SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXII (56) • ŠTEV. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de febrero - 27. februarja 2003
IZSELJENCI IN REFERENDUM
BOŽIDAR FINK
Ko je Slovenija dosegla državno samostojnost in mednarodno priznanje, se je začel proces njenega uvrščanja v vedno več ustanov meddržavne skupnosti. Prav zdaj so se ji odprla nova vrata. Dokončana so bila vstopna pogajanja z Evropsko zvezo ali unijo (EU) in povabljena je bila v Severnoatlantsko obrambno zavezništvo ali NATO.
Za oboje so že pripravljene pogodbene listine.
Slovenskim oblastem se je zdelo primemo, da poizve za splošno mnenje o primernosti teh odločitev z referendumom. O samem sklicanju referenduma in njegovem datumu se mnenja razhajajo, razpravljanje o tem pa zdaj že ne bi bilo več smiselno. Referendum o obeh vprašanjih bo torej 23. marca in smo k njemu povabljeni tudi izseljenci po posebni odločbi ustavnega sodiča. Izseljenci se zdaj sprašujejo, ali je treba na ta klic odgovoriti in kako glasovati.
Najprej se je treba zavedati, da nam je bila z odločbo ustavnega sodiča odpravljena krivica, da nismo smeli kot državljani na referendumih soodločati o ukrepih, ki zadevajo državo v celoti. 'Če nam zdaj država vrača pravico, je prav, da jo z zadovoljstvom sprejmemo in tudi uporabimo. Ne bi bilo dobro, če bi bili brezbrižni za usodo države, ki nas ima za svoje.
Kot je zdaj že znano, bo glasovanje na referendumu potekalo tako kot na lanskih predsedniških volitvah. Novo pa je to, da bo prijavljanje za glasovanje po poti bistveno olajšano in da je že vnaprej zagotovljeno, da bo mogoče glasove po pošti oddajati tudi v slovenskih družbenih središčih.
Vsebinsko vprašanje pa je, kako se bomo odločali pri glasovanju. V Sloveniji poteka o tem razvneta razprava in številne ankete ugotavljajo omahujoče javno mnenje. Ker gre za dve odločitvi, se mnenja prepletajo in neenotno razhajajo. Evropska unija (EU) nima mnogo nasprotnikov, več jih je proti NATO. Vladne stranke uradno pospešujejo odločitev za vstop v obe organizaciji in sta to stališče sprejeli tudi opozicijski stranki NSi in SDS. V javnosti in tudi znotraj vladnih strank ter v medijih pa se pojavljajo glasovi, ki nasprotujejo vključevanju, predvsem v NATO.
V debati se dajejo razlogi za pristop in proti njemu. Razlogi proti so povečini motivirani ideološko-politično, čeprav se utemeljujejo s stvarnimi predvidevanji in računi. Vstopa v EU se nekateri bojijo, češ da bi Slovenija postala preveč odprta za nekontroliran pretok blaga in delovne sile, pri čemer bi bilo prizadeto predvsem kmetijstvo, potujčevala bi se tudi zemlja in Slovenija bi izgubljala nacionalno identiteto ter celo jezik. Proti temu govori dejstvo, da je Slovenija že oddavna trdno v srednji ali širše v zahodni Evropi, od katere že prejema dobre in slabe vplive. Pomembna pri tem je javno izražena misel, da se v resnici Sloveniji ni treba ^Hddfhčevati v Evropo, ampak da mora ~ EvtoJm sprejeti, da je Slovenija civiliza-(U0#HI kulturno in duhovno že od prej
Cerkev prodala TV3
njen člen, čeprav v kakšnem času sama pozablja na to. Identitete in spoštovanja jezika pa Slovenija ne bo izgubljala, dokler Slovenci tega ne bodo sami hoteli, pa naj bodo že zunaj EU ali v njej.
O vključitvi v NATO je polemika ostrejša. Gre za obrambna vprašanja in se ob njih razhajajo mnenja o prihodnji učinkovitosti državne varnosti in njenih bremenih. Ta vprašanja štejejo v področje obramboslovne in ekonomske stroke. Očitno je, da izsledki vladnih in večinsko opozicijskih glasov trdno podpirajo stališče, da je za Slovenijo včlanjenje v NATO koristno in celo neizogibno. Za nas je posebno pomemben tudi idejnopolitični vidik. Pred polomom komunističnega totalitarizma je bil NATO obrambno zavezništvo proti silam, ki niso spoštovale načel demokracije in veljave človekovih pravic. Slovenija sicer z Jugoslavijo ni pripadala Varšavskemu paktu, idejno in dejansko pa ni bila v območju svobodnega dela sveta.
Nostalgikom po preteklosti ne prija, da bi se Slovenija vključevala v skupnost, ki je nekdaj zagotavljala obrambo pred komunistično svetovno zaroto, posebno ker imajo v njej pomembno vlogo Zdmžene države Amerike. V zvezi s tem je visok član sedanje vlade opozoril, da se nekateri upirajo vstopu Slovenije v NATO prav zato, ker se zavedajo, da bi se tako dokončno pretrgale vezi s komunistično preteklostjo.
Razlogi za vstop v EU se lahko strnejo v naslednjem. Sloveniji bo zagotovljeno stabilno politično in gospodarsko okolje za vsestranski družbeni razvoj; uživala bo večjo varnost; krepil se ji bo ugled in pogajalska moč; z državljanstvom EU bo slovenskim državljanom trdneje zagotovljeno osebno dostojanstvo; Slovenija bo mogla soodločati pri oblikovanju Evrope in sveta ter s lem pospeševati svoj dolgoročni razvoj; zagotovljen ji bo večji notranji trg ter večja predvidljivost poslovanja in razvojnih možnosti; imela bo boljši dostop do kapitala, opreme, znanja in tehnologij za večanje konkurenčne sposobnosti svojega gospodarstva; slovenskim državljanom pa bodo odprte nove možnosti za izobraževanje in zaposlitev.
Članstvo v NATO bo predvsem oklepilo varnost Slovenije, ki bo obenem tudi pokazala, da se odpoveduje totalitarni preteklosti. Druge koristi se delno prekrivajo s koristmi v EU. Slovenija bo umeščena v politični in varnostni okvir najbolj razvitih držav Zahodne Evrope in Severne A merike; omogočen ji bo večji družbeni in gospodarski razvoj ter sodelovanje z državami članicami zavezništva; okrepila se ji bo prepoznavnost in pogajalska moč, obenem s tem pa utrdil mednarodni ugled demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države, ki hoče biti pravična tudi do vseh svojih državljanov.
Volivci bodo torej odločili, ali naj slovenska država podpiše z EU pristopno pogodbo in sprejme povabilo v NATO. K soodločanju smo poklicani tudi izseljenci, ki nam ne sme biti vseeno, kakšno mesto bo Slovenija imela v sedanjem in prihodnjem svetovnem redu.
Večinski delež v komercialni televiziji TV3 (TV Ognjišče), za katero se je zanimal tudi skrivnostni domači kupec, je skupaj s partnerji kupil hrvaški podjetnik Ivan Čaleta.
Cena za TV3 v prisilni poravnavi naj bi po neuradnih podatkih znašala dva milijona evrov, plačljivih v petih letih, in vključuje tudi 635 milijonov tolarjev terjatev. Namero za prodajo televizije so podpisali že konec decembra.
Prodajo svojega deleža so v sredo uradno potrdili koprska škofija, ki ima oko-
li 30 odstotkov delnic, ter Radio Ognjišče in Franc Bole - skupaj imajo 12 odstotkov delnic.
Uprava Krekove družbe, ki ima v TV3 manjšinski delež, tega ni želela komentirati. Manjšinska lastnica je še Mladinska knjiga Založba.
Od trenutka te prodaje TV 3 ni več cerkvena, temveč navadna komercialna televizija, je ob predstavitvi prodaje dejal Mirko Kraševec, ekonom mariborske škofije, nekdanji predsednik nadzornega sveta in glavni pogajalec na strani
slovenskih prodajalcev. Vzrok za prodajo so bile finančne težave, saj družinska televizija, ki naj bi razširjala evangelijske vrednote in imela še značilnosti komercialne televizije, ni mogla obstati. Lastniki so se odločili svoj delež prodati tistemu, ki je bil v nakupu hitrejši in korektnejši in je imel boljše reference na televizijski dejavnosti.
Pred kratkim so prodali Krekovo banko Avstrijcem, pa tudi 25% dnevnika Delo Pivovarni Laško, ker niso mogli nič vplivati na njegovo pisanje.
Imamo tretjo univerzo
Slovenski parlament je 29. januarja izglasoval odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Od navzočih 64 poslancev jih je za odlok glasovalo 59, štirje so se vzdržali, eden je bil proti.
Kljub prepričljivi poslanski podpori nastanku nove univerze v predhodni razpravi ni manjkalo tudi kritičnih tonov. Nekaj jih je bilože v uvodni predstavitvi resornega ministra dr. Slavka Gabra, ki je začel z ugotovitvijo, da sta tudi prva (v Ljubljani, leta 1920) in druga univerza (Maribor) potrebovali kar nekaj časa, da sta postali pravi univerzi. S podatkom, da je v sedanje članice nove univerze vključena komaj kaj več kot polovica vseh študentov na Primorskem, je nato minister utemeljil nalogo, da se nova univerza še pred poletjem z dopolnjenim odlokom nadgradi tako, da bo postala univerza v polnem pomenu besede.
