PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Kulturni dom Stev. 183 ri87n Poštnina plačana v gotovini -_________________^ ' Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota k. avgusta 1951 Cena 20 lir Velik korak naprej *r°heanaSeida^iu istrskega ki j. hi. liud&kega odbora, r* T°n\Ted,eljek in to- »Prejeti Julija, so bili *•“*%» 0dWci. ki Pred-^Prej jj reti'!0 važen korak demokrati-s!tem olerož'6 °^asti V Istr-^ Qos,nJ'i in to še posebno XaraZ^kem Področju. Pi vzbudi “ 9 sprejeti skle- ™ei klavci ii , zanimnnie Orožju n_ . kmeti v vsem Kako tudi * *2were okrožja. °Moki ure^f’ Sa’ *e s tem* ^sfca in - ?,° telovni?°dčr?kih Podili cl-n odlobn kolektivih. Prvi ^krških ° uPravljanju go-nitl eet'7 P° delov-I0Lq , (Uradni list *Qfco; ' 3~žl) se spremeni rnP *fl, „ ’ rudnike, promet- ^ trgovska, 5s tornnL ,rmnal-na in dru-*cih odZ sfca Podjetja jjud-*0l) ‘n družbenih or-er Zasebna podjetja ^“Pnosfi *me51^ družbene °kviru ,r, elovni kolektivi u ?*pla^ 0sr>e9a gospodarske-1,1 d°ižnn«r na P°dlagi pravic ^ ■ !> ki so določene z ^dpkiJ1 ^Simi pravnimi e se spremeni 33. čte« • ’a‘rikto i takole: *iauS?“ imenu- *°9fas1 syet podjetja v ^JPrtetojnim. poverje- J1 po-verje- de’*8a , 90 odbora, pod jet^j nsfc° vodstvo spa-fbiega %a direktorja za- tfoi0j!)e »vajetjo, fci spada pod . so „0tllož“ii » upravijar to’'0 !*>ii>l%riVatnih Podjetjih bistvel V UPmvi’ kar ktavliarn0 "a r<,2ilfc“. k’ 3° n * *Pi io spremembo od- % *a^an2dl°ien da-našnJe-is?a »Prem ’ Se določbe pr- iS,C^ s^e^ f°..T? D ®io €n„l h upravljajo in 'ws°c^a!i<»t,'x w Privatnih kot pod^ih- z klavci 771 odlokom bo- v jLs,eh pod^^'1 de- •ek® Podio,°['ic ln ugodnosti Ja- Raz/ik**OC^istiČneoa o» 1 d a 5e samo u 5j* h«Su2B^? p°dje«u «5 5w»jiijp r^°T* u fcw' »it ln n J Pogoje pred-nK opravlja delo Lfco- Ju' (SSfOTOo !n ukrep ljud-z» v v. Istrtkem okrož- orf, ?e^Cn G ^nose^i važnosti » io j. .i _ ClSen0d' ie bi! nekdaj ,®osPoda rja tovarne, «0o wmorBl dc-^if njeg’oVnam , sele P°stane *ab e° ne > ve^lka vrednost. Od,*? ‘»tena ° Wež občutil nad lohStt l. eče0Q pritiska L :■ «e L 3e gospodar od-se delal in koliko °%Kret* ‘v To in *e vainej-!tort 0 rn>rf delavcem. 2S"J. d0biž'cn !7'>- i0{_n »Prew ^ je bil dolot- J1* zasedanju lK^ do^j- mora fN ^ od, z ostalim P5 h.ese0a r,1 2 ,)sem tistim-, kc"i?«' i >i ^t^gali delovni Vk10 odstoetbni\Predpi- “‘C^ao llu M dela do- r.n , ° Porabili za ar% mcZTB ^ fd0 %!■ s Celno in 20 ««- ^ t1* Okr, nPSl° mmO v %' ‘irn-arij s° J8 mililomov NjS(^i . odst- bodo r«b^. o^tanefc^K Sfc(ud °br«^>r lud?^ " pod^- 4aS jet ^ ^tereT^ VSak kolektiv d0br'> bo » Pod- ^0 ^ev^^danlo, da se t>rifro*kii da se RHZG0V0RIV KES0HG0 že vedno na mrtvi točki Obe stranki vztrajata pri svojem stališču in se omejujeta na ponavljanje prejšnjih izjav - Medtem se boji nadaljujejo KESONG, 3. — Danes ob 11.1 slednjo izjavo: «Ne morem re-uri se je pričel 18. sestanek zalči, ali je upanje v napxediek.» premirje na Koreji. Seja je bila prekinjena ob 13.15, z delom so nadaljevali ob 13.32 in končali ob 13.50. Prihodnji sestanek bo jutri zjutraj ob 11. uri. Besedilo, ki ga je objavil glavni stan sil OZN o današnjem sestanku y Kesongu, je naslednje: «Med 18. sesitanikom vojaške konference za premirje niso dosegli nobenega napredka za sprejemljivo rešitev tretje točke dnevnega reda za obe stran, ki. V kratki izjavi, ki jo je dal na pričetku zasedanja admiral Joy, je prikazal, da poveljstvo sil OZN ne bo zapustilo svojih sedanjih vojaških o-brambnih položajev, da bi ugodilo političnim zahtevam glede razdelitve Koreje. Glavr.d nasprotni predstavnik je nato go. voril dve uri jn skušal opravičiti stališče, ki je bilo že prej razloženo. Po njem bi morala vojaška demarkacijska črta teči ob vzporedniku in ne bi sledila zemeljskih položajev, ki imajo vojaški pomen za varnost sil OZN. V izjavi, ki jo je dal admiral Joy rja koncu zasedanja, je postavil več vprašanj katerih namen je bil bolje spoznati vprašanje jn ugotoviti splošno stališče nasprotne delegacije glede vojaškega premirja in prenehanja ognja, ki bi temu sledilo«. Glasnik delegacije OZN v Kesongu general William Nu-ckoIs pa je dal novinarjem na- Tako z er.« kot z druge strani so ostala stališča enaka in obe delegaciji se omejujeta na ponavljanje svojih izjav.. Danes je general Nam II, ki je govoril eno uro in 49 minut, štiri-r-ajstkrat ponovil isto frazo: «Stališče OZN ostaja nespremenjeno: doseči črto za prenehanje sovražnosti na položajih, strateško hranljivih; nasprotna delegacija pa s svoje strani nadaljuje z zahtevami, da bi se ta črta čim bolj približala 38. vzporedniku«. Pogajanja se bližajo, kritični fazi, na bojišču se pa nadaljuje normalno delovanje izvidnic in posamezni spopadi predvsem na srednjem bojišču. Zavezniki so napredovali za približno 5 km po gorovju srednje Koreje in zasedli nekaj važnih položajev. Napadli go jugovzhodno od; Kunsoniga. kjer so nasprotniki nudili precejšen odpor. Medtem pa se nadaljuje obtoževanje Pjongjanga in Pekinga, ki napadata po svojem časopisju in radiu ameriške delegate na konferenci v Kesongu. Severnokorejska agencija trdi, da so ZDA predlagale pogajanja v Ke. songu po «vojaškem in političnem porazu ZDA in Anglije na Koreji«. Ker admiral Joy noče sprejeti demarkacijske črte, kot so jo predlagali kitajski iti severnokorejski delegati, nekam ((logično)) zaključuje agencija da ZDA tudi ne žele uspeha konfe- DE NICOLA NAJDEN Predsednik senata se bo vrnil v Rim po koncu sedanje debate - Togliatti ponuja roko vladi RIM, 3. — Predsednik italijanskega senata Enrico De Ni-cola, ki ie po incidentih med De Gasperijevem. govorom iz užaljenosti izginil iz Hima, da niti policija ni mogla izslediti '»Eovega bivališča, a«, je danes popoldne oglasil in sporočil. da se do vrnil v prestolnico po koncu sedanie diskusije v senatu. De NicoJova užaljena odsotnost je povzročila mnogo komentarjev. V poslanski zbornici je danes govoril Togliatti o diskusiji o vladni deklaraciji Voditelj KPI je ponavljal svoje predloge o ((pomiritvi« z vlado. Napovedal je. da bo njegove poslanska skupina v jeseni predL ložila socialne in gospodarske reforme in zahteval, naj vlada prestavi politične volitve na ■bližji datum. Zaključek konference o poenotenju orožja WASHINGTON, 3. — Danes se je končala dvodnevna konferenca zastopnikov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Kanade, na kateri so razpravljali o poenotenju orožja in municije. Ob zaključku konference je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so na teh prvih razgovorih o poenotenju orožja ugotovili soglasnost glede potrebe poenotenja lahkega orožja, da so razpravljali o tem vprašanju tudi v podrobnostih, da so končno sporazumno ugotovili, da uvedba novih enotnih mer v manjšem strelnem orožju ne vo, da si sam zboljša življen-ski standard, kar bo prišlo do izraza ne le v obliki udeležbe na dobičku, temveč tudi v obliki investicij za družbeni standard, zlasti gradnje stanovanj. Mislimo, dq ni delaven, ki bi si ne želel imeti svojega stanovanja; po novem sistemu, bo do tega laže prišel kot doslej. Ko govorimo o teh velikih spremembah v Istrskem okrožju, ki pomenijo pravo revolucijo, pomenijo prehod na normalno stanje, saj se odpravljajo vse nakaznice in boni, ki so do sedaj obstojali le kot potreba zaradi izrednih posledic vojne, ne moremo kaj, da ne bi povedali nekaj besed o položaju delavstvo, v Italiji, kjer se je v zadnjih letih razvilo močno gibanje, po katerem naj bi delavci dobili so-odločujočo besedo v vodstvu privatnih podjetij. Se so vsem dobro v spominu akcije poljedelskih delavcev, ki so se čutili lastnike tiste zemlje, katero so že celi rodovi pred njimi obdelovali, ki so tisto zemljo zasedli, pa je policija nanje streljala. Mi ni lahko tako globoko demokratični ukrep istrskega okrožnega ljudskega odbora — za vzor, kako se rešujejo delavska vprašanja v korist delavcev samih in prav tako v korist skupnosti! Zgodovina uči, da je vsako oboroženo nasilje proti pravicam delavstva vedno imelo končne negativne uspehe, in da je delavski razred svoje pravice dosegel prej Yorku_ V glavni stavbi, ki jo vidimo v ospredju in ki je določena za glavno tajništvo, že uraduje 3300 ljudi iz 65 držav. Okna so iz posebnega barvanega stekla, ki odbija sončne žarke, tako da se od zunaj zdijo črna. Stavba je iz marmorja in ima 39 nadstropij. Na levo je stavba za zborovanja, ki je še v gradnji in ki bo imela ^ nadstropij. V n,jej bodo prostori za Varnostni svet in druge organe OZN. V ospredju je stavba za glavno skupščino, ki je tudi še v gradnji, ki bo od zunaij podobna gledališču. Z razbojoiško akcijo se je začela pravda o,,patrimonio del partito“ Nedavna razsodba T.ržnSke-ga sodišča v. pravdU, s katero se je Vidali hotel polastiti Za-loništva Tržaškega tisku, njegove tiskarne, našega dnevni ka in celo Zadružne tiskarne, je dokončno pokopala tatinsko demagošfco /razo o -sednik Venizelos ln ameriški veleposlanik John E. Peurifoy podpisala pogodbo med Združenimi državami in Grčijo o trgovini in miru kot ((združenim naporom Italije z napori ostalih dežel za mir in varnost«, kot je nedavno v rimskem parlamentu izjavil De Gasiperi. «Kanj je meril De Gasparijev goivor, ko je zlasti poudaril zvezo mted »sedanjo politike Itiailije« in ((dolžnim bratstvom do Italijanov iz STO« z ene strani in ((interesi atlantske solidarnosti)) z druge strani, ni težko uganiti. Rimska diplomacija očitno zahteva najvtfjo ceno za svoje sodelovanje v okviru atlantskega pakta. Se več usluge in zadovoljitev starih, nenasitnih apetitov. Teda diplomatska xg'ra je tm<\ realnost pa dru-go. Ni presenetljivo, da kaže rimska diplomacija tako malo smisla za realnost in da vpra^-šanje STO še danes, ]e.ta 1951, opazuje z očir.i danuncijevskega časa. Kajti nihče ne pozablja, da je takratna iredenta v Italiji še danes živa in celc aktivna. Toda čudno je, da italijanska diplomacija tako trmasto sili z glavo tja, kjer so že mnogi, tudi iz Italije, občutili, da je zelo tavJo«. List nadaljuje, dia so na glas iz rimskega parlamenta takoj dali odmev članki v demokri-stjansikem listu «Popolo». torinski «Stamipi», x vatikanskem, orgawi', V koirinformiitičoi-h li- stih itd. «Odgovoor je bil hiter, toda Rini’; kaj malo koristen, morda celo škodljiv. Glavni urednik lista «Poipolo» ni mogel najti dlruge ideje, kot to, da — v imenu Italije — postavlja Jugoslaviji pogoj/ za vzpostavitev «zaželenih odnosov«! Ne>-kaiteri bi to tolmačili kot predrznost, ven dar pa je bol j podobno neumnosti. ((Gospod Arata — zaključuje ((Politika« — v Jugoslaviji je bilo dostikrat rečeno, da "smo za prijateljske