrhu nadeva damo žlico sladke smetane z jajci in potresemo z naribanim sirom. Vso sladko smetano rahlo premešamo in dodamo razžvrkljana jajca. Na 2 dl smetane dodamo 2 jajci. V pečici zapečemo pri 220 stopinjah Celzija. Tako pripravljeno čebulo ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Vlado Pignar
Foto: E. Senear
malni kondiciji. Ker pa gre pri popuščanju srca za bolezensko stanje, ki se spreminja iz meseca v mesec, je treba temu prilagoditi tudi zdravljenje in kontrole pri veterinarju, ki morajo biti kar pogoste. Z diagnostiko krvi in ultrazvočno in RTG-dia-gnostiko ter rednim kliničnim spremljanjem pacienta lahko učinkovito sproti prilagajamo terapijo, jo spreminjamo in nadgrajujemo. Dejstvo je, da so poletna vročina, vroči in soparni dnevi zelo obremenilni za pse srčne bolnike. Potrebno jim je omogočiti bivanje v čim bolj hladnih prostorih in veliko sveže pitne vode. Na sprehod lahko peljemo takega psička le zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se temperature vsaj nekoliko spustijo. Vmes, pa le toliko, da kužek opravi fiziološke potrebe, potem pa hitro nazaj. V večini primerov kužek sam nakaže, da ni razpoložen za sprehod, da mu je prevroče in to moramo upoštevati in nikakor siliti kužka k nadaljevanju sprehoda. Tudi če kljub bolezni kaže željo po igranju v poletni vročini, mu moramo to preprečiti. Pogosto se dogaja, da lastniki peljejo svojega bolnega kužka na zelo kratek sprehod, pri tem srečajo mladega razigranega kužka in le-ta v svoji igrivosti premočno stimulira
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
bolnika k skakanju in igranju. Posledice so lahko nepredvidljive in tudi usodne, zelo hitro lahko pride do poslabšanja klinične slike bolezni.
Hranjenje kužka srčnega bolnika v vročih poletnih dneh mora biti minimalno, z ustrezno dietno prehrano. Najprimernejši čas za jemanje hrane je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
V primeru poslabšanja splošnega stanja živali moramo takoj poiskati pomoč pri veterinarju. V pomoč pri presojanju stanja bolezni nam je lahko frekvenca dihanja živali v mirovanju, najbolje je to izmeriti pozno zvečer, ko žival počiva ali spi na svojem prostoru. Nikakor ni meritev pravilna po sprehodu, vznemirjenju, hranjenju in podobnem. Če se frekvenca dihanja iz dneva v dan zvišuje, pomeni, da se bolezen slabša. Katera je normalna frekvenca bitja srca, zvemo pri veterinarju.
Lastnici nemškega bokserja svetujem, da pred pojavom poletne vročine ponovno obišče veterinarja, opravi omenjeno diagnostiko in se prepriča o ustreznosti terapije pri njenem psu.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Obvestilo vinogradnikom in vinarjem
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v tem letu izvaja povečan nadzor nad obveznimi vpisi v evidence, ki spadajo v pristojnost MKGP. Zato vas obveščamo o obveznostih, ki izhajajo iz veljavnega Zakon o vinu in predpisov, ki urejajo živila:
1.	Vpis v register pridelovalcev grozdja in vina
V	register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisati vsi, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, tisti, ki obdelujejo manjšo površino, pa le, če pridelek tržijo. V register se vpišete na Upravni enoti.
2.	Prijava pridelka grozdja in vina
Pridelek grozdja, mošta in vina so dolžni prijaviti vsi vinogradniki in vinarji, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na Upravni enoti do 20. novembra po trgatvi.
Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na Upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oz. zadruga. Če oddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka.
3.	Prijava zalog vina
Pridelovalci, ki so dolžni prijaviti pridelek grozdja in vina, morajo na Upravni enoti vsako leto do 7. septembra prijaviti zaloge vina, ki so jih imeli v kleti na 31. julij istega leta.
4.	Vpis v register živilskih obratov
V	register živilskih obratov se morajo vpisati vsi, ki pridelujejo vino in ga tržijo. Vlogo za registracijo živilskega obrata se odda na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Služba za identifikacijo in registracijo živali, obrazec je dostopen na http:// www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/varna_hrana/register_ obratov/.
Zaradi zgoraj naštetega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse vinogradnike in vinarje, ki:
-	nimajo v register vpisanih vseh svojih vinogradov ali
-	niso prijavili pridelka letnika 2010 ali
-	niso prijavili zalog za leto 2010,
da to obvezo čim prej izpolnijo tako, da se oglasijo na najbližji Upravni enoti in oddajo ustrezno prijavo.
Vinarji, ki še nimajo registriranega živilskega obrata in bi ga morali imeti, pa naj čim prej oddajo vlogo za vpis na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj: Peter Pribožič
(povzeto po MKGP)
Foto: Ivan Svajgl
Informacija o razpisih
V petek, 10. 6. 2011, so bili objavljeni štirje novi razpisi PRP
-	javni razpis za ukrep 142 - Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leto 2011; javni razpis za ukrep 311
-	Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti; javni razpis za ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij; javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi.
Foto: AS V
Krvodajalci
16. maj 2011: Jože Cizerl, Mezgov-ci 1; Stanko Zebec, Šalovci 15; Mitja Trop, Rimska pl. 6; Marko Petek, Trubarjeva 9; Brigita Lužnik, Hrasto-vec 28; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku; Marjana Logar Kelc, Pestike 4 a; Ida Kokol, Brezovec 48; Peter Kukovec, Goričak 7; Maja Avguštin, Zg. Pristava 32; Franc Ma-lek, Trubarjeva 13; Zvonko Auer, Mi-hovce 12; Roman Meško, Mezgovci 56 a; Anton Topolovec, Spodnji Le-skovec 7 b; Darinka Kacjan, Orešje 169; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a; Roman Resman, Podvinci 68 a; Nina Lazar, Turški Vrh 16 a; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Zlatka Gaj-šek, Gregorčičev drevored; Milko Fajfar, Brezovec 48; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Miran Paveo, Kun-gota pri Ptuju 146; Alojz Petek, Dornava 142; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1; Alojz Horvat, Juršinci 77; Silvo Božičko, Spuhlja 56 a; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73 a; An-drejka Lazar, Turški Vrh 16 a; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Denis Pfeifer, Hrastovec 134; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Marjeta Trančar Kokot, Korenjak 32; Miran Tušak, Gorišnica 106; Marija Kočevar, Hrastovec 5 c; Danijel Nahberger, Kopališka 14; Jure Novak, Cirkovce 22; Mihael Kranvogel, Krčevina pri Vurberku; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Borut Korenjak, Anželova 1, Alojz Kikl, Skorba 6; Aljoša Klajderič, Stojnci 128; Matej Ornik, Arbajterjeva ul. 5; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33, Nina Kajšler, Miklavška ul. 38. 19. maj 2011: Rok Kocuvan, Sov-jak 46; David Zupančič, Črmljenšak 39; Blaž Žižek, Veščica 8 d, Ljutomer; Sebastjan Bogdan, Pristava 26 a, Ljutomer; David Borko, Slamnjak 34 b, Ljutomer; Iztok Ivanuša, Hum pri Ormožu 17; Marta Hanžič, Obrež 125 a; Andrej Puklavec, Drakšl 35 b; Viljem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Arsen Zelenjak, Koračice 67; Aleš Mušič, Hranjigovci 16; Boris Šala-mija, Vičanci 96 a; Dejan Mesarec, Hum pri Ormožu 93; Slavko Cvetko, Mala vas 8 a; Marija Levanič, Mi-hovci 75; Andrej Žuran, Mihovci 76; Dejan Moravec, Vičanci 87 a; Tadej Korošak, Slovenskogoriška cesta; Danica Mahorič, Brstje 1; Smilja-na Muhič, Moškanjci 14 b; Marko Kuhar, Spuhlja 9 a; Robert Arnuš, Podlehnik 81; Aleš Petrovič, Prvenci 16; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Radovan Ačimovič, Peršonova ul. 23; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurber-ku; Ines Pavlinič, Vičava 101; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Špela Va-lenko, Moškanjci 1 e; Sandi Arnuš, Dornava 56 c; Vesna Krajnc, Kora-čice 30; Darko Lorbek, Turški Vrh 3; Domen Tomše, Videm pri Ptuju 65; Slavko Muršec, Črmljenšak 39; Damir Šolman, Čermožiše 45 d; Danijel Roškar, Placar 67; Davorin Karo, Dr. Kovačiča 7; Marko Kukovec, Bukovci 158; Janez Prevolšek, Tržec 2 b; Mitja Kosi, Pršetinci 18; Simon Nahberger, Zg. Hajdina 37 a; Branko Lenart, Maistrova 24; Zdrav-ko Vindiš, Zlatoličje 91; Marjan Kokot, Majšperk 32; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38; Benjamin Majar, Bukovci 19; Ervin Horvat, Formin 14 b; Denis Vantur, Prežihova ul. 9; Andrej Novak, Zagrebška cesta 51 a; Vladimir Tili, Kicar 48; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Jani Golob, Prerad 20; Matej Novak, Polenšak 37; Uroš Novak, Podvinci 80 a; Marija Arnuš, Podlehnik 81; Janez Horvat, Spuhlja 66 b; Jurij Podgoršek, Zadružni trg 5; Davorin Potočnik, Zg. Leskovec 19; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9; David Šalamun, Slavšina 53 a; Jože Zupanič, Cesta 1. maja 10; Mario Frangež, Rimska ploščad 11; Tomi Potočnik, Breg 54; Tadej Božičko, Stranske Makole 23 b; Alojz Gojčič, Brezje pri Oplotnici; Blaž Babšek, Breg 57.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Hrepenenje
Vprašanje: Se bo moj prijatelj, ki mi zelo veliko pomeni, kdaj vrnil k meni? Kljub mojemu trudu in prošnjam se ne odziva. Ali me ni imel rad? Ali bom našla novo srečo, če se ne bo vrnil, ali bom še naprej hrepenela po njem?
Odgovor: Čas kuje srečo in nesrečo, pravi stara modrost. To predvsem pomeni, da se človeku zgodi pravzaprav vse slabo in dobro. Seveda je včasih relativno, kako vrednotimo nek dogodek in je mnogo bolj spodbudno, da razmišljamo pozitivno in da vsak posameznik najde navdih. Ste se že kdaj vprašali, kaj je sreča, kako jo človek najde in kaj pravzaprav pomeni biti srečen? Ali je to zgolj neka prispodoba, ki je navidezna in ko je človeku hudo, nanjo pozabi? Ravno podoben princip imate vi, kajti ko vam je najtežje, stvari pozabite in trdite, da ne delujejo. Življenje je aktivno in je kot deroča reka, s katero morate delati previdno. Bolje je, da boste kmalu naredili analizo in se odločili, kje so vaše meje in pravila. Bodite bolj prožni in ne iščite tistega, kar vas ne osrečuje. Pravilno je, da se poslušate in da sledite svoji intuitivnosti. Ugodno bo, da najdete tisto, kar vam nekaj pomeni. Ljubezen, po kateri na svoj način hrepenite, si predstavljate kot večno trpljenje. In ravno s tem se zvezde ne strinjajo. Ljubezen je nekaj najbolj prijetnega, kar se človeku lahko zgodi. Zakaj potem trpite? To je zelo preprosto, kajti omenjeno ste si ustvarili sami, kajti niste doumeli bistva, da se poti v življenju sestavljajo in raz-
stavljajo. Najti morate moč, da uvidite, da se moški, ki ga imenujete prijatelj, ne bo vrnil in tako je tudi prav. Res je, da vas odgovor boli, ampak tako vam je namenjeno. Upam, da se v bodoče ne boste več ukvarjali z raznimi ljubezenskimi trikotniki in da se boste odločili, kaj si želite. Sreča je na strani pogumnih ljudi, tako boste morali najti sebi primernega parterja in uvidite lepote hrepenenja. Preveč se ukvarjate z vprašanjem, da je on tisti pravi, in če je prispodoba življenja lahko reka, je čas, da se spustite po njenih brzicah in varno boste prišli v pristan. Zdi se, da imate mnogo pomislekov in da se morate imeti bolj radi. Svoje misli si boste morali v bodoče bolj zaposliti in čas je, da si najdete neko interesno dejavnosti, ki vas bo zadovoljevala. Kajti le tako se vam bo nasmehnila sreča. V duhovnem smislu bi vas opozorili, da premalo negujete svojega notranjega otroka. Včasih je do lastne sreče in notra-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
njega zadovoljstva potrebno tako malo in vendarle si sami ne smete oteževati reči. Želim vam mnogo prijetnosti in harmonije, tako najdete svojo srečo in mir.
