< > K* V) O D u < u O Ljudi moraš praskati tam, kjer jih srbi. Francoski pregovor naš tednik Številka 19 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT 11. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec petek, maja ^001 CITAT TEDNA Slovenska narodna skupnost naj sama od- . loči, ali naj pride do enega sodišča za narodno skupnost ali pa naj ostane pri sedanji ureditvi. minister za pravosodje Böhmdorier Radio in sklad za vrtce do letošnjega poletja? _______________ — Stran 2 9. Kulturni teden koroških Slovencev Preteklo nedeljo ga je v beljaškem Park hotelu slavnostno v imenu prireditelja - Biro za slovensko narodno skupnost - slavnostno odprl Anderwald, slavnostna govornika pa sta bila minister Haupt in deželni glavar Haider. Pozdravne besede je spregovoril tudi vodja biroja Hren, ki je mdr. poudaril: „V zadnjem času veliko govorimo o dialogu. Če hočemo, da dialog tudi uspeva, morajo slediti konkretne izboljšave. Prvi korak naj bi bil zakon o skladu za dvo- in večjezične vrtce.” Pevsko je prireditev olepšal MoPZ Trta, na sporedu pa je bilo tudi odprtje razstave keramik Mežike Novak, ki so jih občudovali mdr. Haupt, Haider, Sadovnik in Sturm (slika). Več o poteku KT v prihodnjem NT. Foto: Gotthardt IZ NAŠIH OBČIN ■ KULTURA I ZGODOVINA | ŠPORT Globašan v Braziliji S pesmijo v vigred Elite in narodovanje Zaskrbljenost pri SAK Marko Gregorič je bil v V Škocijanu in Žitari vasi Mag. Filipič je v okviru Tinj- Ker je prihodnost SAK neavstrijski delegaciji 17 dni so domača društva vabila ske serije predaval o vlogi gotova, je zaskrbljenost pri pri Indijancih na Riu Negro. na vigred ni koncert. literature in Mohorjeve. odgovornih kluba velika. Stran 8/9 Stran 10/11 Stran 11 Stran 15 2 Politika Politika 3 PUKŠIČ_________________ Avstrija mora uresničiti 7. člen Sprva je kazalo, da bodo v slovenskem državnem zboru ukinili komisijo, pristojno za vprašanja Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki jo je v prejšnjem mandatu vodil Marjan Schiffrer. To se ni zgodilo, predsednik nove komisije pa je socialdemokrat Franc Pukšič. Preteklo sredo, 10. maja, je nova komisija prvič obiskala koroške Slovence. V prostorih Zveze Bank se je srečala z zastopniki NSKS, ZSO, EL, Slovenske gospodarske zveze, Zveze Bank in Slovenske športne zveze. Po besedah predsednika komisije Pukšiča je bilo v ospredju pogovora gospodarsko sodelovanje. V tem smislu je napovedal tudi potrebo po spremembi Resolucije slovenskega državnega zbora 1996, ki naj bi upoštevala približevanje Slovenije Evropski uniji. Poudaril je, da gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in koroškimi Slovenci ne sme biti cesta eno-smernica, temveč da je treba upoštevati interese vseh prizadetih. Predsednika NSKS in ZSO sta komisijo informirala o torkovem dogovoru, ki so ga sprejeli zastopniki narodne skupnosti skupno z deželnim glavarjem, predsedniki koroških strank ter s predsednikoma KHD in KAB. Pukšič: „Komisija sama do dogovora še ni mogla zavzeti stališča. Osebno pa menim, da je pot dialoga pravilna.” Glede Haiderjeve zahteve, da se naj narodna skupnost odpove izterjanju pravic po pravni poti, pa je predsednik komisije menil, da bi koroški deželni glavar moral poznati avstrijski pravni sistem, ker obstaja individualna pravica do pritožb pri sodiščih. Prav tako pa je tudi poudaril: „Avstrija mora uresničiti odprta vprašanja 7. člena avstrijske državne pogodbe.” Janko Kulmesch Radio in sklad za vrb do letošnjega poletja? Haider: „Dogovorili smo se, da se ne bodo iskale rešitve odprtih vprašanj po pravni poti, temveč v dialogu.” ■ Wurmitzer: „Dosegli smo v koroški manjšinski politiki konsenz na najširši ravni. Česa takega še nismo imeli.” 