odmošaje z Italijo in da za skupna vprašanja obstaja ena sama rešitev: sporazum medi obema deželama in spoštovanje obojestranskih interesov. «Ce je komurkoli pri vas kaj do interesov italijanskega ljudstva, mu to oe bo težko razumeti. Ni pa tu prostora za nobene pogoje in za nobeno izsilj evamje«, R. R. Spofford o pripravah za evropsko obrambo WASHINGTON, 3. — Ameriški predstavnik v severnoatlantskem svetu namestnikov, veleposlanik Charles Spofford, je izjavil po svojem razgovoru s Trumanom, da je predsednik Truman vesel nad napredkom, ki je bil že doseženi pri ustvarjanju obrambe Evrope. Povedal je časnikarjem, da se je vrnil v; Združene države zato, da bi podal svoje izjave glede ameriškega načrta za vzajemno varnost pred kongresom, ki obravnava ta načrt. V Evropo se bo vrnil, ko bo končal s svojimi izjavami v kongresu. Ko so ga vprašali, če bi lahko kaj povedal o novem razvoju evropskega obrambnega programa, je odvrnil, da n« more v _ __________ ________ _____ tem pogledu ničesar povedati, in I poročil in odločite™ v'tem pc-p-r ista vil, da je razpravljal s 1 gledu, je pristavil Spofford predsednikom o ((splošnih zadevah« t(-2a orograma, ne pa p «poo!rtih». Na vprašanje, kaj pravi k časopisnim poročilom, da je Fran-cija predlagala za evropsko obrambno silo kontingent 175 tisoč nemških vojakov, je Spof-ford odvrnil, da ne more podati k temu nobene pripombe, kajti o tej stvari razpravljajo na dveh različnih mestih. Pristavil pa je, da sicer me verjame, da bi bili že določili koo tingent nemških čet, vendar pa je bil po njegovem «dosežen o tej stvari ie precejšen napredek tako v Parizu kakor tudi pri drugih razgovorih«. Nato so ga spraševali o u» stvarjanju evropske vojske v okviru severnoatlantske vojske. Spofford je dejal, da so na pariški konferenci, katere so se Združene države udeležile samo kot opazovalec, izdelali načrt o tem. Načrt, ki so ga izdelale Francija, Hali ja, Belgija, Luksemburg in Nemška zvezna republika, ima obliko predlaganega sporazuma, o katerem zriai razpravlja teh pet držav. Dejal je tudi, da general Eisenhcvver pozorno spremlja to zadevo in da je bil '-azvoj v tem pogledu V zadnjih mesečih zelo hiter. Na vprašanje, kakšna bo nova stopnja tega razvoja, je odgovoril, da bo teh pet držav zdaj skupno izdelalo podrobne načrte za evropsko vojsko in da so se o splošnih načelih glede tega že sporazumele. Evropske države bodo morale določi-t:, katero politično ielo se mora baviti s to vojsko, oljenem pa bodo morale tudi rešiti vprašanje skupnega proračuna zanjo. To vprašanje je prišlo zdaj v razdobje, ki bo zahtevalo več vztrajnega dela, toda v jeseni bo verjetno prišlo do novih pri- Ministri evropskega sveta zaključiII zasedanje Tajna seja po koncu rednega zasedanja STRASSBURG, 3. — Danes se je končalo zasedanje ministrskega odbora Evropskega sveta, ki se je začelo včeraj. Po koncu redne seje so se ministri sestali še enkrat za zaprtimi vrati. To je prva tajna seja ministrskega odbora, odkar je bil ustanovljen,. Predlagal jo je irski predstavnik. Predsednik odbora, norveški zunanji minister Halvard Lange, tisku ni hotel dati nobenih podrobnosti o vprašanjih, o katerih so razpravljali na tajni seji. Dejal je samo, da- je šlo za neuradno izmenjavo mnentj o sedla-nijem položaju v Evropi. Dodal je, da to ni bila zadnja tajna seja. Zasedanja za zaprtimi vrati so se udeležili zunanji ministri Vel. Britanije, Francije, Nemčije, Norveške, Turčije, Danske, Holandske, Irske in Islandije ter opolnomočeni predstavniki Italije, Belgije, Grčije. Švedske, Luksemburga jn Posarja. Pred- tajno sejo so se ministri sporazumeli o dokončnem besedilu treh členov konvencije q človečanskih pravicah, katerih ratifikacija je bila odločena, ker se prejšnja vsebina ni strinjala z ustavami in ureditvami šolskih zadev v nekaterih državah. Poleg tega so razpravljali o naravi stikov med predstavniki ameriškega parlamenta in delegati v evropskem svetu. Italijanski delegat se je zavzemal za čim širše pravice ameriških predstavnikov. Govorili so tudi o beguncih in o prenaseljenosti. WASHINGTON, 3. — Predsednik Truman in njegova žena sta povabila angleško princeso Eliza. to in njenega moža, vojvodo E-dimburškega, na obisk v VVashing-ton. Naznanilo pravi, da sta povabljenca vabilo sprejela in bosta obiskala Združene države konec letošnjega oktobra, NEW YORK 3. — Varnostni svet ZN se bo sestal prihodnji četrtek namesto v torek. Nadaljeval bo z razpravljanjem o obtožbah izraelske vlade v zadevi Sueškega prekopa. Ameriški veleposlanik VVarren Austin, ki je v tem mesecu načelnik Varnostnega sveta, in ob tej novici navedel, zakaj so sestanek -odložili. varuha; advokata dr. Achilla D’Angela. Ob 10.45 predpoldne so Vi-dalijevi emisarji, ki so jih spremljan uniformiram policaji im> civilni agenti, začeli izvrševati sodni sekvester najprej v Ul. Buggero Marma 29, nato v Ul. Sv. Frančiška 20 in končno v Ul. M o-ntecchi 6. Vse to se je izvršilo ob ogorčenem zgražanju tržaškega demokrat tičnega prebivalstva in ob po« ba.linsk.em šopirjenju vidali-jevskih emisarjev, ki so se v spremstvu policije pr sili a češ zdaj je v«e to naše. Da bi zabrisal skrajno ne-ugodtni vtis, ki ga je v Trstu povzročil nastop policije pri poskusu uresničemmja zlagane in tatinske teorije o «patri-monio del pa.rtitc», (ki je bila povezana s celo goro najogajb. nejših psovk in klevet — pa o tem prihodnjič), se jfc Vidali moral poslužiti laži in v svojem glasilu na uvodnem mestu z mastnimi črkami trdil, da je «posredovanje močnih enot policije zahteval sekueštrd.tort imienovan od sodišča«. SZkvestrator adv. D’Angelo je takoj zahteval od vidalijetK skega advokata, ritij to trditev prekliče, kajti intervencijo policije je zahtevala stramka, tet je. zahtevala tudi sekvester^ t, j. Vidali in njegov vizvrkini komitet». Vidtili se je moral posl/užiti špe-t mme laži; drugi dan je «l/woratore» objavil nekako «precisazionev, ki se izmika in pravi, dia policijg ni zahtevaj, sodni sekvesfrator, tem več — usodni oficiai po. odloku ZVU». V sloveTiščim j*, je list ta dim še vedno objavil prvo MSž... Resnica, pa je med drugim tudi ta, da je avto TS mi, na katerem, so se VidtaMjevi emisarji pripeljali v Ul, R. Manna 29, istega dne ob 10. predpoldne stal pred tržaško kvesturo.., S tako razbojniško akcijo se je začela pravda, fci se je te dni končala in ki je urednikom «Unitd» tako zmešala glave, da so da.nes o tem zapisali celo kupico neumnosti. Vatikan in Stepinac BEOGRAD, 3. — Nedavno pisanje vatikanskega glasda «Osservatore Romano« o nedolžnosti nadškofa Stepinca je konqno potrdilo prepričanje ju« goslovanskega javnega mnenja, da je Vatikan odbil ponudbo jugoslovanske vlade, da prekine nadškofu Stepincu nadaljno prestajanje kazni.Vatikan je to storil z jasnim ciljem, da bi lahko še nadalje imel v Jugoslaviji svojega «mučenika» in trobil o ((preganjanju vere«. Uradni vatikanski organ je 2. avgusta samo ponavljal svoje prejšnje neutemeljene trdit-ve o tem, da Stepinac «ni kriv» in celo dodal, da se je v raznih oblikah ((zavzemaj za humanost«. Današnja «Borba» odgovarja na tako pisanje in poudarja med drugimi dva primera, ki že sama po sebi jasno pričata o ((nedolžnosti« in ((humanosti« nadškofa Stepinca. Ko sp fašisti 1. 1941. ustvarili ustaško NDH, ko so SS-esovci in italijanski črnosrajčniki začeli s svojimi orgijami po sazužnje-ni Hrvatski, se je nadškof obrnil k svojim vernikom s sledečimi besedami: «Dogodki so naš narod pripeljali do uresničenja oddavna sanjanega in pričakovanega ideala... Zaradi tega se vsi odzovite temu pozivu na vzvišeno delo za ohrenitev in napredek NDH!« Paveliču, najhujšemu vojnemu zločincu iz pretekle vojne v Jugoslaviji, pa je nadškof Stepinac dejal: (»Veliki bog je posial hrvatske-mu narodu vas, poglavnik, da ga rešite...«. «Morda nima mnogo smisla, pravi «Borba«, dokazovati Vatikanu resnico o delovanju Alojzija Stepinca v času fašistične okupacije Hrvatske. V Vatikanu so neobčutljivi za ta dejstva, kajti cilji te protijugoslovanske serije klevet niso navdihnjeni z neko ((pastirsko skrbjo« za nadškofa Stepinca, temveč izključno s težnjo, da pripomore italijanskim iredentistom v njihovih šovinističnih napadih na Jugoslavijo«. Komentator radia Beograd pa je danes zvečer poudaril, da z enim člankom, pa tudi s celo vrsto člankov ni mogoče prikriti zločinov ustašev in njihovega vikarja. Prav tako se Vatikanu ne bo posrečilo varati del javnega mnenja. ((Nasprotno, stvar bo postala še jasnejša. Vatikan sploh ne misli na Stepinca, temveč ga upošteva v svojih računih pred*-vsem zaradi tega, da ga upora, bi kot orodje v svoji tisočletni delavnosti proti jugoslovanskim vladam. V perfidnosti take politike pa je istočasno tu-. di njena šibkost in kal njene-l-ga neizbežnega ,palom»)», PRIMORSKI DNEVNIK „ , _ 4 1951 TR2ASKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sobota 4, avgusta Dominik, Ljubičica Sonce vzide ob 4.50, zatone ob 19.31. Dolžina rineva 14.41. Luna vzide ob 6.08, zatone ob .10.20. Jutri, nedelja 5. avgusta Snežnica Predobra Do dobi! Trst si/oie iailfe ? Na pobudo izvršilnega odbora komiteja za obrambo dela je bil včeraj sklican sestanek odbora in gospodarskih ter političnih eksponentov mesta. Komitet ki je nastal zaradi dokončne izgube dveh najlepših tržaških ladij «Saturnie» in uVulcanien. je povabil vse te predstavnike prav zato, da bi bila njegova akcija podprta tudi s strani trgovskih in drugih gospodarskih krogov pa se-vsdto tudi s strani župana, pred. sednika cone in ostalih oblastnih organov. Na včerajšnji sestanek sv prišli gospodarski predstavniki, triko je bil navzoč predsednik zbornice comm. Cosulich in drugi, vendar ni bilo niti župana niti predsednika cone. Zupan }e poslal pismo, s katerim se opravičuje, češ da je zadržan zaradi občinskega sveta, zn cono pa je bil navzoč podpredsednik prof. Schiffrer. Po dialjši diskusiji so navzoči predstavniki sklenili, da bedo napravili skupno izjavo na osnovi že obstoječega načrta zbornice s katero bodo odšli v Rim. Zbornica je namreč že pred dvema mesecema, kot je pojasnil comm. Cosulich, prote stirala pri «Finmare» in zahtevala pravično razdelitev ladjevja in prog med vsemi pristanišči. Dokaij čudno je zvenela na sestanku izjava predstavnika cone češ da se ne more takoj odločiti, če bo podiprl akcijo in da prosi nekaj časa za premišljevanji. Se bolj pa- je čudno obnašanje župana, nprvega tržačanav. kot sg je slišailo na sestanku, ki menda misli, da je s preprostim opravičilom objasnil svoje nesodelovanje. Njegovo obnašanje je tem bolj čudno (zelo milo rečeno), ker je le našel