Šifra: Depresija
Vprašanje: Kljub navidezni družinski idili sem čedalje bolj depresivna. Zadnje čase mislim na najhujše. Kako se bo moja kriza končala?
Odgovor: V vašem primeru je tako, da imate kljub navideznim obveznostim veliko časa.
Po naravi ste oseba, ki je zelo radovedna, radi berete in analizirate. Vaše misli so precej bistre in vedno vas zanima kaj novega in drugačnega. Od časa do časa se počutite ujetnica v svojem telesu in menite, da si zaslužite več in na drugačen način. Tega vsekakor ne
Odstopanje od vsakdanjih norm obnašanja
Tone se že nekaj časa ukvarja z vprašanjem definicije norosti. Kdaj lahko rečemo za nekoga, da je nor, da odstopa od vsakdanjih norm obnašanja in vedenja, ter kdo je tisti, ki odloča o tem oziroma potrjuje norost nekoga? Zanima ga tudi, kje je mesto za te ljudi.
Tonetovo raziskovanje pojma norosti pelje v napačno smer, saj odstopanja od vsakdanjih norm obnašanja in vedenja nikakor ne moremo označiti s pojmom norosti. Včasih so označevali s pojmom norosti bolnike z duševnimi boleznimi ljudje kar tako, ker je njihovo vedenje odstopalo od običajnih norm obnašanja, bilo jih je strah in so jih zapirali v geta (»norišnice«).Toda človeštvo je vseeno napredovalo v civilizacijskem smislu in se to že v prejšnjem stoletju ni več dogajalo.
To pomeni, da ni nikogar, ki bi potrjeval norost nekoga v tem smislu in bi potem tako označene zaprli v neko izolacijo.
In kaj je torej norost? To je nespametno, neumno dejanje ali ravnanje.
Tega je v vsakdanjem življenju mnogo in posledice takega ravnanja marsikdo občuti na lastni koži.
Nori so tisti, ki počnejo vedno eno in isto stvar, obenem pa pričakujejo drugačen rezultat, namesto da bi se lotili reševanja problemov na drug način.
Posledice takega ravnanja tistih, ki imajo v rokah oblast in moč, pa vsak dan, na svoji koži, občutimo vsi državljani.
Mag. Bojan Šinko
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
morem in ne smem zanikati, pred tem je vaša naloga, da si izpostavite takšne pogoje, da bo to mogoče. Pravzaprav lahko trdim, da vam nič ne manjka in da bi bil že pravi čas, da stopite do psihiatra, ki vam bo pomagal s strokovnimi prijemi in vam dal ustrezno pomoč. Druga zadeva, ki je ravno tako pomembna, je, da se znate pogovarjati in da zaupate svojemu partnerju. Istočasno mu morate povedati, kaj vas moti, kaj si želite in na kaj ste ponosni. Temne misli dajte stran in
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (24.)
Učim religioznost, ne religije
Indijski modrec, doktor filozofije in duhovni učitelj Bhagawan Shree Rajneesh, znan tudi kot Osho, je nepopustljivo kritiziral verske in politične institucije, zato ob koncu življenja ni smel skoraj v nobeno državo na svetu. Njegova dela so bila na vatikanskem prepovedanem seznamu knjig. Mnogi so ga imeli za težko pričakovanega mesijo, saj je po Nostradamusovih osmih ključih ustrezal vsem prerokbam.
Osho je rekel: »Religija ni to, kar ljudje mislijo, da je. Ni krščanstvo, ni budizem in ne islam. Tako imenovane religije so mrtva skala. Ne učim vas religije, ampak religioznosti -tekočo reko, ki vseskozi spreminja svojo smer. Vendar na koncu doseže ocean. Vse religije na svetu so mrtva skala. Ne tečejo, ne spreminjajo se, ne premikajo se s časom. In nič, kar je mrtvo, vam ne bo pomagalo. Skala mogoče pride prav, kadar hočete narediti nagrobnik.«
Oshojevo osebnost in delovanje najbolje predstavi anekdota Anthonyja de Mella, ki pravi, da je neki škof tožil: »Kamorkoli je šel Jezus, je bila revolucija, kamorkoli grem jaz, mi ljudje ponudijo čaj.« Osho je bil živi ogenj, luč in (duhovna) revolucija.
Kdo je bil Osho
Rajneesh Chandra Mohan se je rodil leta 1931 v Indiji. Njegov oče je bil trgovec. Otroštvo je preživel pri babici, ki je bila njegova največja prijateljica in kasneje zvesta privr-ženka njegovih idej. Leta 1938 se je preselil k staršem. Leta
1951 se je vpisal na filozofska fakulteto v Jabalpuru, kjer je tudi doktoriral. Leta 1953 je doživel prosvetljenje, veliko duhovno rojstvo.
Leta 1957 je predaval na fakulteti za sanskrt v Rajpuru. Nato je med letoma 1958 in 1966 poučeval kot redni profesor na fakulteti v Jabalpuru. Potem se je odločil, da bo začel širiti svoj nauk. Potoval je po Indiji in s svojimi idejami jezil duhovščino. Ljudje so mu nadeli vzdevek Bhagawan ali Blaženi. Ko so njegovi učenci postali Zahodnjaki, se je njegov sloves naglo razširil po Evropi in ZDA. Indijski predsednik Moradži Desaj je poskušal zatreti njegovo delovanje in leta 1970 so na Osha izvedli celo atentat. Do takrat si je že nakopal jezo vseh uradnih cerkva na svetu.
Leta 1981 je odpotoval v ZDA. V Oregonu so njegovi ameriški učenci kupili veliko posestvo, na katerem je zraslo mesto s 3000 privrženci. Na poletnih festivalih se je tam zbralo tudi do 20.000 ljudi. Vendar idila ni dolgo trajala. Leta 1985 so ameriške oblasti
brez sodnega naloga aretirale Osha. V zaporu so z njim ravnali nečloveško in ga celo zastrupili. Nato je bil izgnan iz ZDA. Vrnil se je v Indijo, vendar so ga tudi tam izgnali. Nato je kratek čas preživel na Kreti, nakar je sledilo novo preganjanje. Poskušal je dobiti azil v večini držav sveta, ampak je bil vsepovsod zavrnjen.
Leta 1987 mu je Indija dovolila vrnitev v domovino, kjer je tri leta kasneje v starosti 59 let umrl v mestu Puna. Ob koncu življenja se je posvetil predavanjem o zenu in dobil ime Osho ali »novi človek.« Za njim je ostalo 700 knjig, ki so prevedene v 30 jezikov. Na smrtni postelji je zbranim učencem rekel: »Moje telo bo umrlo, toda moja energija bo za vedno ostala z vami.«
Nostradamusovi ključi
Osho ni bil religiozni vodja, temveč duhovni učitelj. Mnogi so ga imeli za težko pričakovanega mesijo, saj je po napovedih največjega jasnovidca vseh časov Michelle de Nostrada-musa ustrezal vsem osmim ključem v prerokbah. Prihajal je z Vzhoda (1), njegov nauk
je bil povezan s hermetičnimi nauki (2), veliko je potoval (3), bil je izobčen (4), njegovi učenci so nosili rdeča oblačila (5), povezan je bil z luno, saj njegov priimek Rajneesh pomeni »gospodar polne lune« (6), prav tako je bil povezan z mesecem, saj njegov predzadnji priimek Chandra v uradnem imenu pomeni Mesec (7) in simbol njegovega gibanja so bile ptice (8).
Oshojev nauk
Osho je človeka razlagal kot celostno bitje in je obsojal kulturno dediščino Vzhoda in Zahoda, češ da nas je družbeno okolje umetno razcepilo v dva sovražna tabora: v zorbo - materialista in v budo -duhovneža. Zahod je dejal, da je človek le telo in da duša ne obstaja. Vzhod pa je izbral drugo pot in rekel, da je duša edina realnost, da je telo le iluzija, da materija ne obstaja in da je »svet narejen iz iste snovi kot sanje.« Na površju se zdi, kot da Vzhod in Zahod počneta različne stvari, v bistvu pa jih ne, kajti vsako notranje ločevanje in razdvajanje v človeku povzroča konflikt, nezadovoljstvo
vedite, da je življenje čudež in da vam je Bog dal življenje in on je tudi tisti, ki vas bo poklical k sebi, ko bo čas. Vse drugo je dobro pozabiti in se je mnogo bolje potruditi, da ste trdni in močni v svojih odločitvah. Pravilno je, da si iz dneva v dan vzamete nekaj časa zase in se odpravite v naravo, opazujte lepote življenja in videli boste čarobnost, za katero je vredno živeti. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
in vojne. Ko se človek notranje bojuje, si en del prizadeva, da bi si podjarmil drugi del. Duša si poskuša podrediti telo, telo pa dušo. Osho pa pravi: »In če se boriš s samim seboj, kako boš umirjen in zadovoljen? V resnici nisi razdeljen. V resnici si harmonična celota.«
Za razliko od mnogih Učiteljev je Osho spregovoril tudi o seksu, v katerem ni videl nič bogokletnega ali nenaravnega. Dejal je, da moški potrebuje žensko za ljubezen, kajti v nasprotnem primeru njegov objekt ljubezni postanejo denar, politika, moč ipd., to pa vodi k vojnam in nemiru.
Oshojevi izreki
»Razsvetljeni človek je največji tujec na svetu.«
»Dobro in zlo sta človeška koncepta, ne božja.«
»Smo v zaporu, a vrata so odprta.«
»Resnice se ne da poučevati.«
»Nihče ni višji in nihče ni nižji, nihče ni večvreden, nihče manjvreden. Vsakdo je neprimerljivo enkraten.«
»Dve poti vodita do razsvetljenja: meditacija in ljubezen. Pot modrosti in pot ljubezni. Pot moškega in pot ženske. Pot samote in pot druženja. Vsi veliki preroki so bili moški in so hodili po poti samote in meditacije. Ženske svetnice so dosegle razsvetljenje po poti ljubezni, preko drugega. Moški najprej meditira in nato ljubi. Ženska najprej ljubi in nato meditira.«
Nadaljevanje prihodnjič
Slo pop - rock novice
Simpatična in vedno razigrana Alya, ki energično in navihano čaka prave poletne dni, predstavlja nov single. Za besedilo »Vse bo, vse bo, vse bo v redu, sva na tankem ledu« Alya pravi, da mu še kako verjame. Kot eden njenih največjih hitov A veš je tudi ta singel nastal tako rekoč v trenutku, saj je od začetne zamisli pa do pošiljanja pesmi na radijske postaje minilo komaj teden dni. Pesem je napisal Jan Plestenjak, producentsko pa jo je dodelal Martin Štibernik. In čeprav se glasbenica kmalu za kratek čas odpravlja na več kot zasluženi dopust, že načrtuje nove zgodbe, pesmi in nastope. Med drugim se bo poleti podala tudi na fotografiranje v zabavni in zanimivi London, tako da se lahko že kmalu nadejamo novih fotografij.
■k-k-k
Kantavtor nigerijskega rodu - Sunny - predstavlja svojo drugo skladbo. Pevec je svojo glasbeno pot začel že v Nigeriji, kjer je začel ustvarjati svoje lastne, avtorske skladbe. Ljubezen do glasbe je podedoval od mame, kije tudi glasbenica in pevka. Po prihodu v Slovenijo se je Sunny znašel v primežu osamljenosti... Takrat je začela nastajati skladba Lonley. Kmalu pa je v Sloveniji našel krog glasbenikov in prijateljev, ki jim lahko zaupa in s katerimi se je lotil novega projekta.
Pevec sedaj s ponosom predstavlja svojo drugo skladbo z naslovom Tell me, ki je nekoliko bolj poskočna od prve. Poln volje do dela in novih idej pa napoveduje tudi, da bodo naslednje pesmi dobesedno 'eksplodirale' in najboljše šele prihaja. Okrog sebe je zbral čisto pravo skupino z imenom The Deep Souls... Pripravljeni so, da jih sliši cela Slovenija - tudi v živo!
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. 6PACK ČUKUR - DOBRO JUTRO, SLOVENIJA ^NUDIIIAJ-EPŠA PESEM
J macA nn CCI/CDA nn ni£
7.