1. Dialog pri okrogli mizi je doslej ustvari! zelo pozitivne rezultate. 2. Pogovorni partnerji se strinjajo, da bodo nadaljevali pot dialoga, ki mu dajejo prednost pred pravnim postopkom. 3. Odprta vprašanja paketa (zakon o otroških vrtcih ter ORF) se naj bi rešita do poletja 2001. 4. Za uresničitev zakona o narodnostnih ' skupnostih 76/77 (odredba o krajevnih napisih) se bo na ravni prizadetih občin začel dialog. 5. V vprašanju zastopstva narodne skupnosti v deželnem zboru se bodo nadaljevala pogajanja v pododboru. 6. Za nadaljnji razvoj sodobnega koncepta za narodne skupnosti se bo nadaljeval dialog pri Okrogli mizi, pri čemer je predviden časovni rok treh tet. Celovec, 8. maja 2001 ■T"a dogovor so pretekli torek, 8. maja, ob okrogli I mizi v biroju deželnega glavarja podpisali deželni glavar Haider, predsedniki koroških strank Freuenschlag (FPÖ), Ambrozy (ÖVP) in Wurmitzer (ÖVP), zastopniki koroških Slovencev predsednik NSKS Sadovnik, predsednik ZSO Sturm, predsednik EL Wakounig in podpredsednik NSKS Vospernik ter predsednika domovinskih organizacij Feldner (KHD) in Schretter (KAB). Vsi deželni politiki in zastopnika domovinskih združenj so izrazili svoje veliko zadovoljstvo, da se je s podpisom tega sporazuma uveljavila politika dialoga. Tako je predsednik koroške ÖVP Wurmitzer poudaril, da gre za dogovor, ki so ga poleg strank podpisali tudi zastopniki narodne skupnosti in domovinskih združenj KHD/ KAB. Wurmitzer: „Česa takega doslej še nismo imeli.” Njegov socialdemokratski kolega Ambrozy pa je zelo vesel, „da se je dialog vrnil spet v deželo”. Dokaj zadovoljen je bil tudi deželni glavar Haider. V pogo- voru z novinarji je poudaril: „Dogovorili smo se, da se ne bodo iskale rešitve odprtih vprašanj po pravni poti, temveč v dialogu.” Očitno je bilo to za Haiderja še posebej pomembno, kar je dal tudi razumeti že preteklo nedeljo na odprtju 9. Kulturnega tedna koroških Slovencev. Pozval je manjšino, naj se odpove „palici ustavne službe” in „naj s svojimi zahtevami ne preobremenuje večine." Poudaril je, da je ta njegova politika usklajena z zveznim kanclerjem Schüsslom in njegovo namestnico Riess-Passer. Deželni glavar je podkrepil, da bo do letošnjega poletja prišlo do zakona o skladu za vrtce in rešitve celodnevnega radijskega sporeda. Zagotovil je, da bodo postavili tudi manjkajoče napise, ni pa se hotel izraziti, kdaj naj bi se to zgodilo. „To bo odvisno od pogovorov s predstavniki prizadetih občin.” V naslednjih treh letih pa naj bi se po Haiderju predvsem razmišljalo o manjšinskih ureditvah v drugih evropskih deželah, „za kar smo ustanovili tudi manjšinski inštitut CIFEM v Osojah.” Kako utemeljujejo dogovor zastopniki narodne skupnosti, lahko preberete na 3. strani. Janko Kulmesch POTRNA______________________ Klasnic obiskala štajerske Slovence Doslej je uradna Štajerska zanikala obstoj štajerskih Slovencev. Pretekli teden pa je prišlo vsaj za društvo Člen 7 do zgodovinskega obiska - šefinja štajerske deželne vlade Klasnic je obiskala Pavlovo hišo v Potmi pri Radgoni. Spremljali so jo mdr. župana mesta Bad Rad-kersburg in občine Radkersburg-Umgebung ter zastopnica okrajnega glavarja Radgone. Pogovor je iniciiral slovenski veleposlanik na Dunaju Vajgl. Opozoril je, da je Slovenija priznala v kulturnem sporazumu z Avstrijo obstoj nemškogovoreče skupnosti, prav tako pa tudi želi, da bi Štajerska priznala obstoj slovenske skupnosti. Predsednik Člena 7 Lenart je poudaril, da pogovori s šefinjo štajerske deželne vlade niso bili politične narave,^ temveč simboličnega pomena. Že prihodnji teden pa se bo srečal z deželnim poslancem Lopatko, ki je vodil deželnozborsko komisijo, pristojno za vprašanje štajerskih Šlovencev. Tema pogovora naj bi bila mdr. finančna podpora Pavlovi hiši oz. Členu 7. -Kuj- 1. Der Dialog am Runden Tisch hat bisher sehr positive Ergebnisse gebracht. 