V imenu poslanske skupine NSi je govorila Marija Ana Tisovec; ki je dejala, da NSi sodi, da naj vprašanje sedeža univerze za zdaj ostane odprto.
Predstavnik italijanske manjšine Roberto Battelli je opozoril predvsem o pomanjkljivem italijanskem prevodu imena nove univerze. Ta naj bi se pravilno glasil „Universita del Litorale" in ne „Universita della 'Primorska Večina poslanskih skupin je izrazila zadovoljstvo zaradi dejstva, da bo nova univerza prehitela slovensko vključitev v EU. To je po njihovem pomembna prednost pri našem vključevanju v skupen evropski visokošolski prostor inše zlasti pri konkurenci bližnjih univerz.
Vlada je namesto rektorja imenovala vršilca dolžnosti direktorja, univerze Lucijo Čok, nekdanjo šolsko ministrico.
Upravni odbor pa mora biti ustanovljen v treh mesecih po uveljavitvi odloka. Upravni odbor in začasni senat morata šest mesecev po uveljavitvi odloka sprejeti statut univerze, na njegovi podlagi pa morajo biti v naslednjih treh mesecih sestavljeni drugi organi univerze in članic. Teh je za zdaj sedem: Fakulteta za humanistične študije Koper, Fakulteta za menedžment Koper, Pedagoška fakulteta Koper, Turistica -visoka šola za turizem Portorož, Visoka šola za zdravstvo Izola, Znanstvenoraziskovalno središče Koper in Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper.
Deset let samostojne Slovenske škofovske konference
22. februarja je minilo deset let, odkar je papež Janez Pavel II. potrdil samostojno slovensko škofovsko konferenco (SŠk). Ob osamosvojitvi Slovenije so namreč 28. aprila 1992 tudi slovenski škofje prenehali biti člani jugoslovanske škofovske konference, Sveti sedež pa je ustanovitev samostojne škofovske konference potrdil slabo leto kasneje, 19. februarja 1993, so sporočili iz tiskovnega urada SŠk. Predlogi, da bi Slovenija imela lastno škofovsko konferenco sicer segajo v čas po drugem vatikanskem koncilu (1962 - 1965), začetki priprav nanjo pa v začetek 80. let. Ustanovna seja Slovenske pokrajinske škofovske konference - tedaj še v okviru jugoslovanske - je bila 20. junija 1983. Prvi predsednik je bil ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.
Po cerkvenem pravu pripadajo škofovski konferenci vsi krajevni škofje, škofje pomočniki, pomožni škofje in drugi naslovni škofje, ki jim apostolski sedež ali škofovska konferenca poveri posebne naloge, da jih opravljajo na področju konference. Tako so člani SŠk poleg ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta, ki je tudi njen predsednik, še mariborski in koprski škof, Franc Kramberger in Metod Pirih, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, ljubljanska pomožna škofa Andrej Glavan in Alojz Uran ter mariborska pomožna škofa Jožef Smej in Anton Stres. Po statutu ima SŠK vsako leto dve plenarni zasedanji, in sicer jeseni in spomladi, po potrebi pa lahko tudi več. Na eno plenarno zasedanje so povabljeni tudi predstavniki sosednjih škofovskih konferenc.
	
MOJCA JESENOVEC NOVA	POROČILO IN SLIKE
LEKTORICA SLOVENŠČINE... 2	S KOLONIJE V KORDOBI 3
OBVESTILO VELEPOSLANI-	NARODNE JEDI:
ŠTVA O REFERENDUMIH 2	SLOVENSKI KURENT	4
27. februarja 2003 • SVOBODNA SLOVENIJA
MMNNINMMMMNnMBNHHHMnHNINNMMMMMNIINMHMNNNNHBHMHNMi
PROF. MOJCA JESENOVEC, PRVA LEKTORICA SLOVENŠČINE NA BUENOSAIREŠKI UNIVERZI
Dela se zelo veselim
Od 19. do 29. januarja se je vršil v Mariboru in v Ljubljani seminar za učiteljice in učitelje slovenskih šol v Argentini in Avstraliji, ki sta ga pripravila Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zavod za šolstvo RS. Iz šol, ki so pod okriljem Zedinjene Slovenije v Argentini, se je seminarja udeležilo kar dvanajst učnih moči. Seminar in učitelje je ves čas spremljala prof. Mojca Jesenovec, ki je prva lektorica slovenščine na buenosaireški univerzi. Tam je bila naprošena za pogovor, ki ga je z veseljem sprejela. V Buenos Aires pa je napovedala prihod za ta torek, 25. februarja.
Mojca Jesenovec je bila rojena v Ljubljani, kjer je tudi študirala in diplomirala na oddelku za hispanistiko in na oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti. Njena prva služba je mesto lektorice v Buenos Airesu, sicer pa se je že v času študija približno pet let ukvarjala s poučevanjem slovenščine kot drugega jezika in španščine kot tujega jezika. Poleg rednega študija na fakulteti se je na področju poučevanja ves čas tudi dodatno izobraževala.
Kako ste se odločili, da zaprosite za mesto lektorice slovenščine na buenosaireški univerzi? Ste imeli kakšen predhoden stik z Argentino?
Kakšnega konkretnega stika z Argentino ali z Južno Ameriko nisem imela, razen proti koncu svojega študija, ko sem imela na slavistiki seminar o pesniku Karlu Rakovcu in na hispanistiki seminar o pisateljici Vlady Kociancich. Sicer pa sem si kot hispa-nistka vedno želela Južno Ameriko tudi pobliže spoznati in ko se je odprl lektorat v Argentini in s tem tudi mesto lektorja, me je to zelo razveselilo. Z velikim veseljem sem se prijavila na razpis in bila sem zelo navdušena, ko sem bila za lektorico izbrana prav jaz.
In z argentinskimi Slovenci ste imeli kaj stikov?
Moje znanje je zaenkrat bolj teoretično: iz knjig, iz študij; ljudje, ki vas poznajo in ki so preučevali vaše življenje, vaše kulturno delovanje, vaše šolstvo so mi že zelo veliko povedali o vas.
Kakšno mnenje imate o argentinskih Slovencih po tem seminarju?
Moj prvi konkretni stik z argentinskimi Slovenci je bil prav na seminarju za učitelje iz Argentine in Avstralije in moram reči, da ste me zelo prijetno presenetili - s svojim znanjem slovenščine, poznavanjem Slovenije takšne, kakršna je danes, njene kulture, predvsem pa sem bila vesela, ker ste zelo odprti ljudje in ste me takoj sprejeli kot nekoga, s katerim ste pripravljeni delati, in mi s tem odprli roke, da bom tudi jaz lahko z veseljem delala z vami v Argentini.
Lektorat slovenščine bo gotovo namenjen predvsem članom slovenske skupnosti. Kakšno je vaše poznavanje argentinskih Slovencev in njihove stvarnosti?
Kot lektorica na buenosaireški univerzi sem zaposlena od 1. januarja, na svoje delo pa se pripravljam že kakšne tri mesece. Ko se je začelo govoriti o odprtju lektorata in ko sem se začela pogovarjati s pristojnimi na Filozofski fakulteti in sem se sama pri sebi odločila, da se bom za to mesto prijavila, sem začela iskati stike z ljudmi, ki poznajo situacijo argentinskih Slovencev. Informacije sem iskala tudi v literaturi, tako da mi je teoretično ozadje blizu, vendar to ni isto kot konkretni stik z ljudmi in z njihovim načinom življenja.
Vem, da zelo zavzeto ohranjate slovensko kulturo, tako v šolstvu kot v
kulturno-umetniškem ustvarjanju; mislim, da so umetniki med argentinskimi Slovenci znani, ne samo med vami, ampak vedno bolj tudi v Sloveniji, in da so tudi vedno bolj cenjeni; tudi sami argentinski Slovenci, ki se vračate v Slovenijo, prinašate informacije o ljudeh, ki so pomembni za vas in za vašo skupnost, pa tudi širše za Slovenijo, za slovenski narod in konec koncev tudi v smislu svetovnega kulturno-umetniškega ustvarjanja, od arhitektov, pesnikov, pisateljev, filozofov, literarnih teoretikov, idr.
Pod kakšnim vidikom boste pripravili študijski program lektorata slovenskega jezika? Bo program namenjeni osebam, ki vsaj delno obvladajo slovenščino, ali tudi za popolne začetnike? Bodo različne usmeritve: za literate, učitelje, poslovneže, strokovne vede?