8. Masa - od severa do juga
NATALIJA VERBOTEN \ - ZAPOJ, SLOVENIJA 6. PANDA - LJUBIMEC BREZ IMENA 5. DASHA - V PRELEPI LJUBLJANI 4. BILBI - TISTO NI BIL MAJ 3. ALYA - VSE BO VREDU 2. NEISHA - ALARM SRCA 1. ČUKI - GREMO OKROG SVETA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Maya se vrača na sceno
Pevka Maya, ki se je na slovenskem glasbenem prizorišču zapisala kot pionirka slovenskega soula in r'n'b-ja, je nase prvič opozorila že v letu 2001. Prva zgoščenka z naslovom Taka kot sm, ki je nastala v sodelovanju s priznanima glasbenikoma Janijem Hacetom in Iztokom Turkom, je izšla istega leta. Takrat jo je na nastopih spremljala zasedba Elevators.
Nekaj let kasneje je Maya predstavila skladbo Letela bom. Sledilo je zatišje, v tem času pa se je pevka posvečala ustvarjanju nove plošče. Leta 2009 se je predstavila z novo zasedbo na festivalu Vesolje veselja, kjer je kljub večletni odrski in medijski odsotnosti presenetila z dovršenim in vrhunsko izpeljanim programom ter posledično požela odlične kritike poslušalcev in glasbenih kolegov.
Na novem projektu z naslovom Čas za nas, ki bo izšel pri založbi Reflektor, je Maya združila več uveljavljenih slovenskih in tujih glasbenikov, ki so glasbenim gurmanom že dobro poznani z odrov jazza, popa in klasične glasbe. Skupaj s producentom Igorjem Vičenticem sta ustvarila novo zgodbo, kjer se prepletajo 'old school' funk, soul in acid jazz
s sodobno produkcijo. Kot av- dozorel glasbeni izraz in slo-torja sta sodelovala tudi Robert venska besedila, ki jih odliku-Jukič in Jani Hace. Samosvoj, jeta materinemu jeziku pre-
Naslovnica albuma Čas za nas
Foto: Agencija Reflektor
večkrat tuja mehkoba in miren tok, so izdelek opisali glasbeni poznavalci, ki so novo ustvarjanje Maye že slišali.
»Moja glasba je odmik od sredinskega slovenskega glasbenega razmišljanja in ustvarjanja ter se ne podreja zahtevam in normam trga. V svojih tekstih se ukvarjam z medčloveškimi odnosi, odnosom človeka do sistema, splošno apatičnostjo ljudi. Teksti so socialno in družbeno angažirani, osebno izpovedni, lirični in kot taki pripovedujejo, sprašujejo in opozarjajo, a vedno na način, ki postavlja človeka in njegovo sposobnost razmišljanja na prvo mesto,« je povedala Maya.
Na promocijskem koncertu ob izidu albuma se bo pevka v Kinu Šiška v četrtek, 23. junija, predstavila z zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jih publika dodobra pozna večinoma iz sveta jazza. Zasedba šteje deset članov: bobni - Jure Rozman, bas - Robert Jukič, tolkala -Rok Škarabot, rhodes in klaviature - Igor Vičentic, rhodes, hammond in klaviature - Marko Črnčec, trobenta - Igor Matkovič, spremljevalni vokali - Katja Koren, Karin Žemljic in Aleksandra Čermelj.
MZ
Filmski kotiček
Možje X: Prvi razred
Vsebina: Leta 1962 mladi in bistri Charles Xavier uspešno diplomira na Oxfordu ter postane profesor. Zaveda se, da ima nadnaravne moči, saj drugim lahko bere misli ali se jim oglaša v možganih. Zanima ga, ali je edini na svetu, ali pa morda obstajajo še drugi, ki bi s svojimi nenavadnimi sposobnostmi izstopali iz povprečja. Charles odkrije, da gre za genetsko mutacijo in temu primerno za novo stopnjo razvoja človeka. Izkaže se, da je takšnih ljudi
X-Men: First Class Igrajo: Jennifer Lawrence, January Jones, James McAvoy, Michael Fassbender, Nicholas Hoult, Kevin Bacon, Rose Byrne
Scenarij: Bryan Singer, Zack Stentz, Jane Goldman, Ashley Miller in Jamie Moss Režija: Matthew Vaughn Žanr: domišljijski akcijski Dolžina: 132 minut Leto: 2011 Država: ZDA
že na stotine in da obstajajo že desetletja. Charles kmalu spozna Erika, ki lahko na daljavo nadzoruje kovino. Erik je poln sovraštva, saj si že slabih 20 let prizadeva najti vodjo nemškega koncentracijskega taborišča, ki je pred njegovimi otroškimi očmi ubil njegovo mamo. Xavier ga skuša pomiriti in v družbi vedno večjega števila mutantov ustanovi šolo zanje. Po drugi strani pa se politična situacija med ZDA in ZSSR zaradi sovjetskih raket na Kubi vse bolj zaostruje. Izkaže se, da za tem podlim načrtom stoji Sebastian Shaw, nekdanji nacist, ki ga Eric bolestno išče ...
Matthew Vauhn je v svoji kratki karieri posnel le peščico filmov, toda z njimi je dokazal, da je izjemno sposoben režiser, ki pa ni narcis, ki bi si želel izstopati. Lanskoletni Kick-Ass in pred tem Zvezdni prah dokazujeta, da je umirjen umetnik in nikakor ne vizualni mastur-bator, ki bi zgodbo ovijal okoli lepih prizorov. Vaughn je predvsem pripovedovalec zgodb, čigar filmi nam med gledanjem ne skačejo v oči, le na koncu se
zavemo, da smo pravkar videli nekaj lepega in dobrega.
Tudi pri svojem zadnjem filmu, Možje X: Prvi razred, je bil dovolj pameten, da je dal prednost zgodbi in likom, nato sporočilu filma in šele potem superherojem. Slednji so pravzaprav znova prispodoba za zatirane manjšine, danes in nekoč, ki bi lahko človeštvo popeljalo v izjemno prihodnost, če ljudje ne bi imeli prirojenega strahu do vsega neznanega in hudo željo po ohranitvi statusa quo. Možje X: Prvi razred je sicer peti del v že zelo utrujeni franšizi, toda presenetljivo spada med najboljše filme v seriji, prav tja med prva dva filma. To gotovo ni naključje, kajti zgodbo in produkcijo filma je po dveh filmih pavze znova v svoje roke vzel Bryan Singer,
zato smo dobili presežek, ki ga po plakatu sodeč ne bi pričakovali. Plakat namreč obljublja le kup nekakšnih najstnikov, ki mahajo in letajo naokoli in furajo svoje srednješolsko trpljenje. Na srečo je film vsej prej kot to, saj se med drugim poglablja v tako resne teme, ko je sovražnik, brez katerega ne moremo, saj nam da smisel, nas definira in ko se ga po freu-dovsko le znebimo (patricid), prevzamemo njegovo psihološko identiteto, saj bi sicer naše življenje izgubilo smisel in kompas. Kakorkoli ta film obračamo, mu težko očitamo kakršnokoli napako, saj v morju (povprečnih) filmov po stripih prinaša globljo zgodbo, kot bi jo pričakovali v tem žanru.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
SLUZNIČNA I GUBA V GRLU
DYLANOV MENAŽER (AL)
BOJNI LETALSKI HEROJ
CASTILEC GOLOTE, NUDIST
ŽIVILO IZ MLEKA
NAS ARHITEKT (DAN)
KAR SE PRIDOBI Z ZAKOLOM ŽIVALI
18, ČRKA ARABSKE ABECEDE
GRUZIJSKI FILMSKI REŽISER JOSELIANI
SIROKO PODAJANJE
REKA NA TAJSKEM
KOMAD JANA PLESTENJAKA
NOG. TRENER (MATJAŽ)
HOTEL V SPLITU
DALMATINSKO VINO IZ VIŠENJ
SLIKARSKA DELAVNICA
POLJSKI NOGOMETAŠ
PREDHODNIK KLAVIRJA
KAREL GOTT
OPLODITVENI PROCES
DRAGA AHAČIČ
ZAGOVORNIK, POBUDNIK
AFRIŠKA PEVKA (CESARIA)
NAJVEČJI DESNI PRITOK
LJUBLJENA ŽENSKA
MORSKA RIBA
MUSLIMANSKI BOG
JAPONSKI PISATELJ
GLAS TRAVNIŠKEGA MURNA
SNEMALEC MILETIC
TANJŠA SUHA SALAMA
MELODIČNI ODLOMEK, PODOBEN ARIJI
PRIREDITEV OB
ZAKLJUČKU SR. ŠOLE
VULKAN V MEHIKI
DRŽAVNI PRORAČUN
PRIPADNIK SEKTE
SRČNO MIŠIČJE
MESTO V NIGERIJI
IT. MOTO-CIKLIST
AMERIŠKI KOŠARKAR NBA BAKER
ZDRAVILNA RASTLINA
EVROPSKI VELETOK
SNEG ZA ZANKANJE
KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH
GRŠKA PEVKA
MOUSKOURI
NEMŠKI PISATELJ (LEO)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ABE=japonski pisatelj in dramatik (Kobo, 1924-1993), ABENOJAR = špansko metece zahodno od Ciudad Reala, BAK = poljski nogometaš (Jacek, 1973-), EVORA = afriška pevka (Cesaria, 1941-), GOI = italijanski motociklist (Ivan, 1980-), GROSSMAN = menedžer Boby Dylana (Al, 1926-1986), KANO = mesto v Nigeriji, LENARD = slovenski oblikovalec in arhitekt (Dan, 1968).
■pje^ojLU 'euajeiue 'uie 'Jeujaoi 'ijqop
euAe|>| 'epuogoiaiue? 'pjeua~j 'ouey 'qeiv 'ogjej 'jj 'euas 'e>ne|z '>|ax 'J|s 'uay 'upaAe|>j 'ijwepe 'eqezuo 'se j>js|eia| 'ueiwe^o 'ueiussojg 'ses^ejqe 'uouq 'puoq 'ajjAO 'jeaad :ouAejopoA DINVZIU)! 31 A31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 18. junij
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 19. junij
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo
iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 20. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fri-dl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko
noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). TOREK, 21. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Ko gre za zdravje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 22. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj). ČETRTEK, 23. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 24. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Prestop Sonca v znamenje Raka (21. junij) prinaša veliko zvedave in radovedne energije. Prenova vas čaka doma in končno se boste morali odločiti, kaj si pravzaprav želite in kje so vaše meje. Finančno stanje bo v vašem primeru zelo pestro in zanimivo. Zavedali se boste, da iz majhnega raste veliko.
BIK
Napredovali boste besedno in v komunikaciji. Nakazano je, da boste našli v sebi moč in ustvarjalno energijo. Tako časa za počitek ne bo, ampak se aktivno soočite z obveznostmi življenja. Sprostila in z energijo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Odločili se boste in stopili korak naprej.
DVOJČKA
Finančno stanje se vam bo popravilo in spremljala vas bo sreča in radost. Zanimivo je, da se znajdete v vseh oblikah sodelovanja in da vas bo mnogo ljudi povprašalo po nasvetu. Odločni boste na delovnem mestu, kanček kreativnosti pričara čarobnost. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki.
RAK
Kresnica (23. junij) bo za vas dan, v katerem najdete svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo tista, ki- bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam bodo v pomoč.
LEV
Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. Če se odpravljate na morje,vasčaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in javno pokazali svoje ambicije.
DEVICA
V	vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek
tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in pri sebi boste naredili določen obračun. Slabe stvari morate pozabiti in si zapomniti dobre. Partner vas bo koval med zvezde in omenjeno vam bo godilo.
TEHTNICA
Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v igri več želez, toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase.
ŠKORPIJON
Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili določeno lepoto. Navdih boste našli pri srčnemu izvoljencu in skupaj vam bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi se daleč pride.
STRELEC
V	tem tednu boste zelo pridni, delavni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli
polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja.
KOZOROG
Nakazana je neka novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste določen smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli določeno motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste pilili.
VODNAR
Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti doživite doma, to bo tudi oaza sreče in priložnosti.
RIBI
Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam odpirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bosta paradna konja tega tedna. Ljubezen; pogovorite se.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Skupni nočni program iz studia Radia Ptuj. V petek, 24., in soboto, 25. junija.