2. Die Gesprächspartner kommen überein, den Weg des Dialoges fortzusetzen und diesen einer Auseinandersetzung auf dem Rechtsweg vorzuziehen. 3. Die offenen Punkte des Paketes (Kindergartengesetz und ORF) sollen bis Sommer 2001 einer Erledigung zugeführt werden. 4. Zur Erfüllung des Volksgruppengesetzes 76/ 77 (Topographieverordnung) wird auf der Ebene der betroffenen Gemeinden der Dialog eingeleitet. 5. In der Frage der Volksgruppenvertretung im Landtag werden die Verhandlungen im Unterausschuß fortgesetzt. 6. Zur Weiterentwicklung eines modernen Volksgruppenkonzeptes wird-öfeer-dte jjorhipihAnrtan nffenpn Fragen der Dialog am Runden Tisch fortgesetzt, wobei ein Zeitraum von 3 Jahren vorgesehen ist. AKTUALNI POGOVORI Predsedniki NSKS/ZSO/EL, Bernard Sadovnik/Marjan Sturm/Andrej Wakounig o torkovem dogovoru, ki so ga sprejeli skupno z deželnim glavarjem, predsedniki koroških strank in KHD/KAB. „Čim več rešitev ob okrogli mizi, tem manj jih je treba iskati pri sodiščih” Ste zadovoljni z rezultatom torkove okrogle mize? SADOVNIK: 1) Rezultat pogovora je še enkrat podkrepil, da se sprejme zakon o skladu za vrtce ter uredi vprašanje celodnevnega sporeda in manjkajočih napisov po uredbi 77 v jasno določenem roku. 2) Zelo pomembno se mi zdi, da nam je uspelo pomiriti položaj v času, ko poteka ljudsko štetje. 3) V torkovem pogovoru smo zelo jasno izpostavili naše nadaljnje zahteve, mdr. glede razširitve dvojezične topografije. Vse deželnozborske stranke so izrazile, da so pripravljene v naslednjih treh letih vsa odprta vprašanja rešiti v konsenzu z manjšino - s ciljem, da ne bo treba izterjati pravic po pravni poti. STURM: Zadovoljen bi bil, če bi dejansko razrešili vsa vprašanja. Razrešili smo vprašanji vrtcev in celodnevnega radija, s tem da smo konkretizirali termin oz. določili, da je treba zadevi urediti najkasneje do letošnjega poletja. Ko se bo to zgodilo, bo to zadovoljiv konkreten korak. WAKOUNIG: Rezultat je precej bliže temu, kar smo lahko sploh Pričakovali. Glede točk, pri katerih se pričakuje čim prejšnja rešitev (sklad za vrtce in celodnevni radio), je pomembno, da se je njihova uresničitev določila tudi terminsko (do srede poletja). Vsa ostala vprašanja pa so v fazi reševanja. Z ostalimi člani okrogle mize ste se dogovorili, da naj ima pri reševanju odprtih vprašanj prednost politika dialoga in ne izterjanje pravic po pravni poti. Pomeni to, da se naj narodna skupnost in njeni pripadniki v y.ka; v.* J W Bernard Sadovnik (NSKS) Marjan Sturm (ZSO) Andrej Wakounig (EL) prihodnjih pritožbam dišču? letih pri odpovejo npr. ustavnem so- SADOVNIK: V demokratični državi ima vsak individualno pravico, da se pritoži pri sodiščih. Če pa partner izkaže pripravljenost, da se rešijo odprta vprašanja v smislu manjšine po poti dialoga, potem se je najprej treba odločiti za pot'dialoga. Ce ti sosed ponudi roko, jo lahko ali takoj zavrneš ali pa jo sprejmeš. Hkrati pa poudarjam, da si manjšina v primeru, da pogovori ne bi kazali pozitivnih rezultatov, tudi za prihodnost ni zaprla nobene poti. STURM: Ustavno sodišče igra v pravni državi izredno pomembno vlogo. V avstrijskem sistemu ima vsak posameznik možnost, da sproži postopke tudi pred ustavnim sodiščem. Seveda