Kot sem že prej omenila, se na svoje delo v Argentini, dokler sem v Sloveniji, pripravljam predvsem s teoretičnega stališča. Predstavo o tem, kako naj bi ta lektorat deloval in kaj naj bi moje delo obsegalo, seveda imam. Delo lektorja je širše kot samo poučevanje na lektoratu: jaz si ga predstavljam kot nek stik z vsakdanjim življenjem, ki ga Slovenci v Sloveniji živimo, stik med Slovenijo in prebivalci države, kjer lektorat je, tako na jezikovnem kot na literarnem in kulturnem področju. Delovala bom tudi kot svetovalka učiteljem, ki učijo na sobotnih slovenskih šolah, o načinih in metodah dela; dejansko bom učiteljem ves čas na voljo za kakršnakoli vprašanja. Poleg dela z učitelji in lektorskih vaj pa bom na univerzi predavala tudi slovanske književnosti.
Skupine na lektoratu se bodo oblikovale glede na to, kdo se bo na lektorat prijavil. Če se boste prijavili samo argentinski Slovenci, bo ta lektorat samo za vas, če se bodo prijavili popolni začetniki, ki se želijo učiti slovenščino, bo skupina organizirana tudi za njih. To je odvisno od povpraševanja.
V primeru potrebe bo možnost nižjega in višjega nivoja?
Vsekakor.
Ali bodo predavanja o slovanskih književnostih potekala v španščini?
Točnega odgovora o tem, kaj naj
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
bi predavanja o slovanskih književnostih obsegala in kako naj bi izgle-dala, z buenosaireške univerze še nisem dobila. Predstavljam si, da so predavanja o slovanskih književnosti namenjena študentom, ki študirajo bodisi svetovno književnost bodisi slavistiko in bodo torej namenjena argentinskim študentom.
Kakšno je vaše pričakovanje o uspehih lektorata?
Ker bom v Buenos Airesu prva lektorica, bi rada lektoratu postavila trdne temelje, zato že tukaj v Sloveniji poskušam navezati čimveč stikov z ljudmi, ki lahko lektoratu na tak ali drugačen način pomagajo. Ko bom prišla v Buenos Aires, pa se bom trudila, da bo lektorat dobro in uspešno deloval ter da bo imel dobro osnovo za takšno delovanje tudi v prihodnje.
Bi radi še kaj dodali?
Pomembno se mi zdi poudariti, da lektorat v celoti financira Slovenija in da je za njegovo odprtje precej zaslužno	tudi	slovensko
veleposlaništvo v Buenos Airesu, saj je bil veleposlanik mag. Bojan Crobovšek tisti, ki se je z dekanom Filozofske fakultete, z dr. Felixom Schustrom, o odprtju lektorata konkretno dogovarjal.
Dela, ki me v Argentini čaka, se zelo veselim, saj mi pomeni izziv, ne samo v poklicnem, ampak tudi v osebnem pogledu. Preseliti se za nekaj časa iz Slovenije v neko pravzaprav popolnoma tujo državo je velik korak, kljub temu da sta mi njen jezik in kultura znana. Vseeno pa se tega koraka veselim in sem prepričana, da bom svoje delo uspešno opravljala.
Pogovarjal se je Matjaž Čeč
REFERENDUM O VKLJUČEVANJU SLOVENIJE V EVROPSKO ZVEZO IN NATO
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sodelovanju z Republiško volilno komisijo
obvešča
državljane Republike Slovenije, ki stalno prebivajo v tujini in ki so že vpisani v posebni volilni imenik izseljencev, da je Državni zbor Republike Slovenije razpisal dva posvetovalna referenduma, in sicer:
referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU) referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO).
Glasovanje na obeh referendumih bo 23. marca 2003.
Za udeležbo na referendumu morajo biti državljani vpisani v volilni imenik. Volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, temveč v Argentini, Čilu ali Urugvaju, je razgrnjen na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu.
V volilni imenik so vpisani izseljenci, ki so že glasovali na volitvah za predsednika republike leta 2002 in vsi tisti, ki so zahtevali vpis v evidenco volilne pravice skladno z 10. členom Zakona o evidenci volilne pravice ter bili v to evidenco tudi vpisani najkasneje do 14. februarja 2003.
V času razgrnitve ima vsak državljan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek. Popravek imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno pri veleposlaništvu najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja.
V volilni imenik za glasovanje bodo vpisani tudi tisti izseljenci, ki v imenik še niso vpisani, pa bodo najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja (8.marec 2003), vložili zahtevo za vpis v evidenco volilne pravice (zahteva se posreduje pristojni upravni enoti) ali pri RVK zahtevali izdajo volilne karte in še niso vpisani v volilni imenik.
Nad. na 6. str.
Bolj se bližamo volilnemu datumu, več odgovorov najdemo na konkretna vprašanja, a tudi vedno bolj je zmešana argentinska politična scena. Tudi najbolj spretni in vešči opazovalci si ne upajo napovedovati o prihodnjosti. O sedanjosti pa je treba kaj napisati.
Podpredsednik. Tradicionalno podpredsedniško mesto v Argentini ni kaj upoštevano. Sploh je to bilo v teku zgodovine, kot smo že pisali, vzrok konfliktov. Večina podpredsednikov v zadnjih desetletjih iz enega ali drugega vzroka ni dokončala svojega mandata. Vendar je funkcija važna, kadar gre za prištevanje glasov na volitvah. Zato so opazovalci in volil-ci nestrpno čakali, kdaj bo vladni kandidat Kirchner objavil ime svojega tovariša. Govorilo se je o marsikom, predsednik Duhalde je porival sedanjega gospodarskega ministra, a končno je bil objavljen kot kandidat sedanji državni tajnik za turizem in šport Daniel Scioli. To je pa še bolj presenetljivo, ker Sciolija so vsi smatrali za „Mene-movega človeka".
Kandidat. Scioli je vdrl na politično sceno ob roki bivšega predsednika. To je bilo v dobi, ko je Menem zelo iznajdljivo (to mu je treba priznati) porinil v politiko vrsto uspešnih ljudi z drugih področij, zlasti s športnega. Imena kot Reu-temann, Ortega in Scioli izhajajo iz tiste dobe. Scioli je bil dvakrat svetovni prvak motornih čolnov v kategoriji „superboat". Udeležuje se v peronizmu prestolnice, a nikdar ni imel večjih predsodkov glede politične linije. Udinjen v menemizmu, se je veselo odzval, ko ga je tedanji predsednik Rodriguez Saa postavil za državnega tajnika. Duhalde ga je potrdil na tem mestu, Kirchner ga je zavezal za svojega podpredsedniškega kandidata. Sedaj pa se vsi sprašujejo, če mu bo bolj koristil ali bolj škodil.
Razne simpatije. Velik del volilcev spada v tako-imenovano skupino neodvisnih", ki niso zavezani nobeni stranki in nihajo med enim in drugim kandidatom. Nanje gledajo vse stranke z poželenjem in tudi odločanje raznih kandidatov se obrača po simpatijah tega dela prebivalstva. Verjetno so tudi Sciolija izbrali, ker ima velik ugled med srednjim slojem, izredno priljubljenost pa tudi pri nižjem sloju, verjetno zaradi preteklih športnih uspehov. A sedaj že ugotavljajo, da bo zaradi svoje menemistične preteklosti odbil marsikateri levičarski glas. Kirchner je namreč skušal zavzeti bolj socialne položaje in je prijel podporo krogov Frepasa. Bo več pridobil ali več izgubil s Sciolijevim imenovanjem? V menemizmu pa je Scioli-jev nastop kot podpredsed-
niški kandidat povzročil ogorčenje in marsikdo govori o „izdaji". To pa predvsem, ker je bil na notranjih volitvah v peronizmu te dni potrjen kot kandidat za vodjo mesta Buenos Aires. Njegovo mesto naj bi sedaj prevzel minister Lavagna.
Polemični Reutemann. Guverner province Santa Fe je po ozdravljenju znova nastopil v politični areni. To pot je potarnal, češ da vlada pritiska na guvernerje, da bi se javno angažirali za vladnega kandidata. To je seveda menemizem takoj uporabil v svoje propagandne namene. Problem z Re-utemannom je, da mnogokrat govori (kot o strašilih", ko je odklonil predsedniško kandidaturo), ne da bi točno povedal, kdo ali kaj, in tudi pridal potrebne dokaze. Je pa splošno mnenje, da v prestolnici včasih delijo federalne fonde po soglasju provinc do vladnih pozicij. Vlada je bila provinci Santa Fe dolžna večjo vsoto denarja. Je izplačilo te vsote cena za Reutemannovo neuvrščenost?
Brez simbolov. Že zadnjič smo omenili, da bodo peronistični kandidati verjetno morali nastopati z originalnimi imeni formacij in brez tradicionalnih strankinih simbolov. Sedaj je sodnica Servini de Cubrfa to tudi uradno potrdila. Menem, Rodriguez Saa in Kirchner se ne bodo smeli uradno imenovati za »peronis-te" in klasični grb peronisti-čne stranke to pot ne bo blestel na njihovih volilni-cah. Vpisati bomo morali druga volilna imena, čeprav je gotovo, da bo himna „Los muchachos..." odmevala na vseh njihovih shodih in bodo neizogibni bobni odmevali širom države.