potreben čas in potrebno voljo da je poslal pozdravni telegram kapitanu ladje «Oceanie» ko je včeraj odplula Za vedno v Genovo. Si mar tako predstavlja naš župan svoje sodelovanje? Mi smo že široko komentirali vso akcijo in smo že večkrat poudarili, da kljub mogoči dobri volji vseh predstavnikov, dvomimo v uspeh, ker vsa akcija temelji na napačni osnovi. Od Italije ne bomo s prošnjami dobili ničesar. Obljub smo pa siti že vsi in to tudi omenjeni sindikalni in drugi predstavniki. Trsf je konkurenčno mesto. Naiuno je misliti, da Se bo z protesti spremenila že 30 let stara politika, ki stremi k uničenju najbolj nevarnega konkurenta. ' NA SEJI MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA HITE Z REŠEVANJEM RAZLIČNIH PROBLEMOV Delavci z Oreha ogorčeni zaradi postopka občine Z deli za nov pokriti trg bodo pričeli še letos-Važna dela ACEGAT Ker je Včerajšnja občinska seja začela s precejšnjo zamudo, je župan komaj ob 6.55 načel prvo točko sporeda in se dotaknil zadeve delavcev z Oreha. O zavlačevanju te zadeve ar.o že večkrat -pisali, saj se vleče že toliko časa. da je vsem poznana. V diolgačasnost vročega večera in nerazpoloženje prisotnih so prinesli veliko razgibanost delavci z Oreha, ki so bili navzoči in ki so z glasnimi klici in protesti posegli v debato, kar pa jim je župan energično zabranil. Zupan je v svoj eni navajam ju skušal biti čim bolj kratek ter je z izjavo, da bo o zadevi izrekla kemično besedo ZVIJ, mislil napraviti diskusiji konec. Priglasil pa se je k besedi občinski svetovalec Brocchi, ki je zahtevail, da se zadeva bo’je prouči ter šele nato predlaga potrebne ukrepe. Na ta predlog je povzdignil župan svoj glas ter doneče izrazil, da ne bo nadaljnjega razpravljanja o zadevi delavcev z Oreha češ da bi vse skupaj zašlo v diskusije in polemike političnega značaja, S temi besedami je bilo diskusije konec, med razumljivim mrmranjem navzočih delavcev ki so pa pod silo razmer morali utihniti ter so jeznih in zaskrbljenih obrazov sledili nadaljnjemu poteku seje, ki pa je nehala biti za njih zanimiva. Na vsak način se' ne morejo občinski gospodje pohvaliti z dobrimi uspehi in z dPvoljnim zanimanjem za usodo teh delavcev, katere številne družine bodo ostale brez kruha. Mnenja smo, in to so tudi delavci sami glasno izrazili, ako bi se za usodo teh delavcev tako vnemali občinski gospodje, kot se po nepotrebnem vnemajo za nesmiselne manifestacije šovinizma in organiziranja raznih patrioti-čnih pustolovščin, da bi bila zadeva za delavce gotovo na boljši točki, nego je danes. - -■-•-'■n ~ Saj vsak še tako neveden in nepoučtn Tržačan dobro ra.-zume kaj pomeni za te številne delavce ostati brez zaslužka in dvomimo, da ni to jasno tudii občinskim gospodom, ki so pošiljali svoje jezne poglede delavcem. ki niso -boli v stanju zadrževati svojega ogorčenja. Raizbu-rkano ozračje se je umirilo, ko je svetovalec Gom-bacci prišel db besede s svojo pritožbo o telefonu na Kolon-kovcu. ki da bi bil moral biti instaliran na drugem mestu. Nekaj več razgibanosti y za. spamo in toplo ozračje je pri- nesla diJkusija o novem direktorju delavnice ACEGAT, ki je bil sprejet v službo, ne da bi se o tem kaj prej govorilo na občini. Ta pritožba je bila zavrnjena, češ da se občina ne morit izgubljati v podrobnosti osebnih pociaitikov nameščenca, ki ga je direkcija ACEGAT sprejela V službo. Takoj nato so prešli k diskusiji o bodočem pokritem trgu za prodajo poljskih in vrtnih pridelkov. Od 240 milijonov, ki so potrebni za zgraditev tega trga, bo ZVU prispevala polovico. Upoštevajoč potreben čas za razpis licitacije itd., se bo pričelo z delom že letos. Oglasil sie je svetovalec Gom-baeci, ki se j« segrel v izvajanju predloga, po katerem bi raje zahtevali večjo denarno pomoč ter postavili kot glavni cilj zidanje stanovanjskih hiš. Ostro je nastopil prot; nj*> mu gospodi Geppi, ki sie je v glasnih frazah čudil, da hoče Gorr.bacci omalovaževati zidavo tistega trga, ^ katerega se je pred časom toliko zavzemal, ter začenja sedaj računati na fonde, ki jih je nemogoče dbfaiti. Mnogo humorja je zbudil Gombaccijev edigovor: «Pravite, da bi moral postati rdieč in se Skriti ad sramu pod mizo. Kakor vidite sem mimo ohranil svojo barvo, ki je taka, kakršna pač je». Tudi tej zabavi je bilo kmalu konec. Sledil® je raaiaga in glasovanja občinske zahteve, da se postavijo mestni stražniki, ki so sedaj v glavnem v vrstah upravne policije, pod direktno podrejenost in odvisnost tržaške občine, kot je to že bilo predi letom 1945. Predlog je bil stoglasrio sprejet Oglasil se je nato gospod Bo-netti. ki je dolgočasil navaoče z dolgimi slavospevi delovanju tržaške Občice, ki je postavila v primeri z raznimi mesiti v Italiji številne, rekorde hitrega pasiavanja in rešitve važnih problemov. Ob končani debati o uporabi bodoče milijarde lir za dela ACEGAT, ki ima v načrtih izboljšanje vodovodov, tramvajskih in filcbusmih prog in električnega omrežja, je bila se.ja ob 9.30 zaključena. Prihodnja seja bo v ponedeljek 6. avgusta. Spet so se izkazali Pred tiskarno v Ul. Montcc-chi je poslal včeraj proti večeru Vi dalije v centralni komite njihove t-akoimenovane komunistične partije skupino raz-grajačev, ki so besno pogledovali na okna tiškarne in kričali v poslopje najognusnejše Psovke, ki smo jih pa njihovih ust, prav tako kot iz njihovega tiska že vajeni in vemo, do. drugače niti govoriti in pisati ne znajo- Kljub teinu, da je Po treh letih sekvestra propadla njihova umazana špekulacija, dr, bi se polastili tiskarne — kar predstavijo. brez dvoma za triaške kom.iv.formiste težak udarec — se informbirojevskim priganjačem. ni posrečilo spraviti pred tiskarno niti 200 ljudi. Policija, ki je prišla, je dokaj časa mirno poslušala italijanske psovke, ki sp bile namenjene predvsem «Primorskemu dnevniku« in njegovim pristašem, naj brž e zato, foer je iz te kominformistične mržnje' do <(.titinov» prišlo do izraza tudi šovinistično sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Ob uri večerje, so se na mirno prigOVO/rjanje policistov razgrajači — večinoma ženske in nedorasla mladina — odstranili, ostalo je samo nekaj znanih pretepačev, ki so pokazali vso svojo umazanost s tem, da so vrata, kljuke in hodnik pred uredništvom našega dnevnika pomagali s človeškim blatom. Ti ostudni ljudje imajo polna usta govna, govno se drži tudi njihovih rok, zaito je vse, karkoli počno nagnumo in podlo. Res, Vidali in cela dolga vrsta vseh onih, ki so nad Vidali jem, je lahko ponosna na te, svoje zveste pristaše! Zavreti hočejo prosvetna delo na Prosekn-Kontoveln Civilno sodišče izdalo odločbo, da se mora prosvetno društvo Ivan Vojko izseliti iz prosvetnega doma SINDIKALNE VESTI j Te dni je «ivilno sodišče v I Trstu izdalo v tožbi, ki jo je j vložila OAI (Opera Asili In-j fantili, bivša Italija iredenta) j proti prosvetnemu društvu I «Ivan Vojko® s Proseka - Kon-I to vela, odločbo, da se mora pro-j svetno društvo izseliti iz pro-1 štorov do 5. avgusta. Vest je j zelo razburila vse vaščane, saj j je prosvetni dom na Proseku j bil ves čas po vojni središče kul-! turnega udejstvovanja vse va-i si. Tu imajo svoj sedež in pro-! "tore za vaje ter nastope šte-j vilni in daleč naokrog znani ! pevski zbor, močna godba ter več dramskih družin. Tu se zbirajo domačini na prosvetna in gospodarska predavanja in posvetovanja, tu se mladina in odrasli pripravljajo na kulturne nastope, učijo lepega petja, glasbe in svojega materinega j jezika. Drugega primernega prostora za vse to nimajo v vasi. Prosečani in Kontovelci so upravičeno razburjeni in bodo šp nadalje branili svoje pravice. Prosvetni dom na Proseku, s katerim je tesne povezan obstoj in razvoj prosvetnega življenja na tem delu našega Krasa, ima zanimivo zgodbo, grenko zgodbo slovenskih ustanov na Primorskem, ki jih je faši- zem upepelil, a so po narodnoosvobodilni borbi znova zacvetele, a jih hoče nov val italijanskega šovinizma ter ko-minformistične zaslepljenosti ponovno potisniti k tlom. O tem bomo še podrobno pisali v našem listu. Zaenkrat poudarjamo le dejstvo, da sPa-da najnovnejša odločba o izgonu prosvetnega društva na Proseku popolnoma v okvir gonje italijanskega šovinizma j in sovraštva do slovenske kulture in je noy člen v verigi načrtnega poitalijančevanja našega naroda na tem področju Tržaškega ozemlje. Izšala je dvojna št. ,Comunista" Izšla je dvojna številka «Co-munista», glasila komunistične partije STO. V uvodnem članku piše Bor-tolo Pet.ronio o volitvah na Svobodnem tržaškem ozemlju, dalje je priobčen članek Radovana Laliča o krizi v sovjetski literaturi ter Vladimirja Baka-riča o problemih osnovnih dohodkov v prehodni dobi. J. B. objavlja krajši članek o sindikatih v Sovjetski zvezi, L. M. pa o vetru, ki veje iz Moskve in giblje Komunistično partijo Indije. I Cena števi‘ki je 100 lir. Danes 4. avgusta bo v Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. Globoko sožalje izrekamo tov. Trošt Klavdiji (bivši učiteljici v Gropadi) ob izgubi njene mame. OF Granada - Padriče PD I Izlet na Nanos danes 4. avgusta. Odhod ob 16.30 iz Ul. Fabio Severo. OBVESTILO IZLETNIKOM ZA KOMEN Izletniki, ki potujejo v Komen dr.e 5.VIII.1951, bodo odpotovali z avtobusom iz Sesliana ob 4. uri zjutraj, iz Cerovelj ob 4.15, iz Mavhinj ob 4.25, iz Saleža pa naj počakajo na križišču ob 4.30. * * Kolesarska podsekcija za openski okraj sporoča izletnikom za Komen iz Briščkov in Repna, naj se zberejo v nedeljo 5. t. m. pred kino dvorano na Opčinah ob 5. uri. Izletniki z Opčin in Frnetičev naj se zberejo točno ob 6. uri na bloku Fernetiči. IZLET PDT NA TRIGLAV Tržaško planinsko društvo priredi izlet, na Triglav, ki bo 18. in 19. avgusta. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, do vključno 7. avgusta v Ulici Machiavelli 13-11. IZLET MOTOCIKLISTOV NA BLED Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti 17. t. m. motociklističnega izleta na Bled, naj se najkasneje do 7. t. m. prijavijo na sedežu ZDTV v Ul. Machiavelli 13, odnosno pri pododsekih zveze. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA Pogovor morskih volkov o njihovih ladjah Vsak berač svojo malho hvali, trdi pregorov. Nekaj podobnega hi se lahko reklo o pomorščakih, le da ti hvalijo vsak svojo ladjo in jo opevajo kot nekakšno plavajoče čudo zlasti takrat, ko je treba reševati prestiž lastne barke pred poklicnimi tovariši z druge ladje. Na morju se. kajpada, o tem ne da razpravljati, ker ločijo prepirljivce dolge morske milje in je treba zato pošteno izkoristiti kratke ure, ko je morskim volkovom dana možnost sreča-ti se na kopnem v tem ali onem mestu. Ifi ‘luko sO Še včeraj srečali v baru «Nottumo» na Trgu Venezia trije mornarji z «JU-liette Low» z dvema, ki sta vkrcana na ladji «Murry Blum». Zapletli so se takoj v živahen razgovor i-n imenovani ladjici, ki se bržkone ne razlikujeta mnogo od stoterih podobnih, ki pristajajo v naši luki, sta pridobili v tej noči po zaslugi fantazije opitih mornarjev še najmodernejše stroje, posebna krmila, edinstvena sidra itd. Okrog treh zjutraj pa, ko mizice že skoroda niso več vzdržale teže praznih steklenic in je postala beseda v splošnem šundru le malo prepričljiva, je pričela petorica svoja dokazo- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Vazne odločitve delavskega sueia tovarne flmoetea v Izoli Delavski svet v tovarni Am-pelea je na svoji zadnji seji obravnaval važr.-a vprašanja proizvodnje, razpravljal o borbi proti nepotrebnemu trošenju materiala in o notranji ureditvi Se vedno je veliko vprašanje delovne sile v tovarr.i. ki bi rabila še okoli 200 delavk, da bi lahko izpolnila sprejete obveze. Delavski svet je sporazumno z ravnateljstvom tovarne odločil, da se zahteva od okrajnega poverjeništva in o-krajnega odbora sindikatov, da pošljejo v tovarno posebno zdravstveno komisijo, ki bi pregledala več slučajev delavk, ki se pritožujejo zaradi bolezni, kar pa po mnenju delavskega sveta ne drži. Načrt za postavitev posebne naprave, ki bi služila za kuha nje rib na paro. je bil v glavnih obrisih izdelar.'. Po posvetovanju ravnatelja s tehniki je bilo ugotovljeno, da bi se da lo uporabiti za to ogrodje nekega starega stroja. Potrebno pa bo nabaviti nadomestne de le iz inozemstva. Upravr.i odbor je sklenil več važnih pogodb za prodajo izdelkov v inozemstvo in to z» več stotin stotov. Prodaja iz delkov gre dobro, zaloge v skladiščih so se precej zmanjšale. Odbor je sklenil, da se v ne katerih oddelkih znova uvede delo po normah, ker je bilo občutiti zadnje čase nekak zastoj v nekaterih delih. Na tej seji je bilo govora tudi o razširitvi obrata za predelavo ribjih odpadkov v ribjo moko in olje. Bilo je odločeno, da je treba to čimprej izvesti, ker je dovolj odpadkov še iz leta 1949. Po razširitvi obrata se bo dnevno izdelalo okoli 40 stotov teh odpadkov Delavski svet je razpravljal tudi o premajhni pazljivosti delavk, ki so zaposlene v oddelku za izdelavo filetov in predelavi svežih rib. Po približnem računu se tako uniči okoli 20 kg rib dnevno. Da se zmanjša število neproduktivnih moči, so bili premeščeni v produkcijo čuvaji ter tajnik in administrator podružnice. Bilo je do podrobnosti obravnavano tudi vprašanje sla- be discipline pri delu, kar povzroča veliko izgubo na delovnih urah. Ob zaključku je bil odobren poseben statut, ki bo veljal, kadar bo odobren od oblasti v notranjosti tovarne. Kamen v okno tržaškega avtobusa V četrtek zvečer okoli 19. ure, ko je vozil avtohus iz Trsta od Kopra proti Izoli, so potniki doživeli majhno presenečenje. Ko je vozi) avtobus mimo ostankov «Rexa» proti Izoli, je z leve strani priletel v sprednje okno kamen irj razbil steklo. Pri tem so bili trije potniki laže ranjeni od drobcev razbite šipe. Kot se je nakazalo, je priletel kamen iz r.e-ke razpoke na strmini nad cesto. Najbrže se je zaradi velike vročine, ki vlada te dni, presušila zemlja okoli njega in se je odkrhnil od ostalega kamenja ter padel v globino. Slučaj je nanesel, da je prav tedaj privozil mimo avtobus, ki se drži urnika. Tržaški poročevalci bi najbrže zapisali, da je — kamen «vedel» za urnik iri se je «nalašč» odkrhnil prav tisto sekundo. Mlatev žita gre dobro Letošnja mlatev žita v Istrskem okrožju bo zaključena že do konca avgusta, cela dva meseca prej kot lani. To je omogočila dobra priprava in razporeditev mlatilnic in pravočasna popravila, ki so bila potrebna ir.' do časa izvršena. Na delu je sedaj v vsem okrožju 44 motornih mlatilnic, od teh 16 na Koprskem in 28 v bujskem okraju. Hektarski donos bo večji kot je bil lani. Gostovanje umetniškega društva zagrebških študentov v okrožju folklorna skupina kulturno umetniškega društva zagrebških študentov «Ivan Goran . Kovačiča bo nastopila v prihodnjih dneh v Portorožu in Dekanih s hrvaškimi, dalmatinskimi in srbskimi plesi. Študentovsko kulturno umet. niško društvo alvan Goran -Kovačič)), ki ga sestavlja 75 študentov zagrebškega vseuči- lišča. je že 15 drd na počitnicah v Umagu. Ti študenti pomagajo vsak dan pri čiščenju ruševin v mestu, ob večerih pa obiskujejo v skupinah vasi v okraju in pomagajo hrvatskim prosvetnim društvom pri pripravah za festival hrvatske kulture, ki bo v septembru. Folklorne skupine in pevske zbore učijo narodnih plesov in zborovskega petja. Poleg tega prirejajo člani društva sami razne kulturne prireditve. Društvena folklorna skupir.-a izvaja hrvaške, dalmatinske, srbske, makedonske, vojvodinske in slavonske narodne plese v originalnih r.-arodnih nošah. SV. ANTON Proslava pokritja zadružnega doma Daaes bo i.a vas velik praznik: proslavljali bomo pokritje našega zadružnega doma, kot zelo pomembno zmago skupnih naporov vseh vaščanov. Lahko rečemo, da smo napravili že veliko, ko bo naš zadružni dom pokrit. Z delom in denarnimi prispevki smo podprli gradnjo ker vemo, da nam bo zadružni dom v veliko gospodarsko in kulturno korist. 2e skozi dve leti prispevajo vsi po 3 od sto od prodanih pridelkov za zadružni dom. Obvezali pa so se tudi za naprej, dokler ne bo zadružni dom popolnoma do grajen. Na našo delovno slavnost va. bimo vse, ki so prav tako pomagali po drugih vaseh pri gradnji socialističnih zbirališč, kulturnega in gospodarskega žarišča na vasi. ŠMARJE Nastop prosvetnega društva Danes v soboto z začetkom ob 20.30 uri priredi dramska družina Prosvetnega društva «Branik» v dvorani zadružnega doma kulturno prireditev. Na sporedu sta dve krajši igri, burka, petje in recitacije. Igralci bodo nastopili pod vodstvom režiserja tov. Viljema Tomšiča. Za teden slovenske kulture pripravlja ta dramska družina trodejanko «Mostovi». Na današnjo prireditev opozarjamo posebno sosedna pro-s* -tna društva, da se odzovejo v velikem številu. Naša dramska družina bo pokazala, kaj se da napraviti tudi v poletnem času, če je zato dobra volja. vanja pribijati s pestmi, stolicami in sploh z vsem. kar ji je po naključju prisilo pod roko. Bil vam je to vesel pogovor morskih volkov, kajti v lokalu se je lomilo, prasketalo in žvenketalo čisto tako, kakor na ladji, ko jo zvija vihar. Kajpada, lastniki lokalov za takšne vrste razgovorov nimajo kdo ve kaj smisla. Brž pričnejo vpiti na pomaganje, kakor da so jim v hišo zašli razbojniki in ne pošteni morski volkovi in tako je storil tudi gospodar «Notturna». Toda prva dva stražnika, ki sta pritekla na pcmoe,- si nista upala miriti razgretih mornarjev. Sele vojaška policija jih je spravila vsaksebi ier .jih odvlekla, ne-katere v bolnico, druge P3 v zapor. In tako se je že včeraj dopoldne znašla petorica pred zavezniškim sodnikom: dva črnca George Fenihen in Hans W. Beniamin ter Keld Nielsen z «Juliette Low» in Edvvard Dra-ke ter Cherry Alton z «Murry Blum». Najtooli sta bila zdelana Črnca, a tudi ostalim' so se poznale podplutbe, česar si pa niso kdo ve kako zamerili, kajti mornarski pogovor je pač mornarski pogovor. Tega mnenja je bil tudi sodnik major Reaks, ki je bolj v svarilo kakor v kazen prisodil vsakemu pet tisoč lir globe in srečno vožnjo. Nezgoda angleškega motociklista Včeraj dopoldne se je v Ul. Coroneo angleški vojak z motornim kolesom z vso silo zaletel v prednji blatnik osebnega avtomobila Silvane Sotte iz Ul. Beccaria 8. 2enska je namreč zavozila avtomobil na sredo ceste v trenutku, ko jo je nameravali motociklist prehjte-ti. Nepričakovani sunek je vrgel vojaka nekaj metrov naprej. pri čemer se je resno poškodoval po obrazu in rokah. Ponesrečenca so takoj odpeljali v angleško vojaško bolnico. Vojaki zbrali podporo za poškodovanega dečka 4. junija ie petletni Armando Costossi na Proseku tekel čez cesto in ni opazil jeepa ter se zadel v avtomobil. Vozač jeepa, ameriški vojak Aleksander Klobortanz je peljal otroka takoj v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč ter ga nato odpustili domov ker je bil le lahko poškodovan. Nekaj dni kasneje pa je začel otrok na levo oko škiliti. Zdravnik -je ugotovil poškodbo vidnega živca, deček se je podvrgel operaciji, ki pa ni uspela. Vojak pa se je še nadalje zanimal za usodo otroka, čeprav je bil oproščen vsake krivde za nezgodo. Ko je zvedel za dečkovo stanje, je apeliral na vojake I. bataljona 351. pešpolka TRUST-a na Proseku, da bi napravili prostovoljno zbirko, da bi lahko šel mali Armando v septembru v Bologno na operacijo v zavod Riccolli. Vojaki bataljona so zbrali 230.000 lir in jih izročili malemu Ar-mandu, ki bo zdaj lahko šel na očesni zavod v Bologno. Zakuska civilne policije novinarjem krajevnega tiska Včeraj popoldne je poveljstvo civilne policije priredilo novinarjem krajevnega tiska prijetno zakusko v policijskem počitniškem domu, zgrajenem lansko leto v neposredni bližini Gnljana sredi prijetnega gozda ob morski obali. Zakuski so prisostvovali poleg velikega števila policijskih častnikov tudi načelnik tiskovnega urada, ameriški maj. IJrandt, Anglež mister Baker, pomočnik polk. Richardsona in drugi, ki so se pomudili v prijaznem razgovoru z novinarji. Tatovi in tatiči Preteklo noč so se neznanci vtihotapili na dvorišče hiše št. 94 v UL Ronchetto in od tim odpeljali 30-letni Mariji Mor-nič žensko kolo, vredno 14.000 lir. Policija je uvedla preiskavo. Nekaj po eni uri ponoči pa so stražniki ustavili v Ul. Baia-monti 61-letnega Ernesta Sturma iz Ul. Pane bia-nco 507, ker ni znal razločno pojasniti, kje je vzel in zak?«.oicij opozarja vse pridelovalce oljnatega semena, da bodo vse njegove podružnice zaključile' z odkupom omenjenega semena dne 1°. t. m-. Vsi pridelovalci, ki niso še izročili svojega pridelka, naj oddajo seme do omenjenega roka. Kot predujem za vsak stol oddanega semena bodo prejeli 26 kg olja ali pa 10.000 lir. En mesec po oddaji pa bodo debili dokončno izplačano od^ dano blago. Kolo je dobil vrnjeno Pred dnevi se je dr. l.ongino Cuiot odpravil na policijo, da bi naznanil izgubo kolesa; toda kakšno je bilo presenečenje, J1,0., ga je našel ravno na policijskem oddelku, kjer so čakali, da se bo oglasil lastnik. Agenti javr.e varnosti so ga našli pri vratih kavarne Garibaldi. Majhen požar v bolnici Velika panika je včeraj zvečer nastala v mestr.i bolnici Brigata Pavia, ko je zaradi kratkega stika nastal majhen požar na električnih žicah napeljanih v podstrešju. Vse službene moči v bolnišnici so si prizadevale, da bi ublažile ogenj. Treba je pa bilo gasilcev, ki so v kratkem času pogasili požar ir.