sem za to, da se zadeve rešijo v pogo-janjih ob mizi. Zadnja konsekvenca pa je ta: če pa pogovori ne kažejo rezultatov, gre nekdo do ustavnega sodišča. WAKOUNIG: Ne. Povsem logično je, da je vselej treba iskati rešitev na osnovi koristnega in enakopravnega dialoga. Čim več rešitev se najde na tej osnovi, tem manj je treba iskati pravico pri sodiščih. Odvisno je od deželne vlade, da ne daje povodov za pritožbe. Sicer pa ima pravico do pritožbe vsak posameznik. Že s tega vidika ne more neki nepristojni prepovedati, da se nekdo pritoži pri ustavnem sodišču. Glede manjkajočih napisov po uredbi o topografskih napisih 77 naj bi se prej izvedli pogovori z zastopniki prizadetih občin Suha, Bilčovs, Borovlje in Žrelec. Do kdaj najkasneje naj bi se uresničili napisi? SADOVNIK: Pogovori s predstavniki občin naj bi se čim prej sklicali, njim pa naj bi sledila uresničitev uredbe. Ta se mora zgoditi v najkrajšem mogočem času. Glede tega vprašanja pa je zame tudi pomembno, da so se vsi obvezali, da končno pride do uresničitve obstoječih določil. STURM: V letošnjem letu. WAKOUNIG: Upam in pričakujem, da pride do postavitve manjkajočih tabel čim prej in brez odlašanja. To je mogoče izvesti v dveh mesecih. V naslednjih treh letih naj bi se, tako skupni dogovor ob okrogli mizi, razvil sodoben manjšinski koncept. Kakšna naj bi bila njegova glavna težišča konkretna? SADOVNIK: Eno glavnih težišč je, da odpravimo različne kategorije pravic v narodni skupnosti. Glavno vodilo pri tem pa mora biti, da se manjšina še posebej zaščiti tam, kjer je zelo šibka. Prav tako moramo najti pravilne ( odgovore na spremembe v naši družbi. Z drugimi besedami: Končno se je treba ukvarjati tudi s pričakovanji naše mlajše generacije. Nadaljnja prioriteta je, da najdemo izhod iz gospodarske krize. Tozadevno izdelujemo v narodni skupnosti koncept, ki ga bodo lahko - kljub različnim pristopom posameznikov - vsi zagovarjali. STURM: V prihodnjih treh letih se naj rešijo vsa odprta vprašanja, ki so z današnjega vidika pomembna - od zadovoljive rešitve glede dvojezične topografije in uradnega jezika pa do končne razrešitve glede Glasbene šole. WAKOUNIG: Sodobni manjšinski koncept pomeni, da so vse rešitve primerljive s sodobnimi ureditvami v Evropi in ostalem svetu. Izhodišče sodobnega manjšinskega prava je, da zagotovi manjšini trajen kulturni, gospodarski in politični razvoj ter dobro sožitje z narodom sosedom. Narodna skupnost ne sme stati ob robu dogajanj. Nuditi se ji morajo pogoji, da lahko živi svojo identiteto brez pritiska in negativnih vplivov od zunaj. V del sodobnega manjšinskega prava sodi seveda tudi avtonomno politično zastopstvo v zakonodajnih telesih in drugih političnih gremijih. Tako ima Koroška možnost, da se lahko pohvali z zgledno manjšinsko zaščito ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Pripravil Janko Kulmesch 4 Mnenja Čas za večjezičnost... Orebral sem zanimivi pogovor z novopečenim doktorjem Michaelom Gutownigom v številki Našega tednika z dne 27. aprila 2001. Sprva mu za promocijo na celovški univerzi prav prisrčno čestitam. V marsičem, recimo pri pomanjkljivem znanju slovenščine nekaterih otrok brez poprejšnjega znanja slovenščine po štirih letih ljudske šole, mu pritrdilno sledim. Zahtevani komunikativni pouk, ki ga marsikateri učitelji, šolani v dodatnih naporih tudi na celovški univerzi, npr. pod vodstvom univ. prof. dr. Larcherja, s pridom in uspehom prakticirajo, je vogelni kamen vsakega pridobivanja jezikovne kompetence. Strinjam se z Gutownigom, da je tak na komunikaciji zgrajen pouk nujna osnova za uspešno posredovanje