Ključna provinca. V eni
sami provinci, Buenos Aires, živi kar tretjina argentinskega volilnega telesa. Zato ni čudno, da se okoli nje sučejo vsi kandidati in tudi imenovanje krajevnih kandidatov za volitve, ki bodo po predsedniških, igra ključno vlogo na predsedniški tekmi. To pa povzroča težave tako vladi kot menemizmu. Duhalde je že »blagoslovil" sedanjega guvernerja (Felipe Sola) da ponovno kandidira. Glede kandidata za podguvernerja je pa tekla huda debata. Ko je bila končno imenovana za to mesto Graciela Gian-nettasio, bivša ministrica za vzgojo v provinci in sedaj na istem mestu pri zvezni vladi, se je sprožil upor in Mercuri se bo predstavil z lastno formulo proti uradni. Menemizem pa ima tudi težave. Menem je potrdil za kandidata bivšega komisarja Pattija. Ob stran sta bila porinjena Kohan in zlasti Pierri. Bo zamera povzročila razkol in povratek Pierrija v vrste duhaldizma? Do predsedniških volitev (in tudi po njih) bo še zelo zanimivo.
SLOVENCI	V
ŠOLSKA KOLONI/A 2003
Lepo je bilo v hribih
Po dolgih sestankih in vestnem organiziranju in zbiranju gradiva smo pripravili to potovanje pod vodstvom prof. „Kačota" Groznika še: Lenka Belič Fantini, Lučka Oblak, Olgi Bohinc, Erika Ribnikar, Adrijan Gaser in Andrej Žnidar.
Potovalo je 63 otrok, v Kordobi pa se nam je pridružila še ena deklica (Pleškova), ki živi tam že pet let in se je zelo dobro vključila v skupino.
•*K<
Na izletu v gorah
Lahko smo uresničili vse programirane izlete, med katerimi je posebej izstopala hoja na Cerro Uritorco, na katerega vrh smo prispeli od najmlajšega do najstarejšega, z odličnim ritmom pod oblačnim nebom, kar je pomagalo prijetnemu vzponu. Spustili smo se v precejšnji vročini, a ker smo šli takoj v bazen, nismo preveč trpeli.
Prvi popoldan smo prehodili okraj in poizvedovali o zgodovini krajev San Esteban in Dolores. Govorili smo z vaščani, ki so nam pripovedovali zgodbe o mlinu, o hiši ,,Flor de durazno", o kapeli in še druge zgodbe in legende, ki so otroke zelo zabavale.
Tudi smo šli do Cristo in Dique Los Alazanes, Cabeza de Soldado in Mastil, kamor nas je spremljala močna nevihta, a nas hvala Bogu ni zmočila. Hoja je trajala pet ur. Med njo smo uživali krasne razglede in opazovali že omenjeno nevihto, ki se je sprehajala nad našimi glavami.
Na izletu smo bili tudi v Dique El Cajon, kjer smo se
Oh potoku in čez brv
tudi kopali; in čeprav je bilo vroče, se nismo preveč lepo imeli, ker je voda stala (umetno jezero) in kar nekoliko smrdela. V Rfo Quilpo pa je bilo obratno: čeprav je bila voda narasla in razburkana, nam je čarobna moč tega kraja dovolila, da smo uživali sto odstotno.
Ker je bilo zadnje mesece v Kordobi malo dežja, so bile reke suhe in smo se dvakrat šli kopat v bazen »Casablanca" in enkrat v „44", ki je bil otrokom posebej všeč.
Sprehajali smo se‘po Capilla del Monte, kjer smo jedli sladoled, klicali po telefonu domov in odposlali pisma, ki so jih izdelali otroci sami kot ročno delo.
V Počitniškem domu dr. Hanželiča, kjer smo prebivali, smo imeli tekme, igre, petje, ročna dela in pri vseh so se otroci z navdušenjem vključili, kar je dovolilo, da smo imeli žive jaslice s Tremi kralji in kamelo vred, ter glasbeno noč, kjer so otroci pokazali svoje sposobnosti z inštrumenti. Škoda, da je bilo nekatere sram in se niso mogli izkazati.
Neko noč so vsi »otroci" (vključno voditelji) pripravili skeč. To noč smo zaključili s tem, da smo prebrali »življenjske zgodbe otrok", ki so jih napisali starši. Otroci so pozorno poslušali, se spoznavali (ker nismo prebrali, kdo je glavna oseba vsake zgodbe) in prosili, naj preberemo vse zgodbe. Škoda pa, vseh zgodb nismo dobili.
Zelo so se otroci navdušili s tombolo. Pomagali pa so tudi z pripravi svetih maš, ki jih je daroval prelat dr. Jure Rode. Spremljal nas je skoraj skozi celotno bivanje v
večerjo smo šli do obale jezera San Roque, kjer smo pojedli, kar so nam pripravili v Doloresu. Ob 20. uri smo se odpeljali proti Buenos Airesu. V Slovensko hišo, kjer so nas že čakali nestrpni starši in drugi sorodniki, smo pripeli ob osmih zjutraj. Po zahvalni molitvi in petju smo se razšli, res zadovoljni z uspehom kolonije.
Omenimo še, da smo imeli zelo dober prevoz: razen zamude prvega dne so izpolnili vse urnike in način potovanja. Imeli smo odlično vreme za kopanje, posebno pa za hojo po hribih, da nam ni bilo treba trpeti hude vročine, ki je običajna v Kordobi v tem letnem času.
Bili smo zelo zadovoljni v Domu dr. Hanželiča, kjer smo dobro stanovali in okusno jedli.
Voditelji smo se zelo dobro razumeli in organizirali razne dejavnosti, da bi bile zanimive za otroke.
Otroci so bili res pridni in so sodelovali v vsem, kar smo predlagali. Niso imeli nobenega osebnega problema
Otroci pri ročnem rodu
in nikoli ni bilo razlik glede na to, v kateri Dom kdo spada. Enakost starosti otrok (več kot 50 jih je imelo 10 let ali več) pomaga, da imajo podobne cilje in lažje izpolnjujejo razne dejavnosti.
Za konec: hvala staršem, ki ste nam zaupali otroke za to potovanje in hvala vsem nevidnim pomočnikom, ki ste na katerikoli način sodelovali, da je kolonija tako dobro uspela.
Pa nasvidenje prihodnje leto...
prof. Karel Groznik
Prelat dr. Jure Rode mašuje otrokom
Kordobi. Hvala, gospod Jure, ker ste nam posvetili svoj čas tudi med počitnicami.
V Domu so se otroci počutili »kot doma"; pomagali so pri pospravljanju in redu prostora, pri postrežbi hrane, vse v redu in z dobro voljo. (Ja! Če bi doma kaj takega delali... Mamice: kar začnite!).
Večjih težav nismoimeli in tudi nesreč ne, razen kake udarce in padce med hojo ali pri nogometu. Sem lahko prištejemo še utrujenost, »pogrešanitis" in pomanjkanje poljubčkov. Za te patologije smo bili pripravljeni pomagati vsem, ki bi to potrebovali. Posebno se je izkazala gospa Lenka, ki je odlično izvršila svoje delo kot zdravnica in tudi svoj del kot »mamica", da bi se otroci kmalu pozdravili in se dobro počutili.
Otroci so peli in igrali inštrumente, v glavnem kitaro in orglice, pod vodstvom Olgi in Andreja. Uspehi so prišli do
Sv. večer za Sv. Tri kralje
izraza pri glasbeni noči.
Zbor slovenščine je vodila Lučka. Tudi tukaj so otroci navdušeno sodelovali in tekmovali med skupinami. Ročna dela, posebno izdelavo lutk, sta učila Erika in Adrijan. Škoda, da lutk nismo skončali, ker je zelo težka premestitev, ne da bi se nitke zapletle.
Zadnji dan, po čiščenju prostora in kosilu, smo naložili prtljago na avtobus in odšli v Villa Carlos Paz. Po nekaterih neprilikah smo prišli do cilja, a je bilo preveč vroče za sprehode po okolici, zato smo samo nakupili nekaj spominčkov, prehodili glavno cesto in pojedli sladoled. Za
Vsa kolonija pred cerkvijo
Voditelji kolonije prof. Karel Groznik, dr. Alenka Belič Fantini, Olgi Bohinc, Erika Ribnikar, Adrijan Gaser, Andrej Žnidar ter Lučka Oblak
Apostolski nuncij Leanza odhaja v Bolgarijo
Vatikansko državno tajništvo je 22. februarja objavilo novico, da je papež Janez Pavel II. dosedanjega apostolskega nuncija v Sloveniji, nadškofa Giuseppa Lean-zo, imenoval za novega apostolskega nuncija v Bolgariji.. Leanza je bil za apostolskega nuncija v Sloveniji imenovan 15. maja lani, hkrati pa je opravljal službo apostolskega nuncija tudi v BiH in v Makedoniji. Ni še znano, kdaj bo imenovan novi apostolski nuncij v Sloveniji.
Apostolski nuncij Leanza je v kratkem obdobju svojega službovanja v Sloveniji, dobro spoznal razmere v Cerkvi in tudi v širši slovenski družbi.