« popravili električne žice in tako preprečili druge eventualne nesreče. Požar ni povzročil nobene škode. Izleti v Postojno IV. ok-aj OF obvešča vse®; ne in simpatizerje, da D". t. m. izlet v Postojno z Ojlf Ui. IfclCl V t. dom jame. Vpisovanja se sp , jemajo na sedežu OF S~«^ pri Pregarcu na Kolonkovc« Ul. Vignetti 155 vsak daJ 19. do 21. ure bo vklJ«t'" 4. t. m. * * * V. okraj Dolina priredij v Postojnsko jamo «• gusta. Vpisovanje do 4. avgu«J siedečib krajih: -j Domjo - pri tov. Stun«' Slavku; Dolina - pri mec Dori, štev. 17; BovJJ pri tov. Sancinu Mariju y 65; Boršt - pri tov. P"l Meri, štev. 16. Ricmanjej tov. Kuretu Silvestru, šteM i, Mačkovlje - pri tov. OKJ’ Rudolfu, štev. 52; Prebe«^ pri tov. Bandlju Mirku; Ste -Stramar - pri tov. Velja*11 ; zarju, štev. 882; Skofije * “ tov. Furlanič Dori, štev, .f Plavje - pri tov. Jamšku ‘ tu, štev. 1.69; Badiha - P11 Hrovatin Miii, štev. 206. Izletniki se lahko r" ., lastnih prevoznih sredstev tociklov in koles. * * * j JI Prijave za openski sprejemajo na sledečih j Kontovel: Daneu Ivanka s'j| Prosek: Brišček Alojz št. .j, Opčine, Bane, KontovekjJ^j ne - sedež okrajnega °“V OF, Veliki Repen: Škabar., ra, Col : Guštin Albin, vica : sedež OF od 20- *■' » ure, Padriče : Grgič Cvetf» , 72, Gropada : KrižmaBCiC lija št. 40. * * * Krajevni odbor OF na organizira za člane i*. f patizerje dne 12.VIII.1’51 , nodnevni izlet v Posto™^ ogledom Postojnske jame-hod z vlakom. * * * fn# Vpisovanje za izlet v ku v gostilni, v Saležu Hču Milanu, po domače nov, v Gabrovcu pri NiDC v v Sempoiaju pri Furla®"^ Križu pri Mariju Švabu, ludrovci pri Knezu, in011”, st sti iz Koludrovce pa vpišejo v gostilni v Zs° Predstava na gradu Sv. ^ Nadaljuje se pri blag^JLj«? Trgu Verdi št. 1 ter pri “ VCIU1 »l. 1 1C1 blagajni Gaileria Protti id ......................... isti pevci kot na prejšnji!1 ja vstopnic za zadnjo Fr^"t f opere «Moč usodes. Vstop” ^ po znižanih cenah-, nastopj**1 ditvah, samo C. Siopija mestil Vito Susca. Preds1* danes ob 21. uri. Dirigiral berto Berrettonl I Kulturni dol Objava * Obveščamo, da bo obe' ^ uprava izdala nekaj p volilnic za javn:e garaZjjfti? oni, ki bi želeli dobiti te 0^ dovolilnice, naj predloži)? njo 31. avgusta. Vsa P01 dobijo interesenti pri ^jr mestne policije, občinska -ča II. nadstropje, soba y Strelske vaje edinic Cete TRUST bodo ^ strelske vaje na Mpodai deniih streliščih db nav-u^| dnevu im času: J strelišče za puške na + vici: dtievno od 6. do U- || sta od 7. do 18. ure; strelišče na Opčinah: ^ /p od B. do 12. avgusta, od 18. ure; ji strelišče na Malim infiltracijiski tečaj; 6. ^ j od 13. do 23. ure. ROJSTVA, SMRTI IN P0^;- Dne 3. avgusta se je Vq rodilo 6 otrok, umrlo je I poroki pa sta bili 2. n.eflif? Utnrli so: 89-letni D° I Achille Fiormir.-i, 54-letnjLMl dalena Marija Maurer 58,K| IVT U V i ^ lunino ■ Ivan Marija Glavina. Ivan Mosenič, 72-letni, Corrado, (ll-letna Er.-rica por. Trevisan. 36-letna ^ Perničič, 77-letna Adele j B0-letna Anna Saitz. GiJ,; Poročili so se: trgovec gij gio Moro in gospodinj®. F-ca Bothe, zastopnik Turco in gospodinja Novello. ADEM-lkLČl} Na velesej^ ki se vrsi od 15-septembra 1951. p. Vpisovanje pri Adrlpte)' press od 1. avgusta n? ^, VVEKKEND od lf A° avgusta na jezeri OEd-flohjni in v t g Olialija-Crilive^ 18. m 19. avgusta dvodnevni izlet v Pazin Afrinuščiiio 1/ieiavn 19. avgusta enodnevni izlet v Škociiansko Toma} ■m j'1"^ Vpisovar.-je od do 4. avgusta P>'* Express v Ul. J - .„ 5-b, tel. 29-243 primorski dnevnik Sr 3 4. avgusta 1951 Izpolnjevanje načela: TOVARNE DELAVCEM! Mraki okrožni Uudiski odbor K V torek po dvodnevnem za-*®»iu Spre,jel vrsto sklepov, t predstavljajo izreden vdien ak k nadaljnji diemckrati-aii ljudske oblasti, zlasti nat 5ospodarsfcem področju ^isfcrsfcem. okrožju so pred ^delavske svete Gospodarskih Wč/\ T0 PU bi OStal ^ po~ ostai * rep< če bi vse drugo starem, je pravi, če 1 kolektivi, ki ustvarja-^esežeic proizvodov, ne bi pri ^nosti sodelovati %*£?*** De- 50 bor V'ftrskem okrožju »Se nuter\L°bQuUl Pomanjka. imcii fc., p0<^7, ker mso 'stei> s ir,*’ V Jugoslaviji, sred-razpoMnnU?li ^ Z«h-fco sami sJ^.- so «, pr. V KOPRSKEM OKROŽJU SO UVEDLI NOV FINANČNI SISTEM y£*tya lobioS se določmc doseči dobiček ne0a 1on/miC^stotku ‘P^nira- reBe9te dohivS0' °dl te9a otf*Z .*?2B b«*o podjetja benih ntZ!t)e '^mih druž- <***£*? jr®** 30 odst- mietje ™ P, tolodi 2a vsako bičkom *wj!f z ostalim do-PresgrJ , z vsem tistim, ki H> ™ , ™TOi znesek, pa fclc% delovni ko- Do jj Posebnih predpisih. tofcu t najmanj 5 Jen,Ki ™°raJi oddata v re- ft, |j0(,o ad Podjetja ostanek Pod jej, Porabili za investicije t*Ča.n£ ^ iafct>r tudi z® Poko fc0 . bratnih sredstev. Ta- interes ^ kolektiv velik 90; iti. 'Podar^*1 ^ *e P^jetju dtobro 11, aa m —-•- • _ x.._ dosej«- m »afcem« si . se znižujejo stro-Prihranki v prolz-•- ^j nudti novi si-'u delavcu perspek-*ki st,^ zboljša življenj. ,, , • ^ bo prišlo do ^ ^običt, v oMiki udeležbe k’ inuesr • tudi t> obil- ici,} ^ družbeni stan~ dradnje stanovanj. ste, ti«o ‘*fci novem sistemu plač velja, kot osnovni kriterij proizvodnost ob upoštevanju strokovne sposobnosti) delovnih pogojev in odgovornosti. Hkmti je sprejeta obsežna reforma socialnega zavarovanja, kd določa v zveei z odpravo nakaznic in bonov tudi povečanje zneskov raznih dajatev. Tako bo znašal odslej prispeven za novorojenčka 20 tisoč din, mesečna pomoč za prehrano noseče žene 2000 dint stalni dodatek za vsakega otroka Pa 3500 din. Naposled je v zvezi z novimi ukrepi tudi sprostitev trgovine t zlasti v prometu z Jugoslavijo. Istrsko okrožje je bilo do. slej zaradi administrativnih o-wr skoraj zaprto gospodarsko področje. Odslej pa bo koprski kmet lahko brez težav prinašal svoje pridelke na sosedno tržišče v Jugoslaviji. Verjetno se bo kmalu pojavil tudi na ljubljanskem trgu s sadjem, zelenjavo Itd. Na področju Jugoslavije bo lahko kupovalt Icar, sam ne pridela, kakor drva, seno, semenski krompir_ žito itd. Tako se bodo kmalu zopet raz. vile stare ekonomske zveze s sosednim, jugoslovanskim področjem. Ker bodo cene industrijskih izdelkov približno enake, klalkor v Jugoslaviji, bo blagovni promet z Jugoslavijo prost razen za določene prehrambene pr'edmete} ki so važni za preskrbo koprskega krožja. ttSaj se niso zrele!» vendar mali Mihec ne pasitnša dobrih nasvetov in si vseeno maši hruško v usta r $uno. im smo sn Pismo iz tržaške brigade čita-teljem "Primorskega dnevnika" Takoj smo ugotovili, da je naša tržaška brigada, in to s posebnim ponosom poudarjamo, sestavljena iz pravih sinov in hčera našega mesta. Ze stara je ugotovitev, da je tržaški mladinec veselo če že ne razposajeno bitje, ki se ne ustraši nobenih naporov, ga rre spravijo V zadrego nobene neprilike, ker vse skupaj prebrodi s svojo dokaj glasno veselostjo. Ce upoštevamo te ugotovitve si ni težko predstavljati, kakšno je bilo naše potovanje v Doboj. Dve noči brez spanja nista prav nič vplivali na dobro voljo pa tudi na glasilke novopečenih brigadnikov. Ko smo dospeli nas je čakalo pusto nedeljsko jutro in smo jo takoj ucvnli v pripravljena ležišča, tako c'a nimamo povedati kaj več kot to, da smo KAKO SEM PREŽIVEL SVOJE POČITNICE NA TABORJENJU T senei košatih borov smo postavili šotore Napolnil sem svoj nahrbtnik, zavil šotorska brila in jo mahnil • Prvo smo si postavili taborišče - Mnogo smo se smejali, vendar je bilo naše glavno opravilo učenje plavanja, čemur smo posvečali ves čas fi, r r, p> K H* tt W0 m »jla ^Krašev« je dopol-,v>ki 1?^° sto let. Kljub 5*rava L ^stl Je še vedno u^avnik! n-ln- dobre v0iljC' r!?* dolsftm ■ lme,a V SV0“ ??ravka Oljenju nikoli ^ P^ilnk0^'la sP’»h »e ve j. Pa s* , ' 1)1 ti bolan. > nilf«rVediarm z isbi- « s '>u in dolžnostmi, krt-^no d ^‘Mičnih podjetjih, lastnik privatnega tJ^^nec "-tevov P o- (tirekJO! tudi v1rmrPre) * ni ekt®r podjetja, kolikor Pfotju s pravnimi V J^t-sffp.n,s fem,i odloki bodo Nikoli še nisem bil v Rovinju. Nikoli še nisem govoril s Stepišnikom, direktorjem ljubljanskega Zavoda za fizkulturo in tudi ne z njegovimi profesorji, ki so bili v mladih letih znani kot izvrstni športniki in kot telovadci Sokola in Orla. Letos so me povabili na taborjenje v Rovinj. Živeli bomo poči šotori, zjutraj bomo imeli uro telesne vzgoje v naravi, dopoldne bo plavalni pouk, popoldne skoki v vodo in kopanje, vmes diskusije in predavanja, zvečer taborni ogenj. Vse to me seveda mečno zanima, tem prej, ker sem tudi sam učitelj na tržaški šoli. Tri tedne bom preživel s slovenskimi gojenci, ki bodo čez dve. tri leta, ko bodo maturirali. prevzeli pouk telesne vzgoje na slovenskih šolah. Morate me razumeti: prežet z zanimanjem za vse, kar me čaka, sem napclnil svoj nahrbtnik, zavii šotorska krila in krenil na taborjenje v Rovinj. V ŠOLAH SE UČIJO TUDI PLAVANJA Ljubljančani so prispeli v Rovinj preko Divače in Kan-fanara z vlakom, jaz po morju. Takoj so pričeli z delom. Prtljago so znosili v bližnji borov gozdiček, kjer so začeli urejevati taborišče. Pri vodovodu na prostem bo kuhinja, na severni strani šotori za dekleta, na južni strani za fante. Veselje jih je bilo gledati ,kako so nosili z bližnjega kolodvora kotle, drva, premog, živila, šotore. Cim so bila prva dela opravljena. smo se zbrali prvikrat pri skromnem, toda izdatnem kosilu. Potem je nastopila težko pričakovana ura, ko so se nekateri prvič napotili v morje. Izurjeni so poskakali v vodo ter splavali na odprto, nekateri pa so se držali obrežja in previdno merili globino. Med temi sta bili tuč'i dve dijakinji, dve neplavalki, doma nekje iz tolminskih hribov. Tile mladi ljudje iz Ljubljane se učijo vseh predmetov kakor na gimnazijah, vrh tega pa morajo obvladati tudi telesno vzgojo, šport in igre, zlasti pa plavanje in smučanje. Ta dva predmeta — plavanje in smučanje sta tudi na učiteljskih šolah obvezna! Mara m Slavica — tako je ime gojenkama iz tolminskih hribov — močno se bosta morali potruditi, da ne bo padla nezadostna ocena iz plavanja! Ze naslečtnjega dne smo za- <* «s % teLŽUo Crožju izvršili m Unrn' 1.reforme- Novi A kolTttr Padlu% 1X3 jdbtoi. eKtivih izključuji 'H*"ianje izključuje rln)e adm,inistrativno pla-■ ^alje terja \ s "»M*,'Tl.—,ra sp?sti' »i, °dkton-• ■ u^njenje obvez- 0do delovni ljudje P '°sto n ^drnete kupovrl- ti°?eZtrZnih Cenah- ^ lf~" ■ 'Je . °d cen v zago- . oc h ^ turt’S,CrW' ie bilo treba N plače- Cm***’* vseh denarno <4, « WcaU(,ci drugi pa stopite v cerkev in počakajte.* — Ljudje so storili kakor sem ukazal. Mnogi so se še ozrli od cerkvenih vrat na svojega «,popa». ((Zaklenite cerkvena vrata!