PESNIK
Ptuj • Mladi tehniki in raziskovalci OŠ Mladika
Izjemni dosežki tehnikov in robotikov
V letošnjem šolskem letu so se učenci 7., 8., in 9. razredov OŠ Mladika skupaj z mentorico Majdo Kramberger Belšak, udeležili tekmovanja Tehnika ti da krila, ki je potekalo v Mariboru. Učenci 9. razredov Niko Ivezič, Rok Cafuta Horvat in Žiga Polanič so ekipno dosegli 5. mesto.
Foto: arhiv OS Mladika
Tekmovanje poteka tri leta. V triletni razvrstitvi so ti isti učenci dosegli odlično 2. mesto. Ekipo učencev 8. razredov so sestavljali Jan Bezjak, Špela Vučak in Žan Potočnik. Ekipno so dosegli odlično 1. mesto. Špela Vučak je posamezno dosegla 2. mesto. Ekipo učencev 7. razredov so predstavljali Oscar Križanec, Grega Pavlovič in Andraž Šuta. Ekipno so dosegli 2. mesto.
13. maja je v Veliki Nedelji potekalo regijsko tekmovanje iz konstruktorstva in tehnologije obdelav ter modelarstva. V panogi K3 so tekmovalci pod mentorstvom Majde Kramber-ger Belšak reševali problem s konstrukcijsko zbirko Fischer in Lego. Niko Ivezič je dosegel 1. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje, Jan Bezjak pa je dosegel 5. mesto. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 21. maja v Mariboru, je Niko Ive-zič dosegel odlično 2. mesto in prejel zlato priznanje. V mode-larstvu so z jadralnimi letali A1
Projekt smo na Osnovni šoli Videm začeli izvajati na začetku šolskega leta 2009/2010. V maju 2011 je pri nas potekalo zaključno srečanje šol iz Poznana (Poljska), Dos Hermanasa (Španija), Monopolija (Italija), Tavire (Portugalska), Capo D'Orlanda (Sicilija) in Evrychouja (Ciper).
V četrtek, 19. maja, so članice Društva podeželskih žena in deklet, Folklorno društvo in Etnografsko društvo Orači iz Lancove vasi pripravili slovenski večer, na katerem so gostom predstavili naše ljudske pesmi in plese ter tradicionalne domače jedi. Najprej je dogajanje popestrila
1. junija so se drugošolci zbrali na Poslančecevi domačiji v Varejah. Slovo od staršev je bilo hitro in brez solzic, čakala sta igrišče in ŽOGA!!!. Zlasti fantje, navdušeni nogometaši, se kar niso mogli nasititi igre; tudi kakšno potolčeno koleno jih ni odvrnilo od nje. Opazovanje nočnega neba in pohod s svetilkami nam je preprečila nevihta, a razočaranja ni bilo čutiti. Pripravili smo pravo pevsko tekmovanje »Kdo zna več?« (podnaslov: Kdo se bolj dere!). S težkim srcem so dekleta morala priznati premoč fantov. Pa ne zaradi znanja, da ne bo pomote!
pod mentorstvom Mira Dajčma-na tekmovali Rok Bezjak, Staš Planinšek in Luka Medic. Luka Medic je dosegel 2. mesto in se uvrstil na državno tekmovanje.
V okviru interesne dejavnosti »Elektronika z robotiko« so se naši učenci pod mentorstvom gospoda Ludvika Medica pripravili na državno tekmovanje ROBObum, ki je potekalo 17. maja 2011 na FERi v Mariboru. V skupini LEGObum 8 sta učenca
Jan Bezjak in Rene Fekonja iz 8. razreda osvojila 1. mesto, v skupini LEGObum 9 pa sta učenca Niko Ivezič in Luka Medic iz 9. razreda dosegla 3. mesto.
Zlato za Jana in Katjo
Katja Bezjak in Jan Bez-jak sta z raziskovalno nalogo Obnašanje različnih vrst vrečk v kompostu, v vodi, na zraku in v zemlji na področju ekologije z varstvom okolja pod mentorstvom Majde Kramberger Bel-
šak in somentorstvom Nataše Belšak na regijskem tekmovanju prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 23. maja v Murski Soboti, sta prejela odlično zlato priznanje.
Tekmovalcem in mentorjema Majdi Kramberger Belšak in Ludviku Medicu čestitamo za izjemne rezultate. Živa Šuta, 7. b, OŠ Mladika
skupina korantov in oračev, nad katerimi so bili gostje še posebej navdušeni, saj predvsem v mediteranskih deželah običaja odganjanja zime ne poznajo.
Članice društva podeželskih žena in deklet so pripravile tradicionalne slovenske jedi. Bogato obložene mize in oku-snost hrane nas je prepričala v gostoljubnost in pridnost deklet ter žena, ki so hrano pripravile z obilico ljubezni in dobre volje. Najbolj jih je prevzela potica.
Po okusni pojedini so nas zabavali člani Folklornega društva Lancova vas, ki so nas popeljali v svet slovenske ljudske glasbe in plesa. Predstavili so nam naše tradicionalne plese, katerih so se kasneje naučili tudi gostje. Ob plesu so spoznali, da tudi Slovenci premoremo delček mediteranskega temperamenta.
Ob neformalnih druženjih smo spoznali, da se kljub vsem razlikam dobro ujamemo in radi uživamo v dobri glasbi in hrani, zato nam bo vsem ta večer ostal v lepem spominu.
Sabina H., Sabina M.
Zaradi vztrajnosti in prave »moške« tekmovalnosti! Njihov pevski » repertoar« je bil resnično širok in zelo pester.
Noč v spalnih vrečah in na blazinah je minila hitro in mirno. Zgodnji jutranji sprehod , nabiranje gozdnih jagod v jutranji rosi, pospravljanje, telovadba, zajtrk, potem pa spet žoga. Čas je kar prehitro mineval. Med pešačenjem v dolino smo se ustavili pri Milošičevih, kjer so nas toplo in »sladko« pričakali. Prav takšen je bil tudi obisk pri stricu Slavku in njegovih ovcah. Ste že videli dan starega jagenjčka? No, mi smo ga.
Točno ob dogovorjeni uri smo vsi zdravi, prijetno utrujeni in nasmejanih obrazov prispeli pred šolo. Zagotovo smo pot premagali v rekordnem času! Kako nam je uspelo? Hi, hi, hi, nekaj pa lahko ostane tudi skrivnost!
Spremljevalca: Biserka Selak, Boštjan Petrovič
Videm • Ob zaključku projekta Comenius
Slovenski večer
Comenius je program Evropske unije, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Cilj programa je omogočiti spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti. Potekal je pod geslom Evropski babilonski stolp - kaj pa strpnost?

i večer
iske unije, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega programa je omogočiti spoznavanje in razumevanje vne raznolikosti. Potekal je pod geslom Evropski ba-ost?
Foto: arhiv OS Videm
Gostje iz tujine so se zavrteli s plesalci iz Lancove vasi.
Videm • Na taborjenju
Igrivo in veselo
I
Junij se je za učence 1. in 2. razredov OS Videm pri Ptuju začel nekoliko drugače. Igrivo, veselo in polno novih izkušenj! Na taborjenju (brez staršev!).
Ob igri so učenci čisto pozabili na starše.
Od tod in tam
Ptuj • Zlato za Luka in Andraža
Foto: arhiv OS Mladika
V Mariboru je aprila potekalo državno tekmovanje iz matematike za zlato Vegovo priznanje, ki sta ga prejela Andraž Šuta iz 7. in Luka Medic iz 9. razreda OŠ Mladika. Andraž seje uvrstil na izjemno 9., Luka pa na odlično 2. mesto. DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov) je oba učenca nagradilo z izletom na Dunaj. Luka seje udeležil sprejema v Ljubljani, prav tako pa se bo udeležil naravoslovnega tabora v Bohinju. Luki in Andražu in njuni mentorici Majdi Kolenko čestitamo za izjemen uspeh.
Tjaša Koletnik Kidrič, 7. b
Muretinci • Koncert ljudske glasbe in pesmi
Foto: K. K.
Kulturno društvo Odpev Mala vas je v nedeljo, 8. maja, v vaški dvorani Muretinci izvedlo prvi koncert ljudske glasbe in pesmi v spomin na Ivana Petka in Slavka Murkoviča. Predstavili so se ljudski godci trio Vetrnica iz KD Odpev, ljudske pevke DU Muretinci, Pevci vasi KD Odpev, pevska skupina Lipa DU Ptuj, Gorički lajkoši, ljudske pevke DU Staneta Petroviča Hajdina, Vokalni kvintet Trnovska vas, ljudski pevci DPD Svoboda Pragersko, ljudske pevke Ponikva pri Žalcu, ljudske pevke Pušeljc in folklorna skupina Bolnišnica Ptuj z izvedbo plesov iz Prekmur-ja. Program je vodila Karolina Putarek. Kot gostja JSKD iz Ljubljane seje koncerta udeležila pomočnica direktorja Marjeta Turk. Na koncu je KD Odpev vsem podelilo priznanja in zahvale za sodelovanje. Jubilejno priznanje pa je za dolgoletno aktivno in neprecenljivo delo na področju ljubiteljske kulture od sklada za kulturne dejavnosti prejel Konrad Kostanjevec.
K. K.
Ptuj •»Bobek«v Vijolici in Zvončku
Foto: arhiv OS Breg
Učenci OŠ Breg so skupaj z mentorico Boja-no Murko pripravili lutkovno igrico Bobek in barčica, primerno za otroke, stare do 8 let. V igrici so nastopali: Katja Janžekovič, Lana Žgeč, Timi Peternik, Nina Mesarič, Blaž Prelog, Mojca Šeruga, Larisa Makic, Klara Petek in Žiga Kostanjevec. Najprej so jo zaigrali otrokom prvega razreda ob sprejemu v ŠS in nato še bodočim učencem prvega razreda. Zaradi pozitivnih odzivov pa svojo pot nadaljevali tudi izven šole. S svojo igrico so navdušili otroke v vrtcih Vijolica in Zvonček, ki sta sosednja vrtca šole. Za trud in dobro voljo, ki so jo prinesli v oba vrtca, so bili učenci nagrajeni z simboličnimi darili in obilo pohvale ter želja, da tudi v bodoče ohranijo vezi med obema ustanovama.
Bojana Murko
Gorca • Evropohod 2011
V znamenju gozdov in vode
Na lepo sončno nedeljo v maju so člani TD Podlehnik pričakali evropohodnike, ki so se tisti dan podali od Ptujske Gore čez Doleno na Gorco.
Najprej so jim pripravili kulturni program, nato so jim postregli hrano in osvežilno pijačo. Bili so utrujeni in se jim je prile-
gel počitek po naporni poti. Za prijetno vzdušje sta poskrbela harmonikarja Boštjan Mlakar in Boštjan Drevenšek. Tisti, ki
niso bili preveč utrujeni, so tudi zaplesali. Na Gorci so se evropo-hodniki ustavili s prav posebnim namenom, saj je pohod name-
Evropohodniki so se podali tudi skozi občine Majšperk, Videm in Podlehnik.
njen ohranjanju voda in gozdov.
Letošnje geslo je »Pohodi po E-poteh in k E-potem«, zato bodo evropski pohodniki na vseh dogodkih, ki bodo organizirani, simbolično zajemali vodo v posebne lesene posode, kar simbolizira gozd in vodo, ki sta življenjsko povezana. To vodo bodo prenesli v Španijo. Na zaključnem dogodku v Alhambri v Španiji 15. oktobra pa bodo vedra z vodo izpraznili v posebej pripravljene amfore. Voda iz teh amfor bo stekla v levji vodnjak (Fuente de los Leones) na dvorišču v Alhambri. Iz tega vodnjaka, ki ga nosi dvanajst levov, bo izbruhnil izvir življenja, ustvarjalna moč vode.
Evropohodniki so zajeli vodo iz haloškega studenca, ki so ga člani TD Podlehnik s pomočjo občine in Heliosovega sklada nedavno obnovili. Studenec je propadal celih 30 let, sedaj po obnovi in čiščenju pa je voda zopet primerna za pitje. Do njega so speljali sprehajalno pot in pripravili gozdno učno pot.