Kot dekan diplomatskega zbora pa je zelo dejavno povezoval tuje diplomate v državi. Leanza velja za dobrega poznavalca ekumenskih in medreligijskih razmer in odnosov v Jugovzhodni Evropi, kar je bilo morda odločilno pri njegovem imenovanju za novega apostolskega nuncija v Bolgariji, kjer je velika večina ljudi pravoslavne vere, katoličani in muslimani pa so v manjšini.
LANSKI UVOZ-IZVOZ
Slovenija je lani izvozila za manj kot 11 milijard evrov blaga, uvozila pa za 11,6 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal 608,7 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 94,7 %. V primerjavi z letom 2001 se je lanski izvoz povečal za 5,9 %, uvoz pa za dva.
V Sloveniji aretirali haaškega obtoženca s Kosova
SLOVENSKE NARODNE JEDI
V Kranjski Gori so aretirali obtoženca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kosovskega Albanca Fatmirja Limaja, in ga predali preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju, ta pa je zanj odredil pripor. Haaško sodišče je že zahtevalo od Slovenije, da jim ga pošlje.
Limai je eden od štirih kosovskih Albancev, nekdanjih pripadnikov razpuščene Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki jih sodišče v Haagu obtožuje vojnih zločinov na Kosovu. Preostalo trojico
so aretirali malo prej na Kosovu in je že v zaporu haaškega sodišča v nizozemskem Scheveningenu.
Na Kosovu sicer trdijo, da OVK ni teroristična organizacija, ki bi ubijala in zlorabljala civiliste. „To je bila vojska, ki se je borila za svobodo Kosova in njegovih prebivalcev," pravijo.
Haaško sodišče je proti omenjeni četverici vložilo obtožnico zaradi nezakonitega odvzema prostosti, mučenja in uboja več kot 23 kosovskih Albancev in Srbov v taborišču OVK v naselju Lapušnik v obdobju od maja do julija 1998.
V Sloveniji proti vojni v Iraku
Svetovnemu pohodu za mir so se v soboto 15. februarja pridružili tudi v Ljubljani in Mariboru. Z ljubljanskega Kongresnega trga je tako več kot 2000 ljudi s svečami in baklami ter zastavami miru krenilo na Pohod za mir. Med udeleženci pohoda v slovenski prestolnici je bilo mogoče opaziti več znanih osebnosti iz sveta politike in kulture, pohoda za miru pa se je udeležila tudi županja mesta Danica Simšič, ki je navzoče na Kongresnem trgu, kjer se je pohod zaključil, tudi nagovorila. Po njenih besedah bi se morali zavedati dejstva, da Slovenke in Slovenci v vsej svoji zgodovini nikoli nismo bili na strani tistega, ki je aktivno sprožal vojne. „Vselej smo sodelovali samo v obrambi svoje domovine in svojih ljudi. Menim, da tudi tokrat mora biti tako," je povedala Simšiče-va, ki se je tudi zato nedavno z veseljem pridružila pozivu evropskih županov proti vojni v Iraku, ki ga je pripravil župan Rima Walter Veltroni.
Ljubljanski pohod za mir je s Kongresnega trga po VVolfovi ulici krenil na Prešernov trg, od tam pa do Mestnega in Starega trga. Sledila je pot po Zoisovi cesti do Slovenske ceste, od koder so se udeleženci vrnili na Kongresni trg, kjer so prižgali svečke, zatem pa je sledil še kulturnou-metniški program. Na križišču Šubičeve in Slovenske ceste se je sicer večina ljudi odpravila na Kongresni trg, skupina približno 500 ljudi pa je nepričakovano zavila na Šubičevo cesto mimo državnega zbora in se ustavila pred ameriškim veleposlaništvom, kjer je skupina vzklikala gesla proti ZDA, med drugim „Kdor ne skače, je Bush" in Johnny go home", po približno 20 minutah pa se je odpravila proti Kongresnemu trgu.
Udeleženci pohoda za mir so v Ljubljani nosili tudi različne transparente, na katere so med drugim zapisali „No war", ,,Mir", „Kri ni nafta", „Vojna=Zločin, Amerika zbudi se", „Make
Love, Not Bush". Pred začetkom pohoda so govorniki na Kongresnem trgu poudarili, da predstavljajo glas milijonov ljudi proti vojni, za mir, svobodo, pravičnost in dostojanstvo. Poudarili so, da zavračajo vojno v Iraku, kakor tudi vse druge oblike vojne. Zatrdili so še, da predstavljajo vse generacije in vsa gibanja na poti proti svobodi, za ponižnost pred človečnostjo in za nepokorščino oblasti.
Pohod za mir in proti vojni v Iraku je potekal tudi v Mariboru, kjer ga je pripravila civilnodružbena skupina Maribor za mir, ki se ga je udeležilo približno 500 Mariborčanov vseh starosti. Udeleženci pohoda, ki so izražali stališča proti vojni v Iraku, proti izsiljevanju s strani velesil ter proti neodločni in nemirot-vorni politiki slovenske vlade, so se v Mariboru zbrali pred spomenikom škofa in narodnega buditelja Antona Martina Slomška, nato pa so s prižganimi svečkami in transparenti mirno in dostojanstveno krenili proti Grajskemu trgu, kjer so s svečkami položenimi na tla izpisali besedi: „ZA MIR".
Udeleženci pohoda, ki so z napisi na transparentih zahtevali preklic izjave Vilniuške skupine, (kandidati za EU, tudi Slovenija, so se pridružili Amerikan-cem v odločitvi za vojno v Iraku), so se nato z Grajskega trga s prižganimi svečkami odšli pred poslopje mestne občine Maribor, kjer so svečke upihnili v znak nezadovoljstva zaradi neodločne politike slovenske vlade, „ki pozablja na določila slovenske ustave, v kateri je zapisano, da država pri zagotavljanju varnosti izhaja predvsem iz mirovne politike ter politike miru in nenasilja".
Glede na transparente so udeleženci pohoda za mir izražali podporo tudi akciji Živi ščit za Iračanke in Iračane, zahtevali pa so še odločnejšo mirotvorno politiko slovenske države, zlasti v okviru Združenih narodov in Evropske unije. V Domžalah pa je potekal teniški turnir proti vojni v
Slovenski Kurent ali Korant
Po svečnici in prazniku sv. Blaža že živimo v pustnem času - času veselih srečanj in živahnih zabav, v Sloveniji je tudi čas porok. Nastanek pusta ima svojo zgodovino in poseben način obhajanja, saj se ljudje radi „našemijo" v teh dneh. Najstarejšo do sedaj znano našemljeno podobo so našli v jami Trois Freres v francoskih Pirenejih. Ima velike okrogle oči, na glavi jelenje rogove in rep divjega konja. Prve zapiske o maskah pa zasledimo v antiki, saj Ovid in Plutarh pišeta, da so bili v Rimu obredni „piskači", ki so spremljali obrede ob januarskih idah (to je 13. januarja). Maske so poznali Germani, Longobardi in Goti, ki so nastopali na bizantinskem dvoru. Praznik „norcev" ali „bedakov" je bil razširjen v Franciji, južni Angliji, severni Italiji in Španiji, Nemčiji, ng Češkem in na Poljskem. Razvoj mask pa se je najhitreje širil v severni Italiji, ki je imela dosti keltske dediščine. Ze leta 1096 zasledimo zapiske o karnevalu v Benetkah, precej kasneje pa v Rimu. Okrog leta 1500 so bile znane meščanske maske -schemberti - iz Nurenberga, reformacija pa je maskiranje na svojem področju prepovedala. Še danes občudujemo maske Indijancev, Tibetancev, Kitajcev in Japoncev, in še prav posebno totemistične maske primitivnih ljudstev. Razumljivo je, da so jih poznali tudi Sloveni, saj že v 11. stoletju zasledimo pustne obrede na Češkem.
Tudi v stari srednjeveški Ljubljani so meščani praznovali pust, ki je trajal tri dni - v nedeljo, ponedeljek in torek. Pustna sobota je novejši dodatek. Je premični praznik in se konča na pepelnično sredo, ki je vedno 40 dni pred velikonočno nedeljo. O 40-dnevnem postu so razpravljali že na Nicejskem cerkvenem zboru leta 315. Ker je bil post sprva izredno strog, so se ljudje pred njegovim pričetkom privoščili obilo jedače in pijače, ki se včasih sprevrže v potratnost. V novejši dobi sta posebno znana karnevala v San Remu in v Riu de Janeiru.
Pust ima v Sloveniji svojega „patrona" v Kurentu ali Korantu. Ker predstavlja dneve razbrzdanega veselja, spominja na grškega boga Dioniza. Kurent nastopa v neštetih slovenskih bajkah in pripovedkah. Prekmurci menijo, da je bil nekdaj tako lep mladenič, da ga ženske nikoli niso pustile pri miru. Vsega naveličan je odšel v puščavo in prosil Boga, naj mu iznakazi obraz. Bog se ga je usmilil -mladeničev obraz je dobil divje poteze in na glavi so mu zrasli rogovi. Od tedaj je imel mir pred ženskami.