« — Moji ustaši so to komaj pričakovali. Ker je torej manever tako dobro u-spel, smo namenili ta uspeh tudi primemo proslaviti. Oko li vasi ini na1 pr ehode za F ruško goro sem postavil močne straže, v»e ostale ustaše sem zbrai na trgu in jih vprašal: «Zdaj pa sami odločite, kako naj proslavimo današnjo zimaigo in kaj naj napravimo z ((vlaškimi psi«. — Ustaš Mate. doma iz Metkoviča, se je široko nasmejal in povedal: «Eh. kai to izprašuješ. Saj veiš zakaj smo prišli sem in kaj pričakuje- od nas naš poglavr.-ik. Najprej gremo po fttsah, da se pošteno okrepčamo, potem pa bomo opravili z onimi v cerkvi po usta-ški navadi. Za onega popa se pa bomo zmenili enkrat pozneje. Mislim, da- si bo dobro zapomnil, kdaj je qpo-niral Paveličevi volji.« — Razpršili smo se po hišah ter jeli in pili d» pod noč. E, da ste videli, kaj vse so prinesli s seboj v Žakljih in na vozovih! Tu vasm je bilo srebrnine, posode, oblek, posteljnine in zlasti -bogatih, preprog Kaj v^ega niiso imeli ti prekleti «vlaški psi«! — je navdušeno pripovedoval Krm potiič. Pri tem so mu zverin-sko žarele oči. Njegov, y P°* četteu navidezno miren abraz, je dobival vse bolj poteze človeka, ki meji na krvoločno zver. Medtem, ko so ustaški razbojniki uničevali in plenili stoletni trud1 mirnih vaščanov, je pravoslavni ddhovnik mirno pričakoval svojo usodo. Ljudje v cerkvi pa so zadnjič v življenju molili boga v jeziku Cirila in Metoda. Slutili so, d(a so jih ustaši prevarili na podel način ter da imajo z njimi posebne namene. In niso se prevanili. Toda pustimo naj pripoveduje dalje sam Krmpotič, ki ni imel razloga, da bj nam lagal in je verjetno raje marsikaj zatajil «E, tu vam je bilo šumtee, slanine, slivovke in finega fruškogorskeiga vina kolikor vam ga je duša želela. Tudi pater je pil z nami. Ker pa je bil le preveč pijan in nesposoben, dia prisostvuje u-staški zabavi, sem ga dal odnesti na postajo-. On je tako svoje ctpravii pa kaj tod š-e ...» «No, in kaij je bilo -potem?« — je nehote ušlo Kotniku, kakor je slišal od sodnika na procesu. ((Počasi, gospodje, kaj sto-tako neučakani. Sediaj pride še najleipše« — se je s-koro ujezil K-rmip-otič ter stiskal usta v satanski nasmeh. «Zdaj stem poslal ustaše, da prinesejo iz vasi železeni_ lonec. varilni aparat ter _ živo podgano. Vsi me začudeno pogledali, no ker so slutili, da bo to izredna zabava, so kaj kmalu izvršili moj ukaz. Najteže jim je bilo z živo podgano. Toda Stipe Hercegovec je bil v tern pravi mojster. Saj je veljal za najboljšega lovca na žive ga-die v vsej Hercegovini. Ukazal sem -pripeljati duhovnika in njegove svojce. Da ste ga videli, kako je menjaval barvo obraza. Poskušal je biti ponosen in neuetrašlj-iv, toda jaz sem- čutil, kako m-u je trepetalo srce. Moji stražarji so mu že'na poti izpulili dbber del brad. im brkov. Ker je imel zvezane roke na hrbtu, je lizal las-tno kri, leti mu je silila v usta. Njegova žena je vsako toliko padla v nezavest, no. mi smo to kaj kmalu obudili s puškinimi kopiti. Tedaj sem ukazal zabiti v zemljo štiri močne kolle, na katere smo privezali nagega «popa». Zdaij je šele začela cviliti njegova baba. — Ej. pope st-m dejal, zdaj naj ti pomaga tvoj pravoslavni bog. Zdaj boš šele vidM našo. ustaško mašo! — Ustaši so pokali od smeha, no še niso bili na jasnem, kaj nameravam. Stipe, postavi podgano na popov trebuh, a ti Mate jo naglo pokrij 7. loncem. Ti Jo-so pa prižgi varilni aparat in bodi pripravljen! — sem dejal. Zdaj sem zgrabil aparat v roke in začel segrevati lonec z vseh sitrani. Podgana 4je obupno skakala ter iskala izhoda, lonec je postajal v®d-no bolj vroč. Da ste videli sedaj popa, kako je kremžil obraz in nas rotil, naj- ga ne mučimo. Pri tem. pa je tulil kakor medved, mi pa smo se režali. Ker tore| podgana^ ni mogla nikamor, je začela bt-sno gristi trebuh in, malo po malo je le izginila v no-' tranjosit. Ženi je počilo srce, pop -mi več kričal-... Maša je bila končana, moji borci so zaplesali kolo in zapeli ustaško himno.» «Pardom, moram malo ven, na stran ...» — je šepnil poročnik Brar.ko in se ves bled' zagnal proti hodniku. Za njim so skočili skoro vsi. V resnici jim je posita-lo slalbo. Jaz sem se vrgel vznak na posteljo in zaprl oči. Prvič v življenju me je postalo sram, da sem človek ... Po kratkem in mučnem premolku se je Stanko ponovno opogumil in vprašal: «Kaj pa jt bilo z l-judmi v cerkvi?« «To p-a je bilo še najlažje! Izbral sem- 20 krepkih in si-gumity fantov, pokazal s prstom iia cerkev in oni so me takoj razumeli. Zagnan so se proti cerkvenim vraitom z bodali med zobmi in ...» «Pa ne dia so ...» «Pa da! V eni uri je bilo vse končano. Najprej moške, potem ženiske in nazadnje — otroke. Toda to ni tako važno. Da ste videli šele plen? Samo prstanov,' uhanov in raznih verižic je bilo čez dva :| kilograma. Kaj šele kelih, zlait križ z glavnega oltarja in pa zlati zobje! Samo vrag je z izdiramjem zob pri-rrrtvih ali polživih ljudeh. Mi smo si vse to pošteno razdelili med seboj io s>e vrnili v Zagreb. Ko s«no poročali poveljniku zdruga o uspehu akcij:, si je nenadoma želel zlata tudi polkovnik Rukavina. Seveda, mi srno svoj del poskrili in mu rekli, naj gre sami na teren;, če hoče kaj imeti. Sedaj vidiite, gospodje, zakaj sedim med vami. To in niiq drugega!« — je mirno končal Krmpotič svojo zgodbo. si prižgal cigareto in ss začel sprehajati po sobi. TONE MIHEC \/n r l i r Pon°vno naraščanje azorske-V i \ r A/l I ga anticiklona povzroča slabi- f l\LfYlL tev frontalnega sistema, ki ve- že sredozemsko in skandinavsko področje nizkega zračnega pritiska. Vsled tega je predvidevati, da se bo lepo vreme brez večjih motenj nadaljevalo v prihodnjih dneh. STRANI 4 ZADNJA POROČILA »r mcmem &si n j itiiH Ih '.IM e:«'-; mn II m iii lili RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45 Vesele melodije; 21.00 Veder sobotni večer. Slovenija: 12.40 Zabavna glasba: 19.10 Drobne skladbe velikih mojstrov: F., Mendelssohn, F. Chopin, Franc Liszt, Camille Saint, Edvard Grieg, Antonin Dvorak, P. I. Čajkovski. Trst II.: 13.30 Lahka glasba: 22.30 Zabavna in plesna glasba. Tret I.: 12.00 Vesela glasba. Prekinili so razgovore o ukinitvi okupacijskega statuta v Nemčiji Predstavniki morajo poročati svojim vladam - Nesoglasje z bonnsko vlado - Danes so ukinili izvoz v Vzhodno Nemčijo - Uvedli so „majhen letalski most1' zaradi ..manjše blokade berlinske trgovine po Rusih" - »Ameriški ljubitelji miru" s Koreje na berlinskem Jestivalu miru" BONN, 3. — Tri zahodne okupacijske sile v Nemčiji so danes javile, da so prekinile razgovore z bonsko vlado glede prenehanja veljavnosti, okupacijskega statuta. Sedanji razgovori so trajali že tri mesece. Prekinili so jih z namenom, da ibo*:* mmm <:>»: Abadansko čistilnico nafte sq zaprli. Dragocene naprave so zapmščene. Upajmo, da bo ta naj večja čistilnica na svetu, spet «obaelovala» črno zlato, sedaj so za to upanja dosti večja E^MS—Si ■SLI# Jfe ¥ 1 «HARLEM GL0BETR0TTERS,, pisana druščina najboljših košarkarjev 'Sola za "vozače tankov, ki oklopnih vozil veibalniga ‘središča krrtljeuskega oklepnega zbora je nedavno priredila v BcnAng-tonu, Dorset zanimive vaje najnovejših tamkov in drugih oklopnih vozil, kateri so prisostvovali tuji vojaški atašeji in domači strokovnjaki za oklopna vozila. Vaj so se med drugim udeležili tudi najnovejši britanski težki tank 49-tcmski Centurion Mark III, ki ga uporabljajo tudi na Koreji. 33-tonski tank Comet in 8-tonski tank Crommell, nadalje dva motorizi. rana protibamloavska topova, metalec plamenov vrste Churchill in polagač za mostove vrste Churchill. — Na sliki vidimo 28-tcmski tank Cromiwett, ko vozi 3 polno brzino- V nedeljo in ponedeljek jih bomo videli skupaj z Jesse Owensom, Marty Reismanom, Douglas Cartlandom in drugimi V. nedeljo in ponedeljek zvečer bomo videli na. igrišču železničarjev na Viale Miramare moštvi svetovnega slovesa v košairfci, «Har-l?m Gicbetrotteirs« in ((Boston WhirlewiTidfeu)), potem še sfveftoviniega prvaka in «čmi čudiež« iz berlinske olirapiade Jessde Owensa, znana igralca namiznega tenisa Marty R* ismana in Douglasa Cartlanda, havaj-siki trio in Dorothy Glover, Od vse te pisane druščine je morda poleg Oioensa tiajbclj zanimivo moštvo virtuoznih košarkarjev «Harlem Globetrot. ttrs». Skupaj jih je spravil Abc Saperstein, gin krojača iz londonske siromašne četrti Whi-teshapela, ki je prispel v Chicago sredi ameriške krize, skupaj s 5 svojimi tovariši, lačnih mi črnci in s starim «Fordom». V nekem nočnem klubu so igrali košarko, vendar so jih od tam spodili, ker so s swjimi nastopi spravljali ta lokal v propad. To je bilo leta 1932 in ko so bili zopet brez službe. je Abe kupil najcenejše blago in dal naipraviti najbolj neobičajne drese, kot jih je kdai koli imelo kako moštvo na svetu. Sposodil se je 5 dolarjev za bencin in ekipo prepeljal s svojim «Fordom* v najbližje mesto. Tedaj je krstil svoje moštvo s uHa/rlem Glohetrottersn, Pet let so nastopali po zapuščenih dvoranah na deželi, v praznih bazenih in Po šolskih igriščih-Niti niso bili iz Harlema in nit i niso bili svetovni potepuhi (Glo-betrottersi), vendar so imeli najbolj izredno opremo, dobro so igrali in ime, ki jim ga je nadel Abe prvič, je za vedno ostalo. Zmagovali so. Abe je že iz Whitechapela vedel, da različnost barv nikogar ne jezi in še najman-/ športno publiko. Svoje igralce j« oblekel v sirilene hlačke z rde’ čimi progami na majicah pa so imeti zvezdice različnih barv. BiH so še vedno lačni, vendar pa so bili dobro oblei-im. Neki večer, ko so že na tekmi vodili z 20 koši, je pričel eden izmed njih spretno žonglirati z žogo in varati nasprotnika>. Gle. dalci so udarili v smeh. «Sedaj vidiš in sedaj ne vidiš žogen, je jezil črnec svojega belega nasprotnika. V dvorani je smeh rastei. Tisti večer je šport postal šala. Abe je rekel, da je treba žgačkati gledalce Po rebrih in pričel sanjati o številnih improvizacijah svojih črnih šaljivcev. Sedaj niso več spali po ftlE-tih in so prenehali igrati po predmestnih dvoranah. To je bil' pričetek stave, katero so pričeli žeti. košarkarji «Harlem Globetrottersa« pr, vsem svetu. Vsega tega- se j« Abe Saperstein spominjal, ko je sedel v nekem hotelu mea. 20 svojim: črnimi tovariši in govoril o tem. Skoraj vsi so bili za glavo višji od njega in imeli ogromne roke. Abe je menažer v-HarUm Globtrottersa» še sedaj, že skoraj 20 let potem, ko se je izmislil ime in prvo improvizacijo. Košarkarji «H ar Vem Globetrot. tersa» ogromno zaslužijo. «Go-sjak» Tatum, najboljše plačani košarkar. zasluži 8.000 dolarjev na leto, Marques Haynes