Evropohodniki so se po okrepčilu podali naprej v dolino proti Podlehniku, kjer jih je pričakal avtobus.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Podlehnik • Srečanje starejših občanov 2011
Starost - čas za drobne radosti
Zadnjo majsko nedeljo je bilo v Podlehniku tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja komisija za negospodarstvo Občine Podlehnik. Srečanje je potekalo v krajevni dvorani, kjer so vse goste pričakali z dobrodošlico, pozdravom, toplim stiskom roke, nato pa so vsem pripeli šopek.
Zbrane so nagovorili župan Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič in p. Benjamin Mlakar. V občini pa delujejo društva in dobrodelne organizacije, prostovoljci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč osamljenim ljudem. Društvo upokojencev skrbi, da so leta, ko imajo več časa, izpolnjena, zato organizirajo veliko lepih in prijetnih izletov, zato so jih pozdravili tudi Mimica Per-nek, predsednica DU upokojencev, član RK Zlatko Gajšek, tajnik Karitas Stanko Vaupo-tič. Sledil je kulturni program učencev OŠ Podlehnik, ljudskih godcev Haloških veseljakov in citrarke Petre Grabrovec.
V kulturnem programu so jim podali sporočilo, da naj bo tretje življenjsko obdobje čas, ko se lahko ukvarjaš s stvarmi, ki so bile v preteklosti postavljene na stranski tir. Vsak dan naj bo poln dobre volje, v druženju s prijatelji, v vrtnarjenju, skrbi za hišne ljubljence in pomoč mladim družinam. Tudi takrat, ko se človek sooča z zdravstvenimi težavami, z neprijetnostmi vsakdanjega življenja, mora gledati na življenje kot na danost, ki je zelo pomembna. Vedno naj bodo pripravljeni na boj s tem, kar človeka obkroža, od bolezni, finančne krize, družinskih tragedij in mnogo drugega. Ob prijateljstvu je vse lažje. Imeti prijatelja, s katerim potuješ skozi leta tretjega življenjskega obdobja, je veliko več kot samo jutranja kava in klepet.
Postregli so jim okusno kosilo iz restavracije Gastro iz Ptuja, za zabavo pa je poskrbel duo Zvoki.
Podelili so tudi darila najstarejšima prisotnima občanoma Angeli Kozel, stari 89 let, iz Kozminc in Avguštinu Glavaču, staremu 86 let, z Gorce. Vsi so jima čestitali in jima nazdravili, nato pa so skupaj zapeli zdra-vico. Ob prijetnem kramljanju,
glasbi, petju ljudskili pesmi, plesu je dan kar prehitro minil. Ob koncu so si drug druge-
Deveti razred OŠ Žetale v šolskem letu 2010/2011 zaključuje šestnajst učencev. Šest jih je bilo v zadnjem letu šolanja zelo uspešnih tako pri učenju kot na različnih tekmovanjih. To so: Petra Bračevic, Barbara Bukšek, Tea Gajšek, Klemen Kodrič, Janja Pe-klič in Matej Stojnšek. Ob koncu pouka je župan vsem učencem čestital in izrazil željo, da bi svoja osnovnošolska leta ohranili v lepem spominu ter da bi se po končani srednji šoli in fakulteti vrnili ali pa vsaj vračali v žetalsko občino. Učence je nagradil z majicami in prigrizkom, najboljši pa so prejeli še knjižno nagrado.
Saša Peršoh
mu zaželeli trdega zdravja, da postorijo, kar so si zadali v življenju, da najdejo čas za spre-
hode in klepet s prijateljem ali sosedom.
Zdenka Golub
Najstarejša krajana v družbi s predstavniki občine in društev
Zetale • Sprejem devetošoicev pri županu
Da bi se radi vračali ...
Potem ko so devetošolci v ponedeljek, 13. junija, simbolično predali ključ šolskih vrat osmošolcem, jih je skupaj z ostalimi sošolci in sošolkami ter razredničarko Sašo Peršoh v občinski sejni sobi Občine Žetale sprejel župan Anton Butolen.
Foto: ZG
Foto: S. P
Od tod in tam
Ivanjkovci • Ko bom velik ...
Foto: arhiv OS
V okviru projekta Munus 2 je razpisal Konzorcij šolskih centrov Slovenije javni natečaj - Ko bom velik, bom ... 2011. Letos je na njem sodelovalo 733 učencev iz 74 razredov/krožkov in 45 osnovnih šol in poslalo kar 164 izjemno zanimivih, inovativnih in kakovostnih izdelkov. Zelo smo ponosni, saj je naš 2. razred iz OŠ Ivanjkovci dosegel drugo mesto za posebno idejo in domiselnost. Tako se bomo za nagrado odpravili na enodnevno tehnično ekskurzijo v Celje, kjer si bomo ogledali Stari grad, sodelovali in ustvarjali v Muzeju v Hermanovem brlogu. Izredno smo ponosni, ker nam je uspelo, čeprav je bil naš moto:»Glavno je sodelovati,« bil v tem primeru poplačan s čudovito nagrado, ki nas je vzpodbudila, da bomo še veliko ustvarjali in se trudili tudi v prihodnje.
Klavdija Petrovič
Ptuj • Šport špas v Vrtcu
Foto: arhiv Vrtca
V	Vrtcu Ptuj smo pod okriljem Šport špasa izpeljali projekt že četrto leto. Prireditev ni bila namenjena samo negovanju vrednot, ampak je imela tudi humanitarno noto preko zbiranja odpadnega papirja. Zbrali smo 2.200 kg in tako prispevali k ohranitvi okolja in varovanju zdravja. Vsem, ki ste prispevali papir, se v imenu Vrtca zahvaljujemo.
Koordinatorica za Šport špas: Magda Jazbec
Sv. Tomaž • Srečanje z rejniškimi družinami
V	Krajevni organizaciji Rdečega križa Sveti Tomaž smo se odločili, da v maju, v katerem je tudi dan družin, naredimo nekaj za družino. Odločili smo se za srečanje z rejniškimi družinami v naši občini. Dobili smo se 6. maja, in sicer z dvema rejniškima družinama, ki sta v naši občini. To sta družini Munda in Ambrož. Družini sta se z veseljem odzvali našemu vabilu.
Alan, Dejan, Denis, Maja, Matej, Uroš in Žan so našli družine, ki jim nudijo življenje, ki jim omogoča, da se razvijajo v mlade, polne idealov in želja, ki jih bodo v življenju izpolnili. Verjamemo, da bodo vsi čez nekaj let hvaležni za podarjene življenjske nauke, ki jih dobivajo sedaj kot nebogljeni otroci ali kot odraščajoči mladostniki, ki potrebujejo družino kot vsakdanji kruh.
Med povabljenimi sta bila tudi župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko in predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ormož gospa Milena Zorčič, ki je ob tej priložnosti povedala: »Na Centru za socialno delo Ormož, kjer sem bila zaposlena, sem delala tudi na področju rejništva, zato sem bila toliko bolj vesela vabila, na katerega sem se z veseljem odzvala. Srečanje je bilo prisrčno, lepo je bilo videti 'moje' rejence, poklepetati z njimi in z rejnica-mi. Res lepa izkušnja in pohvala KO RKS Sveti Tomaž za to humanitarno dejanje.«
Vsaki družini smo podarili manjšo pozornost, vsakemu otroku pa vrednostni bon za trgovino Mana v Ormožu. Nato smo družini tudi malo pogostili.
Srečanje je potekalo zelo sproščeno. Z družinama smo izmenjali veliko lepih besed in dogodkov, ob katerih smo se seveda zelo nasmejali.
V	največje veselje pa nam je bilo, ko je na obrazu teh dveh družin zasijal širok nasmeh. Spoznali smo, da se vsak po svojih močeh trudijo, da živijo srečno in zadovoljno. V naši organizaciji nam je v veliko zadovoljstvo, da lahko nekoga razveselimo, pa čeprav le z manjšo pozornostjo. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu in upamo, da bomo srečanja ohranili in jih ponovili še naslednja leta.
Blanka Kosi, KO RK Sveti Tomaž
Ptuj • S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah
»Zakaj se po gibanice ne bi peljali s kolesom?«
S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah je skupni projekt devetih občin (Kidričevega, Hajdine, Ptuja, Markovcev, Dornave, Juršincev, Sv. Andraža, Destrnika in Trnovske vasi), ki so tudi ustanoviteljice skupnega LAS-a Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, ki je nastal znotraj programa Leader ministrstva za kmetijstvo za razvoj podeželja. Občine so LAS, ki deluje kot društvo, ustanovile v prizadevanjih za hitrejši in trajnostni razvoj podeželja leta 2007, skupaj z ustanovami, društvi in gospodarskimi družbami tega območja.
Namen projekta S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah je bil, da se s to tematsko potjo med seboj povežejo te občine za večjo prepoznavnost ne samo občin, temveč tudi njihovih naravnih lepot, kulturnih znamenitosti ter da se ob tej poti razvije ponudba, ki bo zagotavljala razvoj podeželja oziroma vsega, kar lahko človek na podeželju dobi in doživi. Občine so projekt sprejele kot svojega in v njem aktivno sodelovale. V začetnem delu projekta je bilo predvsem veliko usklajevanja glede same umestitve poti. Po njihovi umestitvi so namestili modre table s kolesi in z napisi LAS 1 do LAS 9. V sodelovanju z občinskimi vod-
stvi so skupno oblikovali načrte izvedbe posameznih poti skozi naselja, mimo glavnih naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti.
Največ kolesarskih poti so označili v MO Ptuj, 49,7 km, v občini Kidričevo 38,5 km,
v	Destrniku 31 km, Trnovski vasi 28,2 km, v Juršincih 27,2 km, v Markovcih 22,7 km, pri Sv. Andražu 22,4 km, v Dorna-
vi	22 km in v Hajdini 17,1 km. Vsaka občina ima svojo zloženko z zemljevidi in osnovnimi informacijami o poti z navedbo glavnih zanimivosti, izdali pa so tudi skupno zloženko, ki vsebuje opise glavnih zanimivosti posameznih občin in zemljevide posameznih poti, izdali pa bodo tudi
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, vodja projekta S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah
skupni zemljevid kot prilogo zloženki. Kolesarske poti so označene tudi po zahtevnosti,
zahtevna, srednje zahtevna in nezahtevna kolesarska pot. Vodja projekta Peter Pribožič
Grabe • Prva razstava hladetine in prezvuršta
Hladetina za binkoštni praznik
Dandanes si je že težko izmisliti kaj novega, zato je ideja organizatorjev prvega praznika in razstave hladetine in prezvuršta toliko bolj dobrodošla, saj kaj takega, vsaj na našem koncu Slovenije, doslej še nismo imeli. Ocenjujejo in razstavljajo se klobase, čurke, kruh, peciva pa tako in drugačno meso, na ti dve specialiteti pa so vsi nekako pozabili.
Na binkoštno nedeljo pa so v vaškem domu na Grabah praznik farne cerkve praznovali tudi z razstavo hladetine in prezvuršta, dobrote pa je bilo mogoče poskusiti in kupiti. V preteklosti so v Središču ob Dravi gospodinje na ta praznik kuhale hladetino (žolco). V Središču ob Dravi jo imenujejo hladetina, v Obrežu pa žuletina. V osrednji Sloveniji so hladetino pripravljali v času ob pustu in ob veliki
noči. Organizatorji pa so se letos za razstavo na binkoštno nedeljo odločili v zadnjem trenutku, vendar so jo odlično izpeljali. Največ dela so imeli člani Združenja rejcev prašičev Ormož in članice Turističnega društva Središče ob Dravi, ki so prireditev izpeljali ob podpori Kmetijske svetovalne službe Ormož in Občine Središče ob Dravi.
Ideja se je porodila iz prisile, saj morajo domači prašičerej-
ci iskati možnosti promocije in prodaje svojih izdelkov, ob tem pa iz pozabe potegnejo še kakšno navado iz preteklosti, je povedal predsednik praši-čerejcev Slavko Perc in dodal: „Pozimi imamo čurkarijado in nekaj podobnega smo želeli organizirati še poleti. Ker se je ob žetvi pri nas jedla hladetina, v Središču pa tudi za binkošti, je bila odločitev lahka."
Recepta za pripravo dveh zapostavljenih specialitet nam
Foto: Viki Ivanuša
Po jutranji maši si je precej ljudi ogledalo razstavo v domu na Grabah in tudi pokusilo katero od pripravljenih dobrot.