O pustnih navadah na Slovenskem je veliko napisanega. Na Goriškem so znani „cerkljanski laufarji", v Prekmurju „pozvačin", „Škoromanti" iz Berkinov, „mačkare" iz Dobrega Polja in „šeme" iz Kostanjevice. Zadnje so posebno znane, ker „pokopavajo pusta". V Ljubljani so bili
Na Koroškem gladovna stavka
Štirje sodelavci Radia dva na Koroškem so začeli enotedensko opozorilno gladovno stavko, s katero zahtevajo trajno zagotovitev celodnevnega slovenskega radijskega programa za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Vlada je namreč decembra lani nehala financirati ta slovenski radio. Sodelavci vse dni opravljajo svoje službene dolžnosti. Med stavko uživajo le tekočino, so pa ves čas pod zdravniškim nadzorom.
Avstrijska zvezna vlada se doslej še ni odzvala na njihove zahteve, prejeli so le signale, da bo prihodnji teden državni sekretar na avstrijskem ministrstvu za
kulturo Franz Morak sprejel delegacijo slovenske manjšine, ki mu bo izročila več kot 8.600 podpisov podpore za slovenski radio.
Do zdaj so prejeli že več kot 50 pisnih oz. ustnih izrazov podpore, veliko solidarnost pa so prejeli tako iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot tudi iz Slovenije in Avstrije. Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ravnanje avstrijske državne radiotelevizije označili kot neodgovorno, nerazumevanje avstrijske države pa je po njihovem obsodbe vredno, saj s tem krši lastne zakone in evropske norme v korist manjšinskih jezikov.
Iraku z geslom šport proti vojni. Udeleženci turnirja so bili poslanci, športniki in glasbeniki ter drugi iz sveta gospodarstva in politiki, je pojasnila vodja odnosov z javnostmi pri ZLSD Irena Mraz.
Medtem je civilnodruž-beno gibanje Združeni ob Lipi sprave v izjavi za javnost v soboto izrazilo nasprotovanje „slovenski protivojni koaliciji in njenim
shodom v Sloveniji". Obenem gibanje po besedah njegovega predsednika Stanislava Klepa pozdravlja stališče zunanjega ministra Dimitrija Rupla in njegovo izjavo k izjavi Vilniuške skupine kandidatk za vstop v zvezo NATO o ameriški politiki do Iraka, saj meni, da Al Kaida in Irak skupaj ogrožata obstoječo svetovno ureditev in skušata svet spremeniti v kaos.
pustni plesi v Kazini že leta 1836, znani so bili tudi plesi na prostem na drsališču pri Kernu v Trnovem, kasneje tudi v Unionu in Narodnem domu, a tudi v gostilnah je veseljačenje do polnoči, ko nastopi pepelnica in z njo doba posta. Pust so pri nas praznovali vsako leto z drugačnim naslovom in koreografijo.
Tako se na primer maškarada enkrat imenuje „V začaranem gradu", drugič „Semenj v Novgorodu" ali „Karneval v Sevilli" in enkrat so celo pripeljali „Parnik Slavija" s 700 potniki itd...
Tudi v zvezi s pepelnico imamo Slovenci več navad. Tisti dan hodimo verniki v cerkve in pristopamo k pepel-jenju, se postimo, a Ljubljančani pa le imamo za ta dan značilne ribje jedi.
Zanimivo poroča Valvasor, da se dekleta, ki se v predpustu niso poročila in ki so se približevala tridesetim letom, morale „vleči ploh". To je bil težek olupljen hlod, na katerega so bile pritrjene slamnate lutke, katere so nato sežgali ali pa vrgli v vaški vodnjak. Neomožena dekleta so morala fantom plačati pijačo...
Tudi ob pustu imamo Slovenci značilne jedi. Poleg kolin in svinjskega mesa so najbolj znani krofi. Iz knjige »Slovenske narodne jedi" sem izbrala nekaj receptov. Seveda imajo naše gospodinje v Argentini tudi svoja navodila in krofi imajo svoj značilni »zlati obroč".
Priredila D-ova
PUSTNI KROFI
I.
1 kg moke, 4 dkg kvasa, 3 jajca, 10 dkg surovega masla, 6 rumenjakov, 15 dkg sladkorja, 1 žlica ruma, sol, mlačno mleko, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Moko presejemo. Postavimo kvas. Surovo maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Naredimo testo iz moke, vzhajanega kvasa, umešamo ruma, soli in potrebnega mlačnega mleka. Nadaljnji postopek je opisan pri tretjem receptu.
II.
1 kg moke, 4 dkg kvasa, 15 dkg surovega masla, 6 rumenjakov, 15 dkg sladkorja, 1 žlica ruma, sol, mlačno mleko, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Moko presejemo. Postavimo kvas. Surovo maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Naredimo testo iz moke, vzhajanega kvasa, umešamo ruma, soli in potrebnega mlačnega mleka. Nadaljnji postopek je opisan pri tretjem receptu.
III.
1 kg moke, 6 dkg kvasa, približno 3/4 I mleka in 1/4 I smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dkg sladkorja, pomarančna ali limonina lupina, malo muškatnega oreščka, sol, 4 žlice ruma, 15 dkg surovega masla, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančne ali limonine lupine, nastrgamo orešček. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepemo kvašeno testo. Ko je testo stepeno, dodamo še stopljeno surovo maslo.
Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne ugnetemo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, ker bi s tem povzročili zračne luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav nadrobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja.
Vzhajano testo zvrnemo na namokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del testa obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in ponovno obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo.
V kozico denemo za tri prste olja in ga razgrejemo. Poskusimo s cvrenjem z enim samim krofom. V olje ga spustimo tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko je lepo zarumenel, ga obrnemo in ocvremo še po drugi strani.
Pravilno vzhajani krofi se potope v olje do polovice, zato nastane, ko krofe obrnemo, venček. Preveč vzhajani pa se potope nad polovico in venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Pri prevročem olju testo prehitro porumeni in je neprepečeno. Poskusimo s pletilko. Zabodemo jo v krof od strani. Če se je testo prime, ni dovolj ocvrto. V kozici naj ne bo preveč krofov, da se ne bodo dotikali. Ocvrte polagamo na cedilo ali pivni papir in vroče potresemo s sladkorjem. Ne polagamo jih drugega vrh drugega, ker se pomečkajo.
Vroči krofi veljajo za delikatese, mrzli pa so laže prebavljivi.
SVOBODNA SLOVENIJA • 27. februarja 2002			mmmm	Stran 5
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA, Ml TIERRA
ZVENENJE V ZDA
Film Zvenenje v glavi režiserja Andreja Košaka, nastal po istoimenskem romanu Draga Jančarja, je bil predstavljen v Združenih državah Amerike, in sicer na 14. mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu v južni Kaliforniji. Projekcija Zvenenja v glavi je bila v posebni sekciji „oskar", v katero so uvrščeni filmi, ki so jih posamezne države izbrale kot potencialne kandidate za tujejezičnega oskarja.
VŠEČ JIM JE MAZDA 6
Zmagovalec letošnjega izbora za slovenski avto leta 2003 je Mazda 6. Po izboru bralcev in poslušalcev osmih slovenskih medijev so se v finale poleg zmagovalca uvrstili še Renault Megane, Citroen C3, Ford Fiesta in Fiat Stilo.
DOBRA OCENA
Mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradstreet (D&B) v svojem rednem februarskem poročilu ocenjuje, da je Slovenija še vedno na prvem mestu v regiji. Makroekonomske napovedi so ostale večinoma enake kot prejšnji mesec. Ocena za letošnje leto se je znižala za štiri desetinke na 3,4 odstotka. Kot glavni razlog za znižanje navajajo degradacijo ocene za evro območje. Tu so pričakovanja letošnje rasti namreč veliko skromnejša in znižana z 1,8 odstotka na 1,4 odstotka.
SMETIŠČNA ENERGIJA
Na deponiji komunalnih nenevarnih odpadkov v Bu-kovžlaku pri Celju je z delom pričela prva mala plinska elektrarna v celjski občini, ki za proizvodnjo električne in toplotne energije izkorišča energijo deponijskega plina. Zmogljivost elektrarne je 625 KW, razpoložljiva toplotna energija pa znaša največ 766 KW, kar zadošča za ogrevanje 25 hiš.
Stališče do Avstro-Ogrske
PO SVE
POŽARA V ZDA
V požaru, ki je izbruhnil med rock koncertom v nočnem klubu blizu mesta Providence, prestolnice ameriške zvezne države Rhode Island, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 96 ljudi, 187 ljudi pa so prepeljali v bolnišnico, od tega jih je 25 v kritičnem stanju. Požar je izbruhnil zaradi uporabe pirotehničnih sredstev ob začetku koncerta. - V požaru, ki je izbruhnil v skladišču nafte pred Staten Islandom v New Yorku, sta umrla dva človeka, eden pa je huje ranjen. Kakih 200 gasilcev je požar uspelo pogasiti. Ogenj je izbruhnil zaradi nesreče pri raztovar-
janju manjšega tankerja. Oblasti so zatrdile, da ni nobenih znamenj terorizma in da gre skoraj zanesljivo za navadno delovno nesrečo.