nekaj manj, ostali pa približno 350 dolarjev mesečno, v 20 letih turnej so Gtobetrottersi odigrali 3667 tekem, Dobili so jih 2421, izgubili 245, eno pa igrali neodločeno. Vse to je doseglo moštvo, ki se je staralo. obenem Pa obnavljalo z novimi, najbolj nadarjenimi košarkarji - črnci. Ko bodo prišli v nedeljo v Trst, bodo prikazali svoje trike, takrat, ko bodo že v vodstvu, Gledalci bod*o morda zahtevali trike še prej, preden bo ta tekma dobljena za te izvanredne igralce. «Ni mogoče šaliti se z zmago», pravi Abe Saperstein, «Ni prav, če se trije igralci nahajajo med ■počitkom izven igrišča in dajajo pri tem avtograme, mi pa istočasno izgubljamo tekmo in ne moremo pokazati, da znamo boljše igrati.». Saperstein je s tem mislil na navade igralcev «Globetrotter-ša», ki so pri resnih zagovorni- kih košarke — v. ZDA jih je okoH 20 milijonov — naleteli na oporekanje, ker so košarko spremenili v zabavo. Cm: fcc-šan-karji imajo navado, da ponovno napolnijo koše naspirot-nikov^Sče jih ogrožajo, nato pa znova^prično z zabavo. Rookie Brovm, igralec visok 193 cm. ima to navado, da zapusti igrišče in se postavi za koše ter pozira med samo tekmo fotografom in At film. Ermer Robinson, visok 190 cm, se med tekmo gladko .vsede v tretjo vrsto med občinstvo in prične brati čajsorpise. Istočasno Pa se Tatum spomni, da mora nekoga poklicati po telefonu. Tedaj ostaneta na igrišču samo dva proti petim nasprotnikom in «Globetrottersi» jim dovolijo, da jim tudi 20-krat pretresejo koš, samo da morejo izvesti to otroško šalo. Tekma «Globetrottersev» je za gledalce vredna več kot cela sezona košarke. Menažerju Abe Sapersteinu daje največ skrbi najboljši in najbolj mišičasti igralec Tatum. Ima navado, da pobegne kar Za nekaj tednov. Abe pripoveduje, da ga je stražil s telesno stražo pa ni nič pomagalo, Izmuznii se mu je iz vlaka, da bi vzel vodo in ga je našel v gledališču 6 tednov zatem. Ima pa to dobro navado, da strašno rad gleda svoje tovariše pri delu in Abe.uedno ve, da ga bo mogel čez ča® najti, kot mirnega gledalca v dvorani, kjer bo nastopalo njegovo moštvo. Preteklo leto je bil Tatum odsoten v Severni Afriki in Južni Franciji že četrtič za 6 mesecev. Abe je skakal po ulicah Casablance ob 4 zjutraj in iskal svojega 20-letmega črnca, ki ima roke kot lopate. Našel ga je, ko je Tatum vozil s kočijo domače košarkaško moštvo na največjo tekmo v lanskem letu na prireditev na kateri so nastopali slavni ((Globetrot-tersi». In Tatum je svojega mena-žerja z nasmeškom povabil v vozilo, češ da je tudi zanj prostor. Dolga je bila Pot iz White- chapela, do današnje slave. Dolgo čaša je že, odkar so košarkarji «Harlem Globertrotter. sa» igrali po dve tekmi z lakoto v žeHodcu Pa do današnjih stavnih turnej po vsem svetu. Virtuozno mojstrstvo in košarkarske čarovnije vGlabetrot-tersov» so prilika, katerih se ne izplača zamuditi. „Okrog Nemčije" GOETTINGEN, 3. — Današnja etapa v dirki okrog Nemčije je imela dva dela. Prvi del Nemiri v rudnikih urana V češkoslovaških rudnikih urana v Jachimovu so ubili nekega ruskega inženirja - Rudniška policija je nato ubila 60 delavcev in okoli 200 aretirala - Tam dela 70 tisoč obsojencev in „svobodni’’ delavci za bodečo žico - Sovjetski sistem PRAGA, 3. —- Poročajo, da je v zadnjih dneh v češkoslovaških rudnikih urana v Jachimovu prišlo do krvavih neredov. Ko je sovjetski inženir Jarcoy pozval delavce, naj povečajo svoj delovni učinek, če hočejo še nadalje redno dobivati hrano, so se delavci uprli in v pretepu, ki je nastal, ubili inženirja. Intervenirala je rudniška policija; ubitih je bilo 60 delavcev, okoli 200 pa aretiranih. V zadnjem času vse pogosteje prihajajo poročila o nemirih v češkoslovaških rudnikh, zlasti v uranskih rudnikih v Jachimovu. Uranski rudniki so pod sovjetsko upravo. V njih dela okoli 70.000 obsojencev in manjše število ((svobodnih« delavcev. Da bi zadovoljili potrebam sovjetske industrije, v Jachimovu stalno povečujejo norme in uvajajo barbarske ukrepe, da bi delavce prisilili na izpolnjevanje norm. Delavec, ki v osemurnem delavniku ne izvrši svoje norme, mora delati še nadaljnih 8 ur, torej skupaj 16 ur. Podobne kazni izrekajo tudi v primeru prepirov ali neredov med delavci. Od zaslužka prisilnih delavcev odbijajo razne globe in takse, tako da jim komaj ostane za nekaj cigaret. Delavce nadzoruje posebna rudniško - taboriščna Policija. Jaški so obkoljeni z bodečo žico, ki je ponoči razsvetljena. Na vsakogar, ki se žici približa na 50 m, začne straža streljati brez opomina. Delavca, ki bi hotel zbežati, nečloveško pretepejo, in nato na pol mrtvega pokažejo drugim, da bi jih zastrašili. Zaradi kontrole se morajo trikrat dnevno postaviti v vrste in tako v vro- 5:3 in je serviral za deveti gam^. Zgubil je igro z 0. Takoj nato je Talbert izenačil. Sedg- Jc liircia uvd vicia. rivi U’cl ^ „„, _ i 1 - Tr Kii 1 i,vv-i rrtaA TTi 11 ^3G Ho- in Kasslom, druga toletapa i /?reži. btrez ?°' Da ie bila na kronomete,- ir, i, tr'£"e. Mlečnosti m s tem iz- pa je bila na kronometer in je vodila iz Kassela v Goettingen. Na poletapi Fulda - Kassel je zmagal Nemec Schulte s časom 3:36,0 ur, sledil mu je Svi-čar Kuhn, ki je imel z Nemcem Roehlom isti čas kot zmagovalec. 4. Gilsdorf (Nem.) 3:36,35; 5. Ludwig Hoermann 3:36,52; 6. Rudi Thiessen; 7. Stubbe z istim časom in vsi Nemčija; 8. De Corte (Belg.)t 3:45,17; 9. Lambrichs (Hol.); 10. Sauerborn (Nem.); 12. Peeters (Belg.), 3:45,53; 13. Henric; 14. Gyselynck; 17. Kirchen; 19. De Santi; 20. Impanis, vsi s časom Peetersa. V poletapi na kronometer je zmagal Schaer s časom 1:23,08 ur; 2. De Santi 1:23,18; 3. Gy-selynck 1:23,47; 4. Kirchen 1:25, 07; 6. Pfannenmueller 1:27,08; 7. Hendric 1:27,39; 9. Impanis 1:27,49; 11. Corrieri 1:28,11. De Santi ima še vedno majico. V splošni lestvici ima čas 86:59.34 ur; slede mu: Schaer s 87:02,37; Impanis 87:05,54; Kirchen 87:09,01; Peeters 87:09.34; Gyselynck 87:16,57; Pfamnen-mueller 87:25,56; Hendric 87:28,27; Schwarzenber,g 87:32, 40 in Corrieri s 87:33,03. Turnir v South Orange SOUTH ORANGE (New Jer. sey), 3. — Današnji dan vzhodnega prvenstva nč. travnatih igriščih je prinesel novo presenečenje. Znani ameriški teniški igralec Billy Talbert je premagal Avstralca Franka Sed-gmana z 2:6, 10:8 in 6:4. S tem je prišel v semifinale. Talbert bo igral z 20-letnim Tony Trabeltom, ki je premagal s 6:1, 3:6 in 12:10 bivšega wimbledonskega prvaka, Buda? Pattyja. V tretjem setu je Pat-ty vodil s 5:3, nato je pričel ne-sigurno servirati in Trabelt je’ to izkoriščali. Tudi srečanje med Sedgma-nom in Talbertom je bilo precej dramatično. Sedgman je bil v prednosti v drugem setu s gubii igro. Se nekaj drugih rezultatov: Ken M.c Grego " Frank Sedgman sta prerhagala Richarda Gainesa - Williama Longa s 6:2. :62. Polfinale za ženske: Pa-tricia Canning Todd je tolkla Dorothy Neat s- 6:2 in 7:5. V semifinalu ženskih parov pa sta zmagali Buck - Varner proti Eimbreli - Sampson s 6:2, 0:6 in 6:4. Danes se prične hamburški teniški turnir HAMBURG, 3. — Jutri se bo pričelo v Hamburgu mednarodno teniško prvenstvo. Na njem bodo sodelovali igralci iz 17 držav. Vpisali so se Jaroslav Drobny in Vladimir Cernik (Egipt), Heraldo Weiss (Argentina), Armando Vieira (Brazilija), Kurt Nielsen in Toben Ulrich (Danska), Jean Boretra in Bernard Destremeau (Francija), Gianni Cuccelli, Marcello in Rolando Del Bello ter Fau-sto Gardini (Italija), Josip Pa-lada, Dragutin Mitič, Mirko Branovič in Vladimir Petrovič (Jugoslavija), Lennard Berge-lin, Torsten Johansson, Sven Davidsson B. Ellasson in Gustav Cavalli (Švedska). Felicis-simo Ampon (Filipini), Alfred Huher in Han« Redi (Avstrija), D. P. Tergomning (Avstralija), Gene Garett (ZDA), O. Wil-liams (Južna Afrika), Gottfried ven Cramm, Ernst Buchholtz, Rolf Goepferd, Horst Hermann, Helmut Gulez, Karl - Heinz Saus. Nastopile bodo tudi ženske iz enajstih držav. W if * LONDON, 3. — V polfinalu teniškega turnirja profesionali-stov v Scarboroughu je Perry (ZDA) premagal De Mosa (Holandska) s 6:2, 7:5 in 6:2. Eoma-noni (Italija) pa je zmagal v srečanju z angleškim profesionalnim prvakom Dan Maske!-lom s 6:1, 6:2 in 6:3. čini, mrazu ali dežju stati po ure in ure. Umrljivost med delavci, ki so v glavnem politični obsojenci, je zelo velika, ne samo zaradi slabe prehrane in še slabšega postopanja, temveč tudi zaradi nezadostnih zaščitnih ukrepov in naprav v jamah. Rudniške rove često zalije voda. Iz zalitih jam delavcev sploh ne rešujejo, ker zato baje ni časa. Dela enostavno nadaljujejo v novih rovih, ki jih odpirajo vsak dan. Uradne številke s portugalskih volitev LISBONA, 3/ — Predsednik portugalskega vrhovnega sodišča je danes zvečer uradno javil, da je dosege] r.a zadnjih predsedniških volitvah vladni predstavnik Craveiro Lopez 1,067.529 glasov, admiral Mei-reles, ki se je kot kandidat opozicije umaknil tik pred volitvami pa 1.342 glasov. Predsednik sodišča ni javil, koliko upravičencev se je vzdržalo glasovanja in niti koliko je bilo neveljavnih glasovnic. General Craveiro Lopez bo prevzel svoje mesto 9. avgusta. Disciplina v West Pointu WASHINGTON, 3. Ameriško ministrstvo za vojsko javlja, da sp izključili iz vojaške akademije v West Pointu 90 gojencev zaradi kršitve ((častnih predpisov«. Ta disciplinski u-krep so podvzeli po preiskavi posebne komisije, ki jo je u-stanovil general Collins, vodja glavnega stana za vojsko. * * * NOVI DELHI, 3. — Po vesteh, ki so prispele iz rapalske prestolnice Khatmandu, so uporniki zasedli mesti Jhapa in Ilam. Obe sta oddaljeni 400 km vzhodno od Khatmunduja. « Oporišče usode » LONDON, 3. — Dar.es so objavili četrto knjigo Churchillovih spominov pod naslovom ((Oporišče usode«. Knjiga govori o šestih mesecih neprestanih porazov, katerim je sledilo 6 mesecev zmag, tako da je bila leta 1942, zagotovljena dokončna zmaga. Churchill govori tudi o Stalinovih očitkih ob njegovem obisku v Moskvi 1942 leta v mesecu avgustu, ker Angleži še niso pričeli z invazijo v Franciji. Knjiga se zaključuje z zmago v severni Afriki, tik pred invazijo na Sicilijo. * * * WASHINGTON, 3. — ZDA, Anglija in Francija s0 dosegle sporazum glede standardne izdelave nove ((Skupine« bomb, katerih značilnost je v tem, da jih morejo z veliko natančnostjo vreči tudi z letal, ki so hitrejša od zvoka in velike višine. Novi tipi bomb bodo težki 5000, 1500 in 375 kg. Bombniki na reakcijski pogon pa bo. do nosili bombe po 500 kg. Nasveti, ki jih ni slišati vsak dan WASHIGTON, 3. — Demokratski senator Brier.' McMahon je svetoval, da bi kongres poslal v Rusijo ((prijateljski odbor«, v katerem bi bilo 50 predstavnikov z nalogo, da ((izrečejo ruskemu ljudstvu mirovne in prijateljske želje ameriškega ljudstva«. Istočasno pa b; ameriški kongres povabil 14 članov Polit-birja VKP(b), da bi «obiskali Ameriko, mogli dihati čisti zrak demokracije in videli če ameriško ljudstvo hoče vojr.o ali ne«. McMahon je dal ta predlog pred zasedanjem senata. KINO V TESTU Exce!sior. 16.30: «Divja zem!iJ,> R. Taylor, B. Donlevy. Nazionale. 