Slavko Perc sicer ni povsem izdal, nekaj pa je le nakazal: „Za pripravo hladetine in prezvu-šta obstajajo različni recepti, vendar je za vse najprej potreben dober slovenski prašič, ki je porok za dober, zdrav in kvaliteten izdelek. Rejci prašičev danes pogosto ne vemo, kam z glavo, ušesi, repom in nogicami. Nekoč so te dele porabili v teh dveh izdelkih. V prezvuršt sodi stegno ali pleče ter rilec, glava in ušesa. V hla-detini pa porabimo nogice, rep, ušesa in nekaj drugega mesa. Za začimbo uporabimo poper, pri prezvurštu nikakor ne sme manjkati majaron, pri hladetini pa zelenjava. Hlade-tina je bolj želatinasta in se v naših krajih je na žlico. V Halozah jo zvrnejo iz modela in režejo na trikotnike."
Častni pokrovitelj prireditve je bil župan Jurij Borko, ki se je zahvalil organizatorjem za prizadevnost, odprtja pa se je udeležila tudi kogovska vinska kraljica Aleksandra Kelemina, ki je povedala, da k dobri domači hrani vedno sodi tudi dobro vino. Kajti hrana nahrani telo, vino pa dušo. Ob odprtju so zapele še članice skupine Vrtnica, za dobro vzdušje v nadaljevanju druženja pa so poskrbeli domači frajtonarji.
Prašičerejci upajo, da bodo v prihodnosti ta dva izdelka uspešno tržili.
Viki Ivanuša
je povedal, da so modre table namestili povsod tam, kjer se nekam zavije, usmerja pot. Ob vsaki kolesarski poti v devetih občinah so namestili tudi table, ki označujejo naravne in kulturne znamenitosti, v vsaki občini je nameščena tudi velika tabla s celim zemljevidom občine in označbo kolesarskih potih po njej, njen sestavi del pa je tudi zemljevid celotnega območja z označenimi kolesarskimi potmi z osnovnimi informacijami, s katerimi bi moral razpolagati vsak kolesar, ki se podaja na te poti. Skupna vrednost projekta je 106 tisoč evrov, nastajal je od leta 2009.
Osnova je s tem projektom narejena, vsi rekreativni kolesarji in vsi ljubitelji narave oziroma aktivnega preživljanja prostega časa, ki želijo svojo okolico spoznati tudi s te plati, dobivajo skozi te kolesarske poti, skozi ta projekt dragocene informacije in napotke. Peter Pribožič je prepričan, da se bo projekt v prihodnje še nadgradil v smeri vsega tistega, kar je povezano s to obliko gibanja, od parkirišč do izposoje koles. »Za začetek pa je predvsem pomembno, da znotraj posameznih občin začnejo voziti po kolesarskih poteh. Domačini bodo tisti, ki bodo za te poti navdušili tudi druge, zato je tako pomembno, da jih najprej prekolesarijo sami. V sodelovanju z občinami bomo preko LAS-a spodbujali aktivno uporabo teh kolesarskih poti ob različnih priložnostih, prireditvah, občinskih praznikih, pri tem bodo v veliko pomoč tudi različna društva, ki so bila že vključena v tovrstne animacijske aktivnosti za spodbujanje kolesarstva kot zdrave oblike rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa. Obiski teh poti naj bi postali sestavni del njihovih letnih programov. Na pomoč pri afirmaciji teh poti računamo tudi pri turističnih ponudnikih, še
posebej pa v našem največjem turističnem podjetju, Termah Ptuj. Da bi jih približali turistom, smo zloženke prevedli tudi v nemški, angleški in francoski jezik. Če bodo ljudje te poti vzeli za svoje, če bodo imele veliko kolesarjev, se bo to pozitivno odrazilo tudi na razvoju ponudbe ob posameznih poteh, s tem pa podeželja na tem območju,« je povedal Peter Pribožič.
Projekt S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah je v svoji biti zagotovo projekt razvoja podeželja. Občine so z njim dobile osnovo, da bodo lahko na njem gradile in razvijale vso drugo ponudbo, pri čemer bodo lahko ta razvoj spodbujale z občinskimi, državnimi in tudi evropskimi sredstvi. Zakaj se na gibanice ne bi peljali s kolesom? Gre za območje, ki je zelo atraktivno, ko se pelješ po njem, vidiš marsikaj zanimivega in privlačnega, kar iz avtomobila ostaja očem po navadi skrito. Mislim, da so te poti tudi izziv za turiste, ki prihajajo na Ptuj, če bodo dobili potrebne informacije v turističnih centrih, se bodo zagotovo podali na te poti, še posebej pa, če se bo razvila izposoja koles znotraj posameznih občin oziroma pri turističnih ponudnikih, je prepričan Peter Pribožič. Sodobni turistični tokovi veliko stavijo na kolesarske poti, izkušnje iz tujine kažejo, da se z urejenimi kolesarskimi potmi in ponudbo ob njih lahko v kratkem času poveča turistični obisk nekega območja.
Če boste v teh poletnih dneh v zadregi, kako aktivno in doživeto preživeti svoj prosti čas, so kolesarske poti prava izbira. V devetih dneh lahko odkrijete številne bisere in zaklade, ki jih sicer ne bi, naredili boste veliko zase in za okolje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta so v devetih občinah skupaj označili 258,8 km kolesarskih poti, na katerih bodo lahko ljubitelji kolesarstva spoznali številne zanimivosti in znamenitosti.
petek • 17. junija 2011
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s sti-roporjem ali volneno volno, suho-montažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih,Voh, d. o. o., Mure-tinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM suha bukova drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
DRVA, bukova,, cepana, lepa ugodno (tudi v hlodi) prodam, možna dostava. Tel. 051 632 814.
KUPIM ječmen in pšenico ter bikce simentalce od 150 do 400 kg. Tel. 041 725 055.
PRODAM dva hektarja ječmene slame in 250-kg prašiča. Tel. 051 335 017.
PRODAM belo haloško vino ter rdeče (žametne črnina). Tel. 041 936 471.
KOZLIČKE IN KOZE, odlične za čiščenje - pašo - vseh vrst neobdelanih površin, ob vrtovih na domačijah za nadaljnjo rejo ali meso prodam. GSM 041 783 224.
UGODNO prodam prašiča, težkega cca. 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 070 610 687.
PRAŠIČE, težke od 25 do 140 kg, prodamo, cena od 2,30 do 1,40 za kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM pujske od 30 do 40 kg. Tel. 755 23 21.
PRODAM tri tone luščene koruze. Telefon 766 6291.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno, in obnovljene motorje Lamborghini za kosilnice Muta. Tel. 051 376 732.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan, 041 302 820.
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju, cca. 70 m2, cena 180 C/mesec, varščina. Tel. 031 388 252.
KOPER - apartmaji blizu urejenega kopališča; do 4 osebe, 245 C/teden, do 6 oseb 315 €/teden. Kontakt: 041 337 744.
UGODNO oddamo apartmaje na otoku Pagu - Metajna. Tel. 00385 989 230 982.
V KOPRU oddam apartma za 4 osebe. Vikend paket 150 €, tedenski 300 € na apartma. GSM 031 870 458.
ODDAM stanovanje v vrtnih hiši na Volkmerjevi cesti 47. Tel. 031 544 546, po 15. uri.
ODDAM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 779 5251.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delno adaptirano, takoj vseljivo. Telefon 031 244 748.
V NAJEM oddamo opremljeno dvosobno stanovanje v Kidričevem za dalj časa. Telefon 041 915 645.
PRODAM ali oddam obnovljeno dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 946 858.
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov, na Ptuju. Tel. 041 81 77 37.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
ZAPOSLIMO kvalificirane ele-ktričarje za delo v tuji. Elektro - KA, d. o. o , Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj, tel. 02 746 71 70.
RAZNO
INSTRUKCIJE iz MAT, FIZ, SLOV in TUJIH JEZIKOV nudijo profesorji z izkušnjami. NUDIMO tudi prevajanje in lektoriranje. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
STARODAVNE žrmlje za mletje zrnja in sadni mlin ter stara vhodna vrata prodam. Tel. 031 601 673.
PRODAM kamp prikolico Adria optima 400, vozna s tretjo tablico. Tel. 041 485 754.
PRODAMO hladilnik, štedilnik -elektrika plin, pralni stroj in jedilni kot z mizo. Telefon 031 523 410, 758 6341.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
HITRI KREDITI
do 4.500 €
I m upokojence - a zaposlene ¡1
Ptuj, Trstenjakova 51
( Doinlno c«»nti>(, 1 .n.id. Ji
040 37 33 371
ŠtbjMlko,
89,8 98,2 104,3Ml*
Jfoiludajte nai tudi na ipietu,: www.rad,io-ptu,j.6i
RADIOPTUJ
89.8.98.MCH3
Zahvala
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da sem lahko 17. maja na gradu predstavil knjigo Moj prepir z Bogom, zlasti pa sponzorjem: Mestni občini Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, Ptujski kleti, PPS - Pekarnam Ptuj in cvetličarni Vrtnica, medijskima pokroviteljema Radio Ptuj in Štajerski tednik ter Videoprodukcija Tinček Ivanuša, sopotnici Kaji, gospe Tjaši Mrgole Jukič, njenemu soprogu Davorinu Jukiču, družini Tanje in Darka Seru-ga, Andrejki Jurgec in domačim Betki, Bojanu, Vojku ter Katji Vidovič. Nazadnje je globoka zahvala namenjena vsem, ki so se potrudili in prišli na grad ter s svojo navzočnostjo poveličali zame nepozaben večer.
Rudi Ringbauer
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Volivci zavrnili pokojninsko reformo; Skupna urgentna služba odslej v Bolnišnici JP Ptuj; Idejne zasnove za ureditev arheološkega muzeja na Ptuju; Razstava ustvarjalnosti društva Optimisti Ptuj; Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric; Kiparska razstava Franca Tobiasa na Ptujski Gori; Svet na Kajžarju na filmskem platnu; Kmetijski kombinat Ptuj predstavljen v publikaciji; Zdrava prehrana za dolgo življenje; Digitisk v koraku z novo tehnologijo; Tradicionalna košnja na grajskem hribu; Ekstramobili v spretnostni vožnji; 7. obletnica ljudskih pevcev Društva upokojencev Turnišče; Srečanje folklornih skupin, 2. del; Z glasbo v poletno noč.
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1.6. do 30.6.2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
Prireditvenik		1
Petek, 17. junij		
9.45 Ptuj: pohod minimaturantov ptujskega Vrtca, od vrtca Narcisa do blagovnice
Mercator in Mestnega trga 10.00 Ptuj, terasa grand hotela Primus: novinarska konferenca zadnje letošnje premiere
Mestnega gledališča Ptuj - Komedija o loncu Tita Makcija Plavta 10.00 Lovrenc na Dravskem polju, pred domom Društva upokojencev: turnir v vrtnem kegljanju
13.00 Ptuj, Športna dvorana Ljudski vrt: sprejem za najuspešnejše učence MO Ptuj s
podelitvijo pisnih priznanj in nagrad ter razglasitvijo najuspešnejšega učenca MO Ptuj
15.00 Cerkvenjak, prireditveni šotor: 13. občinski praznik - srečanje starejših občanov 19.00 Cerkvenjak, kulturni dom: 13. občinski praznik - prireditev Gučati po antujoško, na kateri bodo predstavili narečni slovar dr. Bernarda Rajha, izrednega profesorja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru; 20.00 glasbeni večer z več nastopajočimi v šotoru
16.00 Lovrenc na Dravskem polju, športni park: turnir v nogometu za cicibane; ob 20.00
nočni turnir v malem nogometu 19.00 Ljutomer, Glavni trg: letni koncert Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer 19.00 Sv. Trojica, Kulturni dom: osrednja proslava ob občinskem prazniku in trojiški večer
z veselico v prireditvenem šotoru 19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Domovinski Viktorinov večer ob 20. obletnici slovenske državnosti; gost bo Lojze Peterle - predsednik prve vlade Republike Slovenije; glasbeni utrinek - Sekstet Kulturnega društva Podlehnik 20.00 Videm, dvorišče župnišča: Vidov teden - koncert patra Janeza Ferleža ob 10.