ATENTAT NA PODZEMSKI
V silovitem požaru, ki je izbruhnil na vlaku podzemne železnice v južnokorejs-kem mestu Daegu, je umrlo najmanj 133 ljudi, 300 pa jih še pogrešajo. Požar je po navedbah očividcev zanetil neki 46-letni duševno moteni moški. Sicer pa je preiskava usmerjena na pomanjkanje preventivnih ukrepov, na slab varnostni sistem in človeško napako.
SLOVENCI
JAMAJSKO-SLOVENSKI REKORD
Jamajčanka s slovenskim potnim listom Merlene Ottey je na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Gentu v Belgiji zasedla drugo mesto v teku na 60 m in dosegla tudi nov slovenski rekord.
HITRI PUŠČIČAR
Andrej Zupan, najboljši slovenski tekmovalec v lokostrelskem biatlonu, je v uvodni tekmi svetovnega prvenstva v nemškem Mittenwaldu v sprinterski preizkušnji na 7,5 km je osvojil naslov svetovnega prvaka, pri tem pa ugnal letos nepremagljivega Rusa Andreja Markova, vodilnega v svetovnem pokalu. Na prvenstvu nastopa več kot 80 tekmovalcev in tekmovalk iz enajstih držav.
DRŽAVNI TROSKOK
Gregor Cankar (Novoles Dolenjske Toplice) je na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani s 16,82 metra krepko izboljšal svoj državni rekord v troskoku, ki ga je dosegel 22. januarja 2000 v Šempetru pri Novi Gorici (16,39). Norma za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v britanskem Birminghamu (od 14. do 16. marca) je 17,08 m v troskoku.
MALI NOGOMET
Slovenska reprezentanca v malem nogometu je na 3. evropskem prvenstvu v Aserti izgubila prvo srečanje (skupina A) proti Italiji z 1:2 (1:2). Zgodovinska tekma za Slovenijo na svojem prvem nastopu na EP se je končala s porazom.
Ob koncu 19. stoletja je dobila slovenska politika tako drugačno podobo. Zavest o potrebi ustanovitve južnoslovanske skupnosti je povsem prevladala. Vendar je bil ta program zelo raznolik. Proti avstroogrskemu okviru so nastopali predvsem socialistični Preporo-dovci in npr. Cankar. Mnogi so se bali, da bi v primeru razpada monarhije Slovenija bila žrtev italijanskega in nemškega imperializma (kar se je pozneje deloma res izvršilo). Nekateri so se bali združitve z drugimi južnimi Slovani zaradi višje slovenske zahodnoevropske civilizacije in bi bila združitev s Srbijo korak nazaj (kar se je pozneje deloma tudi zgodilo). Večina je poudarjala potrebo po zvestobi dinastiji.
A nobena stranka ni sprejemala Avstro-Ogrske take, kot je bila. Monarhijo so si želeli preosnovano kot
zvezo enakopravnih narodov ali trializem. Upali so, da bo zgodovinska nujnost prisilila državo v reforme. Prepričani so bili, da sta samo dve rešitvi: reforma Avstrije ali pa zrušitev monarhije in rešitev jugoslovanskega vprašanja mimo nje. A niti madžarska niti nemška oblast nista hotela popuščati.
Predstava o enotnem jugoslovanskem narodu je bila bolj deklarativna, v praksi ni nihče opuščal slovenščine. Glavno mnenje je bilo, da smo Slovenci premajhni za samostojnost.
Politične stranke so v Sloveniji jasno videle probleme in tudi možne rešitve, a v vsem je bilo še mnogo nejasnosti in delovanja. Veliko 1. svetovno vojsko so Slovenci pričakali bolj slabo pripravljeni. Narodno zedinjenje in nova država je prišla kot veliko presenečenje, kakor tudi izid vojske z razbitjem države.
PISALI	SMO	P
FILMSKA PREDSTAVA V LANUSU
Ve Slovence v Lanusu in njegovi bližnji in daljni okolici vabimo na predstavo filma „Po nedolžnem obsojeni kardinal", ki bo v nedeljo, 1. marca ob 14., 18. in 20. v župnijski dvorni v Lanusu. Film je angleškega izvora in prikazuje življenje kardinala dr. Alojzija Stepinca.
CARAPACHAY
V nedeljo, 22. februarja je imel v samostanski kapeli v San Fernando g. Skvarča mašo za vse tiste slovenske fante, ki so umrli v raznih ujetniških, vojaških in begunskih taboriščih v Italiji. Maše se je udeležilo precej slovenskih fantov, prijateljev svojih pokojnih tovarišev in vojnih let. Ti fantje so potem napravili skupni izlet v Tigre.
MENDOZA
Socialni študijski krožek v okviru društvenega delovanja se je pričel v mesecu septembru. Tečaj vodi Janez Majeršič. ki je nazorno orisal socialno gibanje v domovini. Sledilo je proučevanje papeške okrožnice Quadragesimo anno. Obisk je bil zadovoljiv, predvsem je bilo veliko fantov, tečaj bomo nadaljevali meseca aprila.
BARILOČE
BLAGOSLOVITEV KRIŽA NA CAPILLI
Pustni izlet na Capillo je postal kar tradicionalen. Letos pa je bil ob udeležbi sedemnajstih Slovencev še posebno slovesen, ker smo ga združili z blagoslovom križa, ki samo ga lani v potu svojega obraza postavili na tej gori.
V nedeljo smo postavili šotore v krnici, najbolj nepoča-kani pa so takoj skočili na vrh in pripravili vse potrebno: prebarvali križ in iz kamenja zgradili oltarno mizo.
V ponedeljek smo se vsi zbrali na vrhu pod križem. Albin Avguštin je blagoslovil križ, imel nagovor in opravil sv. mašo, prvo gorsko mašo ob Nahuel Huapiju.
Zvečer nas je sprejel tabor v krnici, v torek pa smo bili spet doma.
V tej skupini je sodelovalo več gostov iz Buenos Airesa, Albin Avguštin, Milan Povše, Robert Petriček, zakonca Keber in Dorijan Heller. Od Bariločanov omenjam 12-letna Petra Habjana in Slavka Bavdeža, in člane slovenske plezalne skupine: gorska vodnika Pangerc in Bertoncelj, Jerman, Simčič, Razinger, Arnšek, Adamič, Padovan in V. Arko. VA
Svobodna Slovenija, št.9, 26. februarja 1953
La partida de los franceses
Despues de la derrota sufrida en Rusia en el afio 1812 y de las batallas que tuvieron lugar en los afios subsigui-entes, se iba acercando a toda velocidad el ocaso de Napoleon. En agosto de 1813 Austria se unio a la coalicion antifrancesa y declaro la guerra. En menos de un mes las tropas austriacas ocuparon todo el territorio que conforma-ba las provincias ilirias. El 13 de octubre torno el mando en nombre del emperador austrfaco Francisco el goberna-dor civil y militar Latterman.
Se termino de este modo un periodo corto pero muy importante para el desarrollo de la nacion eslovena. La presencia francesa en tierras eslovenas no conto con el tiempo necesario para asentarse y normalizarse, pero trajo consigo, de todos modos, un primer contacto con el mundo mas aventajado. Despues de mil anos los eslovenos abandonaron por primera vez - si bien por un lapso limitado- el marco del imperio austrfaco. Las provincias ilirias destrufan el orden feudal y conectaban una gran parte del territorio esloveno con el centro, con Ljubljana.
Es de creer que el renacer de lliria tiene un significado mas amplio. Es el resurgimiento de los eslavos de un sometimiento de siglos.
Para contrarrestar el logro que representaba el poder usar la lengua eslovena en las provincias ilirias, los austrfacos crearon en el liceo de Gradec una catedra de idioma esloveno.
Toda la actividad cultural tuvo un gran crecimiento. El cfrculo de Zois con Vodnik a la cabeza se puso a traducir y a redactar libros de texto, poemas y obras de divulga-cion.
En cuanto a los eslovenos del Veneto cabe destacar que los austrfacos no les confirmaron los derechos que habfan adquirido antes de la desaparicion de la republica de Venecia. Con la llegada de los franceses los grupos autonomos se reunieron unas cuantas veces y despues desaparecieron. Los franceses barrieron con los antiguos sfmbolos de la independencia - mesas de piedra, bancos, tilos, etc.-. Crearon las intendencias modernas que ya existfan en otras partes de Eslovenia.
OSEBNE
Poroka: V soboto, 8. februarja sta se poročila v župnijski cerkvi Svete Družine v Berazategui Silvia Gabriela Paci in Pavel Kržišnik. Priči sta bila Alfredo Paci in Lučka Štrbenc Kržišnik. Poročal je župnik Franc Urbanija.
Čestitamo!
Smrt: V roparskem napadu je bil ubit v Santa Cruz Jože Vodnik (67).
Naj počiva v miru!
ZVON SPRAVE
Predsednik vladne komisije za ureditev prikritih grobišč, Peter Kovačič Peršin je potrdil vest, da so končani vsi postopki v zvezi z javnim natečajem za oblikovanje enotnega spominskega obeležja, (razen za Teharje in Kočevski Rog), ki se je iztekel novembra lani.