17.00 «Velika zs5*® R. Cameron, A. Booth. Fenice. 17,00 «Sirokoustn! W puh» M. Rooney, P. 0’.Brl® Arcobaleno. 16.00: «Gianni to notto v tujski legiji«. ■ Astra Rojan. 17.00: «Giusepp® Vf. (Ji in* njegove večne F. Giachetti, M. Cebotarl." Gigli. Alabarda. 16.00: ((Zaseda« R” lor, A. Dahi. L . Azzurro. 16.00: «GrešnicaZ* ga morja« S. Winters. , Garibaldi. 15.30: ((Dvanajst# če očka« M. Loy, J. Cra* Ideale. 16.30: ((Pesek* M. ^ C. Gray. Impero. 17.00: «Ukro£ena ^ zonka«, J. Leslie, J. Craj^^ Viale. 16.00: ((Londonske & nosti«. ,J Italija. 16.00: «Laguna smr19 VVeissmueller. _Sj Marconi. 16.30: ((Življenje nem ritmu«, W. Bros, J.1 Vi« . sever** Massimo. 16.00; «Bastogn®i Johnson, J. Hodiak, .» Novo Cine. 16.00: «Dva {> in eno dekle« F. Sina«** Grayson. Odeon. 16.00: ((Sedaj te 1F A. Valli, J. Cotten. ^ Radio. 16.00: «Rdeči sokol* J. Sermas. M Savona. 16.00: «Maja -sirena« B. Grable, V. Ma® POLETNI KINO: M Javni vrt. 20.45: «Jutri ™ pozno«. ^ J Rojan. 20,45: «Propadle žel«* F. Severo. 20.45: «Pomlad». Skoljet. 20.45: «Južnjak s Brocchetta. 20.45: «VeIiko P"" StV0>>- Vittoria. 20.15: «Gospa V linskem plašču«. RADIO JIIGOSLOVASS®* C O\ E TKSTA SOBOTA 4,8,1951. Oddala v slovenščini: 1g.3& Poročila ob 7.00 13.30, ‘ > 23.05 — 6.45 Jutranja glasrou(« 7.30; 13.45 Vesele melodij*-Znani valčki, 14.30 Od vcer^, danes. 14.35 F. Schubert: čana simfonija. 17.30 10 Itt .jji lucije. 18.00 Smetana: Vltava-Jp? Skozi svet in čas. 18.30 Sa^jp vi slovenskih skladatelje^ Vof Koncert pianista Marjana i, pivca. 21.00 Veder sobotni V 21.30 Lahka orkestralna S1# 22.00 Plesna glasba. 22.45 SK^i za orgle. 23.10 Glasba za r noč do 23.30. N1«VEKIJ> m 6.15-7.00 Pisan sporedi sloV*j*J narodne in umetne glasbe. ^ Odlomki iz oper «Sadko» 10 m> ska nevesta«. 12.40 Zabavn« ^ i) ba. 13.00 Pisan glasbeni raznih krajev sveta. 14.30 f30" •' predavanje. 14.40 J. J. ^ Koncert za fla-vto in g°“alW kester solist flavtist Doria g* pa. 15.15 Zabavna glasba, jj.ie 16.00 Prenos iz Maribora, jjjl Hrvatska narodna glasba, jj [( Oddaja za pionirje: O kan* še kaj. 19.10 Drobne skia«%!i» likih mojstrov: F. Men Kaj bo jutri na sporedu. «• „lt> ples In razvedrlo. 23.30 Z* in razvedrilo. T It S T II. jjt 7.30 Jutranja glasba 60 jjlf 11.30 Za vsakega nekaj-Ljudje in nazori.. 12,15 »r vvt*’ ■ pestre glasbe. 13.00 Sra»**.»# tet in ženski duet. 13.30 , v glasba. 14.15 Dnevni preg1 jg.lF ska. 17.30 Plesna glasb3;. ^ Glas Amerike. 18.15 RaveVrali^ v a-molu. 18.32 Polke in j9J 19.00 Oddaja za najrolaj*®' ^ Lahka glasba s petjem- pt5tfj Športna kronika. 20.10 glasba. 20.30 Komentar noložaja na Koreji. 20.45 Or Melachrino. 21.00 Iz operne»fasl)*' ta 21.30 Južno-ameriška p 22.00 Sobotni variete, bavna in plesna glasba. J3-' nočna glasba do 24.00. Tit ST I. j/ 7.45 Jutranja glasba. H-®. 1 ka glasba. i2.00 Vesela 8v!0-ii In pesmi. 1^-,' l-. no igra Jehudi Menuti'11’,«!)!; Ka giasua. 14.vu vesci« ,n~V^L) 13.25 Ritmi In pesmi, " K, no igra Jehudi Menuhln’,(|ily SlatJke harmonije. 16.30 ^te, glasbo vam nudi godalni 20.30 Uverture. 22.45 kabaret. 23.35 Plesna gl?sD j ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ mm.....n«"" I 1 «Ako dovolite, vele- MU I cenjeni gospod dok-j j tor», je vljudno poiz. vedoval župan, «za-radl uradov, ako pridejo k nam — ali jih potem Izgube Lukani ? » «Tega ni ravno treba. PaC pa bi se one občine, ki jim je bliže Muhobor, odcepile od luškega okraja. Par urad. nikov bi zaradi tega paa izgubili v Lučah.» «A11 se bodo Jezili Lučani!» 6e je veselila županja. «T1 unož, kaj poreče Ana, če dobimo semkaj urade. Iz kože bo skočila, bos videl!» Ana je bila sestrična župa-nje in omožena pri «Zlatem volku» v Lučah. Misel na jezo v Lučah je županji dobro dela in grela se je v nji. «S113ite, gospod doktor*, Je nadaljevala, «kako so ti ljudje v Lučah — ne da bi opravljala! — Beži, Julka, gledat, kaj babe delajo v kuhinji in okoli hlRe, poslov se kar nič ne sme pustiti izpred oči... Tiste ženske v Lučah, gospod doktor — v sredo sem bila tam, saj ne grem v Luče, ako ni skrajna sila. Ali mislite, da so vedele kaj drugega, povedati kakor: «Ta ima tega, ta ima tega». Gospodinje pa že take: semenj je bil, ljudi se je trlo po gostilni, jedli bi radi, gospodinja pa šele Speha išče na posodo pri sosedu za golaž! Kaj, gospod doktor!» Krepko je udarila gospoda doktorja po roki in se prisrčno zasmejala in tudi doktor se je prisrčno smejal ali Lučanom ali županji ali vsem vkupe. Zupan je posvaril ženo: «Ti — čoki j a ali kazen! Zavri, no, malo jezik! Gospoda doktorja bodo ušesa bolela. Babji jezik, ta bi bil res dober za podplate, ker se nikoli ne izrabi.* Županja ga je razposajeno zavrnila: «NaSl jeziki za podplate ,moški goltanci pa za urbase, ker so zmeraj mokri, pa se nikoli ne premočijo.* Zopet so se veselo smejali. Medtem je oče župan sku. hal svojo misel. Da ji pripravi pot, je najprvo prijaz-no tirčil z znamenitim gostom, pili so in potem je hitel, da je prišel v vrsto. «Velecenjeni gospod doktor, naš trg vam bo večno hvaležen! Seveda •— uradno poslopje — sčasoma bi se gotovo novo postavilo, od-kraja pa, kaj pravite: tamle moja pristava, saj se vidi skozi okno, ali bi ne bila pri. pravna za urade. Mi jo lahko pogrešamo, prazna nam stoji, za majhno najemnino bi jo dal. Malo se popravi, pa bo čisto dobra, kaj?* »Imenitno poslopje,* je pritrdil dr. Gad, «samo še ptiča na duri, pa bo sodnija! Vse se bo uredilo. — Stanovanj za uradnike tudi ne bo nedostajalo, kaj?* «Ne bo sile,* je rekel župan, «vsi tako ne bodo oženjeni. V Lučah n. pr. so sko. MUHOBORCI NAPISAL FRAN MILČINSKI . FRIDOL1N ŽOLNA raj sami samci: sodnik, nje-gov pristav, davkar itd. Dandanes kdo se pa še ženi? Kak učitelj! Drug že nerad!* «Seveda», je vskočila županja, — zdaj je pogovor krenil na njeno polje — «se-veda so samci, mar se naj ženijo v Lučah? S katero pa, vprašam? Edino, ki je Se bi. la za to, je vzel notar: Jak-ljevo. Ta je dobro zadela, z avtomobilom se vozi.. * Zameknila se je v stol, kjer je poprej sedela «Copka», in je vzdihnila. Pa se je koj zo. pet zavedela svojih dolžnosti do gosta in ga pričela siliti s poticami. «En košček boste pa res še snedli, en sam košček, prav majhnega vam bom dala, razžaljena bom, ako ga ne sneste*. «Ne pijete tudi nič, gospod doktor*, je poudaril župan v svojem delokrogu. «Dajmo ga no, saj nima kosti!* — In veselo so trčili. Tačas je sedela «Copka* na skrajnem koncu sadnega vr. ta pod širokim orehom, imela je marogastega mačka v naročju, ga gladila in izpraševala, 6e Jo ima kaj rad. Včasi je dvignila oči ln zaupljivo pogledala v mladega, ogorelega moža, ki je, stoječ na stezi zunaj vtrta, slonel na ograji in z veliko resnobo motril mačka, ki je sukal okroglo glavo in mežikal. «Zdi se mi, danes je nervozen*, je omenil. «Ta neumni shod je vsega zbegal*, je odgovorila in huda nejevolja se ji je brala na rožnatem licu. Pritisnila je mucka k sebi, da ga o. škoduje za prestane neprijetnosti zborovalnega hrupa. In potem je vstala, da je lahko tudi mladi mož pri o-graji pobožal mucka, ln ni je motilo, ko je roka mlade-gu moža pogladila nele muckovo dlako, ampak tako mimogrede tudi njeni roki. V ta svoj nežni posel je bila tako zaverovana, da čisto nič nista čula Julkine mame, ki je iskala ln klicala hčerko, da se poslovi od odhajajočega slavnega gosta. Pač pa je mama, do ogla spremivši dra. Gada in moža, zagledala dolgega Po. driajevega Janka, slonečega ob vrtni ograji. Sta že spet vkupe! Sveta jeza ji je Si-nila po rejenem licu in njeni klici: «Julka, Julka!*, ki so se bližali po vrtu, ndso obetali nič dobrega. Julka je izpustila mačka, pogladila si je predpasnik, pokimala tovarišu onstran plota in stekla črez vrt materi naproti. Maček je smuk. nil v oreh. Podržajev Janko pa se je tudi potuhnil in izginil od ograje. * * * V gostilni pri «Pikapolom-ni* je živahna družba čakala na kandidata. Mati Polona, vdova že pametnih let, se je sukala v kuhinji, veliko gostilniško sobo pa Je vladala hči Slavica s pomoč, nico, najeto za ta dan. Najimenitnejša miza je bi. la ona v kotu proti kuhinji, tam so sedeli gospod Kru-noslav Batič, potem občinski tajnik in upokojeni učitelj Podržaj, oče Janka, in poštar s pipo in s štebali. Gospod Krunoslav Batič je vodil pogovor. «Bogami», je rekel, «ta doktor Gad je govornik, jaz vam pravim, on je govornik. Jaz to vem, kaj se pravi, biti govornik, in ako vam rečem, doktor Gad je govornik, onda mi lahko verjamete, da je govornik.* «Tebe pa le ne poseka, brl. vec!* je hudomušno pripom. nll upokojeni učitelj in taj-nik Podržaj. «Prosim», ga je resno zavrnil brivec, «tu ne gre zame, ampak z* doktorja Gada, saj ne boste volili mene, ampak njega * «Primojduha», se je spom. nil Podržaj, «saj je res, zakaj pa ne bi tebe volili! Slavica, še en vrček! Ali si že slišala: Batič kandidira v državni zbor * Slavica Je dala svojemu začudenju duška z vzklikom «Zs», kakor je skrajšano izgovarjala ime Jezus, in ob- .jvc*1 čudujoč Je pogledala & ^ ki ga je resnično Stel® sobnega za vse. A Poštar se je dobro^j' muzal. Govoriti ni lrTie J vade. Udarjen je bil 2 ^ kavo, prepirljivo ?eI1^ f ker je bil moder, se- ] privadil molčati in m0*1 ^1' dlti svoja pota. Tako ie bolje vozli. Krunoslav Batič ni trenutek izgubil moj te verjeti, g°sP ^ Slavica! Gospod ta.111 ..nf’ ■i šali, Jaz niti ne more«1 didirati, ker sem ^ nec.» Podržaj ni odnehal' tisto! Priženi se kallpji; boš Imel kaj svojega. sprejmemo v občino. £ dična Slavica, usmlUte no, takega fanta!* ^ Slavici se je ne bie^\e^‘ da posrečil ogorčen P pv «Zs, kakšni ste vi. Zasukala se je ln 00 vrčkom. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6. III. nad. — Telefon Stev. »3-808 tn »4-638. — PoStnl predal 502. - UPKAVA: ULICA SV. FHANC1SKA kt 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Sirim l stolpca: trgovski 60. linančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70. — ———----------------i ------------------------- -----------------------------------—— Aifi. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Jetrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno 19U i Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 11 Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. * T -