obletnici zmage na Orionu 20.00 Ptuj, CID: zaključna glasbena produkcija in odprtje razstave Deček s svinčnikom Jerneja Gojkoviča; pod vodstvom mentorjev Marka Korošca in Aleša Zorca bodo koncertirali mladi kitaristi, basisti in bobnarji 20.00 Miklavž pri Ormožu: 47. krajevni praznik - svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom; 21.00 kresovanje s kulturnim programom pri igrišču 20.30 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: Starobistriški večeri kulture 2011 -koncert Uroš Perič, Katja Koren in Big Band Glasbene šole Slovenska Bistrica
Sobota, 18. junij
Ob svitu: Nova vas pri Markovcih, v Sturmovcih in pri gasilsko vaškem domu - 15 let ohranjanja naravne in kulturne dediščine - košnja s koso na star način; 8.00 malica in druženje po končani košnji 8.00 Sv. Trojica: tek okoli jezera; 11.00 srečanje lastnikov predelanih avtomobilov na Poleni; 16.00 obujanje starih šeg in navad pred samostansko kletjo »Oj, lepo je res na deželi«; 17.00 odprtje protokolarno-razstavnega centra sv. Martina v kleti trojiškega samostana
8.00 Ljutomer, Glavni trg: turistična tržnica; 9.00 demonstracijska vaja PGD Ljutomer 8.00 do 11.00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: merjenje holesterola in sladkorja
v krvi in krvnega tlaka 9.00 Apače, športni park: občinsko gasilsko tekmovanje
9.00 Hajdina, nogometno igrišče: 4. nogometni turnir za mlade nogometaše Golgeter Hajdina 2011, za kategoriji U8 in U10; zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj ob 15.00
9.30 Miklavž pri Ormožu: 47. krajevni praznik - kolesarjenje po KS Miklavž, vaške igre med naselji in družabno srečanje na dvorišču KS; 14.00 tekmovanje v šahu v dvorcu Temnar
9.30 Ptuj, Terme: državno prvenstvo v samsung ulični košarki; 2. odprto prvenstvo BASE
Slovenija - adrenalinsko tekmovanje 10.00 Ormož: Festival Ormoško poletje 2011 - 16. tekmovanje godb Slovenije v
zabavnem programu za pokal Vinka Strucla; promenada in skupne koračnice na Kerenčičevem trgu; 11.00 tekmovalni koncert v Sportni dvorani Ormož 10.00 Ormož, grad: Festival Ormoško poletje 2011 - simpozij 20 let vojne za Slovenijo v
organizaciji PM Ptuj-Ormož Godeninci: »Igre brez meja« v organizaciji Rekreacijskega društva Godeninci Ivanjkovci: vrtna veselica z ansamblom Navihanke v organizaciji PGD Ivanjkovci 12.00 Kidričevo, teniški center: turnir v tenisu za moške in ženske 13.00 Cerkvenjak, Brengova - vzletišče: Dan letalcev Aero kluba Sršen ; gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric 14.00 Videm: Vidov teden - odprtje prenovljenega športnega parka nogometnega kluba
Leskovec s kulturnim, športnim in zabavnim programom 17.00 Gerečja vas, pri Zajškovi kapeli in vaškem zvoniku: mašna slovesnost ob prazniku patrona Alojza; mašo bo daroval farni župnik, naddekan Marijan Fesel, sledi kulturni program in pogostitev 18.00 Ptuj, romanski palacij na ptujskem gradu: Poletna muzejska noč - Čajanka na grajski trati - delavnica in pogostitev za družine; 21.00 predstavitev nakita oblikovalke Ines Vlašič iz Varaždina - V nakit ujete zgodbe; 22.00 koncert Big Banda Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj; 23.30 javno vodstvo po grajskih zbirkah 18.00 Tržec, DJK, etnografski muzej Tržec: okrogla miza ob mednarodnem letu gozdov - »Gozd, včeraj, danes, jutri« v organizaciji občine Videm, Zavoda za razvoj Haloz in Etnografskega društva Tržec; predavatelji: Ivan Božičko, Stanko Skledar, Ivan Gabrovec
19.00 Ptuj: športno rekreativna tekaška prireditev »2. Tao večerni tek čez ptujski grad« v
organizaciji tekaške akademije za odrasle Dornava: 16. občinski praznik - kresovanje v organizaciji RD Dornava 20.00 Slovenska Bistrica, Dom Svobode: zaključni koncert vokalne skupine Vivere 20.00 Cerkvenjak: Antonova noč v prireditvenem šotoru ob občinskem prazniku 20.30 Slovenska Bistrica, bistriški grad: Starobistriški večeri kulture - Poletna muzejska noč
Nedelja, 19. junij
8.00 do 12.00 Sv. Trojica, pri cerkvi: ogled kleti in degustacija vina; 10.00 slovesna maša; razstava ročnih del; kramarski sejem in žegnanje; nastop Slovenskogoriškega pihalnega orkestra
8.00 Majšperk: lovska strelska tekma Lovske družine Dravinja Majšperk
8.00 Podvinci, nogometno igrišče: tekmovanje območne gasilske zveze Ptuj v vaji z
motorno brizgalno in brentačo 9.00 Videm: Vidov teden - odprtje stojnic in kleti z izdelki občanov in učencev zavoda OS Videm; 10.00 slavnostna maša in pogostitev občanov pred cerkvijo sv. Vida; 14.00 turnir v malem nogometu na igrišču na Pobrežju 9.30 Cerkvenjak: prireditve ob občinskem prazniku: maša, posvečena občinskemu prazniku; vzletišče na Brengovi - Dan letalcev aerokluba Sršen; v domu upokojencev -razstava ročnih del; 10.30 povorka Obudimo stare čase; 11.00 osrednja proslava v kulturnem domu; 13.00 družabno srečanje z živo glasbo v šotoru 11.00 Ptuj: mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji 2011 v organizaciji Kolesarskega
kluba Perutnina Ptuj 12.00 Kidričevo, teniški center: turnir v tenisu za moške in ženske 13.00 Grajena, športni park: nogometni turnir - 19. memorial Romana Krajnca v organizaciji ŠD Grajena
13.00 Miklavž pri Ormožu: 47. krajevni praznik - tekmovanje v namiznem tenisu v dvorani ZD Miklavž; 14.00 tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču Vinski Vrh, za pokal KS Miklavž
14.30 Nova vas pri Markovcih, gasilsko-vaški dom: srečanje traktoristov in konjenikov s
povorko starodobnikov in konjskih vpreg; družabno srečanje Dornava: 16. občinski praznik: kolesarski maraton v organizaciji KM Dornava 19.00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakopa: Poletje v Laporju - pevke ljudskih pesmi Pod zelenim gričkom in Tamburaši Kaukler
Ponedeljek, 20. junij
9.00 Kidričevo: Ekološki dan v Kidričevem - likovno ustvarjanje učencev osnovnih šol na sončni elektrarni v Kidričevem
Kino Ptuj
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. junij: ob 17.00 znanstveno fantastični akcijski spektakel Svetovna invazija: bitka L.A.; 19.00 akcijska pustolovščina Divja vožnja; 21.00 Art program drama Cirkus Columbia
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC 01 VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 17.6.
8:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Odprtje sejma 2011 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska Kronika 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Selce - Koncert pevk Lorelaj 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 21:45 Povabilo na kavo 22:15 Glasbena oddaja preteklih let 23:00 Video strani
TV
www.siptv.si
NEDELJA 19. 6.
8:00 Otroška oddaja 9:00 20 let Fantov izpod Vurberga 10:10 Kuhajmo skupaj
11:00 Koncert tamburašev iz Vidma pri Ptuju 13:00 Praznik Občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnik - Javno predstavitev
študijskih delavnic 18:30 Selce - Koncert pevk Lorelaj 20:00 Glasbena oddaja 21:15 Video strani
In hjm Mmo primotnl?
StolTv,T2tV v aJstomih KKS— Ptt#-S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
SOBOTA 18.6.
8:00 Območno srečanje iiteratov 9:00 Kuhajmo skupaj 10:00 Selce - Koncert pevk Lorelaj 12:00 Seja sveta Občine Markovci - posnetek 18:00 Kuhajmo skupaj 19:00 Ptujska kronika 20:00 Folklorna revija
21:30 Seja sveta Občine Markovci - posnetek 23:55 Video strani
PONEDELJEK 20. 6.
8:00 OŠ Videm- Projekt Comenius 9:20 Kuhajmo skupaj 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 12:30 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj
18:00 Koncert tamburašev iz Vidma pri Ptuju 20:00 Folklorna revija
21:00 Seja sveta Občine Markovci - posnetek 23:30 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
PTUJSKA TELEVIZIJA
P6DD
Peteh 17.6. 10:05 Hrana in vino 10 JO Ptujska kronika - pin. 10:55 Povabile na kava - poti. 11=35 SfuznajmosecGm 12:25 Modra
14:25 KDiicert Tgmar Pengov
15:1010 obletnica kluba Soroptimist Ptuj
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika - ton.
18:25 RegiTV-Ormož
19:25 SteEanje i Evropo - dokumentarna oddaja
20:00 Ptujska kronika - pori.
20:25 Spoznavamo oPSirie
20:50 Povabilo na kavo - por.
21:3010. obletnica kluba Soroptimist Ptuj
22:50 Info kanal
Sobota 11.6.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
11=25 Modni
12:00 Ptujska kronika
12:25 Spoznajmose.com
13:2010. PtujCanka
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:2510. obletnica kluba Soroptimist Ptuj
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:25 7. Koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
17:15 Tri - avtorski projekt Boiene Krivec
18:00 Ptujska kronika - peri.
19:00 Roji IV - Ormoi
20:00 Ptujska kronika-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:25 Spoznavamo občine 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:30 Zgodbe Balkana 22:00 Ptujska kronika - pon. lili Info kanal Nedelja 19.6.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 Modro
11:06 Hrana in vino
12:00 Ptujska kronika-pon.
12:25 Spoznavamo občine
13:00 Pregled tedna
13:35 Ptujska kronika - pen.
14:00 Spoznajtnose.com
14:55 Povabilo oa kavo - pon.
15:35 Pregled tedna
16:10 Koncert Tomaž Pengov
16:55 Polka in majolka
18:00 Hrana in vino
18:55 Spoznavamo občine
19:20 Povabilo na kavo - pon.
20:00 Pregled tedna
20:35 Ptujska kronika - pon.
21:00 Seji TV - Ormož
22:0010. obletnica kluba Soroptimist Ptuj
23:20 Infe kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
o pMiklavž
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
I Znamka Letnik		Cenf)	Oprema	Barva
RENAULT CLI01,5 DCIBILABONG	2003	3.480,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD PUMA 1,416V	1999	2.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,2 STELLA	2003	3.750,00	PRVI LAST.	RDEČA
CITROEN C41,616V HDI SX	2005	6.620,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI GRAND. AUTHENTIQUE	2006	6.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,1 XR	2001	2.250,00	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
CHEVROLET LACETTI 1,416V SE	2004	4.150,00	PRVA REG. 05	K0V.B0RD0
HYUNDAI ELANTRA 1,6GL	2001	1.990,00	KLIMA	RUMENA
HONDA JAZZ 1,4 LS	2005	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 807 2,0 16V SX	2003	6.500,00	AVT. KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9TDI COMF. VARIANT	2000	3.600,00	AVT. KLIMA	BELA
OPEL ASTRA1,416V ENJOY	2005	6.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,2 STORIA	2007	5.150,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
AUDI A8 4,2 QUATTRO	1996	2.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA VIVAIS	2004	4.430,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 3071,4 HDI XR	2005	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3 GLI	2002	2.320,00	KLIMA	KOV. MODRA
DAEWOO KALOS 1,2 SX	2003	2.930,00	KLIMA	KOV. MODRA
ALFA ROMEO 156 2,OTSSELESPEED	2003	4.750,00	AVT. KLIMA	ČRNA
MERCEDES BENZSLK 230 ROADSTERKOMP.	1996	6.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN E0S1.4TSI	2010	18.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHER0KEE 2,7TD AVT. 4WD	2002	8.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
KIA CEED 1,416V	2007	6.790,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1.9 TDI KARAVAN	2000	4.190,00	AVT. KUMA	MODRA
BMW 318 D LIMUZINA	2008	15.280,00	ALU PLAT.	KOV. PEŠČENA
BMW 525 TOURING AUT.	2005	14.580,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C31.4 HDI SX PACK	2008	6.650,00	KUMA	BELA
CITROEN C4 1.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.550,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
CITROEN C51.6 HDI CONFORT KARAVAN	2009	13.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	4.980,00	AVT. KUMA	KOV. ZLATA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	11.480,00	ALU. PALT1ŠČA	KOV. RJAVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN TREND	2009	10.580,00	ALU.PLATIŠČA	SREBRN
HYUNDAI i 30	2008	8.770,00	USNJE	KOV. MODRA
OPEL CORSA 1.3 TD CI	2004	4.690,00	AVT.KUMA	RDEČA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT	2004	5.680,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2008	9.480,00	PANORAMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION	2001	2.690,00	AVT.KUMA	SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CARMINAT	2008	8.450,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01.2	2005	5.480,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDI C0NF0RTUNE	2008	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA

FRANC Z URAN s,p. . ÏORMIN 8 b 2272 GORIŠNICA ^ TEL: 02/ 7404-077 FAX: 02/ 7404-076 i MOB: 031 -477-336 I WWW.ZURAN.EU
BMAlB ZU RAKO vigij M AI L.COM
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
		
(jRAMJLi\t:i liVl)-16 mm lílMBOVREÍ^MScuríl nMv KiM:U£A:<H](nIrrt t ddv		
OKOLJU rRIJAZEN NARAVEN MATERIAL, KI SE UPORABLJA ZA IZDELAVO TAL IN OMETOV V VSEH VRSTAH HLEVOV. • UPORABLJA SE KOT IZOLACIJSKI MATERIAL		
www.radio-tednik.si
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU V
Boris Miočinovič	■	_ | J 4" | I I
Aleš Gačnik	1 L^J	'
SodobnavZ<30jkaturi in besedi
vt	tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva ó 225O Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
((CRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
1
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Tsnmunnm
g®««»
MIGM m® n«
sä
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiiek, proteze In bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
www.radio-tednik.si
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo vam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
V SPOMIN Andrej Peršuh
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 142 21. 11. 1971-13. 6. 2010
Čeprav bolečina ni nič manjša, je minilo že eno leto, odkar si odšel.
Zahvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižgete svečko, prinesete rožice ali se ga spomnite kako drugače.
Tvoji domači!!!
Spoštovanega sodelavca
Mirana Rajtarja
bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
LP MYCRON d. o. o.
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbline, edina luč, ki ne ugasne.
»Juenes«
SPOMIN
Danes, 17. junija, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Alojz Geč
IZ ZAMUŠANOV 31
Zelo te pogrešamo in hvaležni smo ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Odšel si tiho, brez slovesa, vse pusto je sedaj, nam pa je ostala le beseda. Zakaj?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, opa, tasta in brata
Franca Krajnca
SODINCI 12, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala družini Koželj za nesebično pomoč. Hvala govorniku gospodu Šeguli za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba, pevcem za lepo odpete pesmi in odigrano Tišino, gospodu duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V žalosti - njegovi najdražji
SPOMIN
Že tri leta je, odkar te ni več med nami, naš ljubi
Bojan Orovič
Z besedo se ne da napisati, kako te pogrešamo.
Z nami si vedno in povsod. Pusto je življenje brez tebe. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate.
Žena in otroka z družinama
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi od Tebi se borili, da zdravje bi Ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, mnogo prezgodaj Te je vzela, je konec trpljenja, dela in skrbi miru naj Bog Ti podari.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Janeza Terbuca
IZ SP. VELOVLEKA 20 A
roj. 1. 2. 1937 t 4. 6. 2011
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, številne sveče, za svete maše ter nam izrekli iskreno sožalje. Zahvala tudi dr. Malešičevi ter osebju Internega oddelka SB Ptuj za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Hvala tudi ge. Veri za molitev in govor, g. župniku za opravljen obred, sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku Taluma za odigrano Tišino. Zahvala tudi gasilskem društvu Sp. Velovlek, v katerem je bil dolgoletni predan gasilec, kakor tudi sosednjim društvom, zahvala tudi nosilcem gasilskih praporov kakor tudi Društvu upokojencev Rogoznica za poklonitev prapora. Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj. Zahvala tudi družinam Čuš za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena Angela, sin Branko z družino, hčerki Jelka z družino in Zdenka z družino ter sestre Terezija z družino, Marija z družino in Anica
!
AJERSKEGA TEDNIKA!
ročniki prejmejo nagrado OVALNI KOVČEK ORBICO.
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.

Gorišnica • Strmoglavilo jadralno letalo
En pilot umrl, drugi hudo poškodovan
V sredo popoldne, nekaj pred peto uro, je na koruzno njivo v Moškanjcih strmoglavilo šolsko jadralno letalo za dve osebi (Berfalker). V njem sta bila dva izkušena pilota; po neuradnih podatkih gre za inštruktorja Alojza Čuša iz Gorišnice, ki je bil po nesreči najprej prepeljan v ptujsko bolnišnico, nato pa zaradi hudih poškodb v mariborski klinični center, ter Miran Rajtar iz Moravcev, ki nesreče ni preživel.
Bojan Kitel z mariborske policijske uprave je bil z izjavami po tragični nesreči zelo skop; potrdil je le smrt enega in hude poškodbe drugega pilota ter še povedal, da preiskava poteka. Opravljali so jo dežurna preiskovalna sodnik in tožilec ter preiskovalec letalskih nesreč z ministrstva za promet. Natančne vzroke nesreče bo po Kitlovih besedal dala šele natančna analiza razbitin, saj je letalo povsem uničeno.
Po poročanju Dnevnika sta bila v nesreči udeležena izkušena pilota, ker pa Rajtar, sicer že 20 let rekreativni jadralec, že več kot tri mesece ni letel, je moral po pravilih opraviti kontrolni let na dvojnih komandah,
zato je bil z njim v letalu tudi Čuš, ki leti že več kot 50 let. Jadralno letalo naj bi strmoglavilo zelo hitro potem, ko se je odklopilo od vlečnega letala, in strmoglavilo na njivo z višine približno 60 metrov. Po pričanju očividcev naj bi bil Alojz Čuš, ukleščen v razbitinah letala, še pri zavesti in povedal, da naj bi naenkrat odpovedale vse komande. Rajtar, ki je sedel na prvem sedežu, je bil takoj mrtev.
Letalo je sicer Aeroklub Moškanjci kupil pozimi od registriranega posrednika iz Nemčije.
Ponesrečenca in preminulega so iz razbitin rešili gasilci PGD Ptuj.
SM
Foto: Uroš Mlakar
Preiskavo po nesreči so opravljali dežurna preiskovalna sodnik in tožilec in preiskovalec letalskih nesreč z ministrstva za promet.
Prlekija • Ekomuzej v Veržeju
Skupna energija obrodila sadove
Zasnova centra domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju sodi v obdobje pred osmimi leti, ko sta občina Veržej in Zavod Marianum pričela razmišljati o njegovi osrednji funkciji, kjer bo potekalo izobraževanje in bo Veržej kot osrčje Prlekije postal središče dogajanja s področja tovrstne rokodelske obrti za celotno severovzhodno Slovenijo.
Foto: Uroš Mlakar
Letalo je strmoglavilo na njivo z višine približno 60 metrov.
Kot se je izkazalo, je skupna energija obrodila sadove - še več, nedavno so v okviru centra DUO odprli ekomuzej, prvi projekt rokodelskega regijskega centra, ki skrbi za strokovno pomoč, promocijsko dejavnost in ohranjanje kulturne dediščine. S številnimi programi se želi rokodelska dejavnost še bolj širiti in učvrstiti med ljudmi. Tudi sicer je v pokrajini ob Muri dokaj dobro ohranjena.
Zavod Marianum kot nosilec naložbe je lansko leto za projekt ekomuzeja pridobil nepovratna sredstva v višini 200 tisoč evrov iz razpisa kmetijskega ministrstva ter evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, skupna vrednost investicije,
v izgradnji gradbenega podjetja PGP iz Ljutomera, pa je nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Na novo je bila zgrajena vhodna avla v velikosti 120 kvadratnih metrov, z novim stopniščem v mansardo in dvigalom. Del mansarde je namenjen ekomuzeju in sanitarijam, v drugem delu pa je večnamenski multimedijski prostor za razstave in druge predstavitve rokodelstva - v skupni velikosti 310 kvadratnih metrov. V ekomuzeju bo zbirka različnih rokodelskih obrti, ki bodo urejene ob strokovni podpori Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Sprotno se bodo dopolnjevale in nadgrajevale ter povezovale tradicijo z novo oblikovanimi rokodelskimi izdelki,
ki bodo nastajali na različnih izobraževalnih delavnicah in usposabljanjih udeležencev. V izvajalske programe se vključujejo raznovrstne skupine - otroci, šolska mladina, ženske s podeželja, upokojenci, brezposelne osebe in seveda rokodelci. V vse dejavnosti so vpeti strokovnjaki številnih področij, skupaj s Centrom za poklicno izobraževanje Republike Slovenije pa je že oblikovanih šest poklicev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): lončar, ročni tkalec, slamokrovec, medičar, pletar in filcar.
Ekomuzej v Veržeju je slovesno odprl kmetijski minister Dejan Zidan.
NŠ
... s oncni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč
Napoved vremena za Slovenijo
Rožnik deževen -viniear reven.
Ekomuzej v Veržeju je slovesno odprl kmetijski minister Dejan Ži-dan (drugi z desne).
Danes bo zjutraj povečini jasno, čez član bo več oblačnosti. Več bo ploh in neviht, pojavljale pa se bodo večinoma v severni in deloma zahodni Sloveniji, Na Štajerskem in v Pre-krnurju bo zapihal severovzhodni veter, drugod pa jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo ocl 10 do 17, najvišje dnevne danes od 25 do 30, jutri od 22 do 28 stopinj C.
V soboto bo delno jasno, predvsem na zahodu države se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V nedeljo bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne ponehale. Zvečer se bo zjasnilo. Hladneje bo, na Primorskem bo čez dan zapihala šibka do zmerna burja.
Črna kronika
Ljubosumje razlog za tragedijo
Kraj tragičnega dogodka v Gornji Radgoni
Gornja Radgona - V torek nekaj minut po 15. uri se je v Kerenči-čevi ulici v Gornji Radgoni zgodila tragedija. Moški je ustrelil žensko in sebe, oba sta podlegla poškodbam na kraju dogodka. Kriminalisti so naslednji dan pojasnili nekaj podrobnosti o umoru. Znano je, da je zločin zagrešil 39-letni D. P. iz Podgorja pri Apačah, ki je s pištolo najprej pokončal svojo nekdanjo ženo, 26-letno B. Č. s Plitvičkega Vrha, nato pa z isto pištolo ustrelil še sebe. Po navedbah kriminalistov se storilec nikakor ni uspel sprijazniti s prekinitvijo zveze z umorjeno B. Č., ki je z drugim partnerjem imela petmesečnega otroka. Njegovo ljubosumje je najverjetneje pripeljalo do usodnega streljanja. (NŠ)
Trčenje zaradi izsiljevanja prednosti
Spodnje Jablane - 14. junija ob 12.55 se je v Spodnjih Jablanah zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. 33-letna voznica osebnega vozila v križišču ni upoštevala prometnega znaka STOP, temveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljala v križišče, v katerega je pravilno po desni strani prednostne ceste pripeljala 28-letna voznica kolesa s pomožnim motorjem. Voznica kolesa s pomožnim motorjem je zato trčila v osebno vozilo in se pri tem hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v bolnišnico Ptuj. Zoper povzročiteljico bo podana kazenska ovadba.
Vlomi, tatvine
Neznan storilec je v nočnem času med 12. in 13. junijem vlomil v gostinski lokal pri Ptuju. Skozi okno je prišel v notranjost lokala, tam iz ročne in registrske blagajne odtujil gotovino, iz točilnega pulta pa odnesel več zavojev cigaret. Premoženjska škoda znaša okoli 700 evrov.
Med 13. in 14. junijem je v Zgornji Polskavi neznani storilec vlomil v tovorno vozilo. Z ostrim predmetom je prerezal zaščitno ponjavo in iz notranjosti odtujil več kosov delovnega orodja. Na tovornem vozilu, ki je bil parkiran zraven, je razbil stransko steklo, vendar iz notranjosti ni odtujil ničesar. Premoženjska škoda znaša okoli 3.500 evrov.
Vinjeni v prometu
8. junija ob 12.10 so policisti Postaje prometne policije Maribor na Ptuju ustavili 54-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,08 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
12.	junija ob 4.35 so policisti Policijske postaje Ptuj v Trnovski vasi ustavili 52-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,12 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
13.	junija ob 17.45 so policisti PP Ptuj na Ptuju ustavili 52-letne-ga voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Odredili so mu tudi preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,57 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: NS
Foto: NS