Na natečaj se je prijavilo 22 ponudnikov, od teh je bil le eden, ki je zadostil vsem pogojem. To je projekt ljubljanskega podjetja Gigodesign. Vsi projekti bodo postavljeni na posebni razstavi meseca februarja.
Pomnik ima obliko bronastega valja, ki lahko
deluje kot zvon. Tega bodo postavili ob vsa prikrita grobišča po Sloveniji, ki jih je sedaj evidentiranih nad 200. Denar v proračunu je zagotovljen.
Eno od vprašanj, na katera še ni odgovora, pa je, kaj naj piše na teh spomenikih. Lani so o tem razpravljali v parlamentu, a niso prišli do nobenega zaključka. Vlada je predlagala en napis, bivša partija drugega, pomladniki tretjega. Govora je bilo, da domobranci niso bili vojaki, da torej njihova grobišča naj bi ne bila vojaška, da oni niso padli za domovino itd. Levica se je na vse Nad. na 6. str.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esIoveniauPsinectis.com.ar / debel jak® netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Božidar Fink, Matjaž Čeč, Karel Groznik, Pavlina Dobovšek. STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C/ 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko®ciudad.com.ar
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Cuenta N°7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
TURIZEM Oddajam 2 stanovanja za 3/5 oseb v Villa Catedral - Bariloche. Informacije na Tel: (02944) 42-4978 / E-Mail: razingergrohar@ciudad.com.ar Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
L^t' karte, ezerva i iotelov,
najem avtor Tov in izleti po svetu H. Yrigoyen z/42 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153.	e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. februarja 2003
1 EURO 231,48SIT 1 U$S dolar 216,29SIT
Referendum o vključevanju...
Nad. z 2. str.
Vsi volivci, ki so vpisani v volilni imenik bodo v prihodnjih dneh po pošti dobili obvestilo Republiške volilne komisije o možnih načinih uresničevanja volilne pravice. Ob tem opozarjamo, da je določeno število izseljencev sicer vpisanih v volilni imenik, vendar brez točnega naslova stalnega prebivališča v tujini, ker tega naslova niso sporočili pristojnemu organu v Sloveniji. V takih primerih naj stranke kontaktirajo veleposlaništvo RS v Buenos Airesu in sporočijo svoj naslov.
Državljan: 'epublike Slovenije, ki imajo pravico glasovati na referend ->u, lahko uresničujejo pravico glasovati na referendumu na naslednji način:
a) na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije, na katerem bo vzpostavljeno volišče in na katerem bo mogoče, v nedeljo 23. marca 2003 med 09.00 in 17.00 uro po lokalnem času, glasovati. Volišče bo odprto na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, na naslovu Avenida Santa Fe 846, piso 6, C1059ABP Buenos Aires.
Osebe, ki so vpisane v volilni imenik se na dan glasovanja lahko zglasijo na volišču na diplomatsko konzularnem predstavništvu, pri čemer morajo imeti s seboj dokument, ki izkazuje njihovo istovetnost.
b) V primeru, da stranke želijo glasovati, pa ne bodo mogle glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu, lahko glasujejo po pošti ali na volišču na območju Republike Slovenije. Po odločbi Ustavnega sodišča morajo v tem primeru najpozneje do 15. dne pred dnem glasovanja, to je do vključno 08. marca 2003 sporočiti Republiški volilni komisiji, da željo glasovati po pošti oziroma na volišču v Republiki Sloveniji.
Zahtevek za glasovanje po pošti vsebuje osebne podatke volivca, točen naslov (s poštno številko itd.) v tujini, na katerega bo okrajna volilna komisija volivcu poslala volilno gradivo. Volilnemu gradivu bo priložena tudi volilna karta, ki jo bo moral volivec potrditi bodisi na diplomatsko konzularnem predstavništvu, bodisi pri pooblaščencu veleposlaništva ali pri drugih pristojnih organih, npr. pri notarju. Tisti, ki boste glasovali po pošti, boste volilno gradivo lahko oddali pooblaščencu ali na diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije ali pa poslali po pošti nazaj v Slovenijo.
Zahtevek za glasovanje po pošti se pošlje Republiški volilni komisiji na naslov:
REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
Slovenska 54
SI-1000 LJUBLJANA - SLOVENIJA
lahko tudi po faxu:
++386 1 43 31 269
Instruktivni obrazec za vložitev zahtevka za glasovanje po pošti ali na volišču v Sloveniji je dosegljiv tudi na spletni strani: www.rvk.si.
OBVESTILA
SOBOTA, 1. marca:
Pustna veselica v Našem domu v San Justo.
SOBOTA 8. marca:
Sprejemni izpiti v Srednješolskem tečaju RMB ob 9. uri
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. marca:
Družabno kosilo Društva slovenskih upokojencev ob
13. uri v Našem domu v San Justo.
PETEK, 14. marca:
Koncert pristavskega moškega zbora ob 21. uri na Pristavi.
SOBOTA, 15. marca:
Začetek pouka v Slovenskih osnovnošolskih tečajih. Začetek pouka v tečaju ABC po slovensko ob 9.30 v Slovenski hiši.
V Srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri popravni in dopolnilni izpiti; ob 17.30 vpisovanje; ob 18. 30 začetna sv. maša.
NEDELJA, 16. marca:
Otvoritvena prireditev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši. Ob 16. uri sv. maša. Ob 17. uri igra Mogočni prstan.
ZA SM
V pisarno vstopi neznanec.
-Bi lahko videl šefa?
-Žal ne, ker je moral na sodnijo.
-Kdaj pa bi ga lahko?
-Naš advokat pravi, da čez kaka dva meseca.
.Janezek, zakaj ti domače naloge vedno piše
očka?
-Ker jih dedek ne zna, mamica pa nikoli nima časa.
-In ti verjameš možu, da je bil res na lovu, ko pa ni nič prinesel?
-Prav zato mu verjamem.
Zvon sprave
Nad. s 5. str.
kriplje branila kaj popustiti v prid domobrancev. Tako da so zadnje branje v parlamentu prenesli na marec.
Peter Kovačič Peršin je še izjavil, da če se parlament ne bo izjavil, je njegova komisija pristojna, da sama izbere napis.
Na vsak način bo poteklo še precej vode, da bodo stali, spomenikih na grobiščih domobrancev in drugih žrtev komunizma.
V prostorih galerije Družina v Ljubljani so v petek, 31. januarja, odprli razstavo predlogov pomnikov za prikrita grobišča na območju Slovenije. Z obeležji, ki jih bodo izdelali po prvonagrajenem predlogu, želi država izpolniti svoj pietetni dolg do vseh žrtev 2. svetovne vojne in revolucije in bo grobišča uredila kot spominske kraje, je na odprtju razstave dejal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin.
Pust1 CD2>
Srclvfe, 01* M*i**'!	21,	ZO-	wic
r)t.
Mm D«k-	2*)S6
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo
v soboto, 8. marca
ob 9.00 sprejemmi izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski svet), recitacija, pogovor v slovenščini.
v soboto 15. marca
ob 15.00 popravni in dopolnilni izpiti (k izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami)
ob 17.30 vpisovanje
ob 18.30 začetna sv. maša
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni šoli in potrdilo o vpisu v argentinsko šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejšnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko šolo in počitniška naloga (od drugega do četrtega letnika spis z naslovom „Moje praznovanje božiča, novega leta in sv. treh kraljev", ki mora obsegati štiri strani normalnega formata z lastnoročno pisavo, ne na računalnik; za peti letnik je naloga prispevek za almanah).
Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnili vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj.
Vpisnina $ 10.-, drugi otrok $ 5.-, tretji pa je vpisnine oproščen.
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri v Slovenski biši.
ob. 16. uri: sv. maša ob 17. uri: v dvorani škofa Rožmana igra
Mogočni prstan
Frana Milčinskega
v izvedbi Balantičeve šole režija: Nevenka Godec Zupanc, scena: Tone Oblak
NOVO LETALO
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je dodal svoji floti osmo letalo. Gre za 48-sedežno letalo kanadskega proizvajalca Canadair Regional Jet - CRJ, ki ga je AA za dve leti vzela v najem pri Bombardier Corporation. Dodatno letalo v floti po trditvah vodstva AA utrjuje pozicijo slovenskega letalskega prevoznika na evropskem trgu, omogoča izboljšan vozni red, s tem pa za potnike še boljše povezave po Evropi in svetu.
ZA EVROVIZIJO
Na slovenskem izboru letošnje evrovizijske popevke je zmagala Karmen Stavec s pesmijo Lep poletni dan. Druga uvrščena je Nuša Derenda s pesmijo Prvič in zadnjič, tretja pa Alenka Godec s pesmijo Poglej me v oči.
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
□ po pošti (točno napiši naslov)
□ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: .................................
Ulica in št.: ..................................
Kraj: ....................... Poštna št.: ......
Provinca:.................... Tel.: ............
Država: ........................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
J\B
PO SLOVENSKO
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto od 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši.
Začetek 15. marca