jezika. Kar očitno uspeva z italijanščino in angleščino, namreč pridobivanje osnovnih in praktično uresničljivih osnov v komuniciranju v jeziku, mora uspeti tudi s slovenščino, ki je za neslovensko govorečega gotovo zahtevnejša od italijanščine ali angleščine. V eni zadevi • pa dr. öutownig očitno ni pravilno informiran. Kajpada smo bili in smo slovenski člani šolske komisije z njim vred mnenja, da je vprašanje dvojezičnih ravnateljev na ljudskih šolah zelo pomembna problematika. Sam sem že pred vstopom v komisijo javno pribil, da se mi zdi pozitivna rešitev tega vprašanja celo pomembnejša od razširitve dvojezičnega pouka na 4. osnovnošolsko stopnjo. Kajpada smo to vprašanje tudi v šolski komisiji odločilno naglasili. Žal pa sta oba predsedujoča, sekcijski šef dr. Oberleitner in min. sv. dr. Jisa, to in še druga odprta vprašanja odložila z argumentacijo, da gre v tem trenutku v prvi vrsti za nove-lizacijo zakona z ozirom na spoznanje ustavnega sodišča. Pri nadaljnjih sejah, tako predsedstvo, pa naj bi šlo tudi za vprašanje dvojezične kvalifikacije ravnatelja in za druga vprašanja (zakon iz leta 1959 še vedno govori o učiteljiščih, čeprav imamo že zdavnaj Pedagoške akademije itd.). Žal prvima dvema sejama januarja in februarja tega leta ni sledila nobena obljubljenih nadaljevalnih sej. Osrednje organizacije bi morale skupno s Strokovnim pedagoškim združenjem nujno urgirati nadaljevanje dela pri šolskem ministrstvu na Dunaju. Delo šolske komisije se mora na vsak način nadaljevati še v teh mesecih pred poletnimi počitnicami. Člani te komisije tudi do danes niso informirani o nadaljnjem poteku dela in usodi svojih soglasnih predlogov. Nihče od nas ne pozna dokončnega zakonskega osnutka, ki bo jeseni že veljal za ljudske šole. Dvojezični ravnatelj na dvojezični šoli mora biti in ostati naša neogibna zahteva iz pedagoških, službenih in strokovnih nagibov. dr. Reginald Vospernik, 1. podpredsednik NSKS Kärntner Stimmen JV ilan will die Rechte der Slo- IVIwenen nicht schmälern, aber als „Wunschkonzert” abweisen. Ihre rechtliche Forderung ist „Nestbeschmutzung”, und wer „klug" ist, lässt sich nicht drauf ein. Die Slowenen sollen den Landfrieden durch Rechtsverzicht aufrechterhalten. Ein Bürgermeister verschwört sich, lieber zu sterben, als eine slowenische Aufschrift zu dulden. Denn der Weg des Dialogs muss fortgesetzt und der soziale Friede darf nicht gestört werden. Ganz grundlos und mutwillig „brechen die Slowenen den Konflikt vom Zaun”. Das ist Nazi-Dialektik; dem andern zuzuschreiben, was man selbst vorhat. „Sie schelten Mörder jene, die sie morden.” Das Rechtsbegehren der Slowenen und ihr Bestehen auf der Erfüllung gesetzlich verbriefter Rechte, ist - nach Göbbels -„eine reine Provokation”. Michael Guttenbrunner P.s.: Dr. h.c. Michael Guttenbrunner je koroški pesnik in esejist; živi na Dunaju in je den izmed najbolj progresivnih glasnikov človečanskih pravic vseh slabotnih in zapostavljenih, neoziraje se na njihovo nacionalno poreklo. uredništvo Z MOJEGA VIDIKA O torkovem dogovoru K Jajprej si oglejmo stranke IN tega dogovora. Za koga govorita NSKS in ZSO je jasno, doslej ni bilo nikoli dvoma o tem, da sta to zastopniški organizaciji koroških Slovencev. Da je bila udeležena tudi EL, je jasno zato, ker sta se obe organizaciji domenili, da naj v vprašanju zastopstva v deželnem zboru slovensko stališče formulira EL. Da predsedniki deželnozborskih strank zastopajo deželo Koroško, je tudi jasno. Nikakor pa ni jasno, kaj imajo pri tem dogovoru iskati domovinske zveze, saj ne zastopajo ne dežele in seveda tudi ne manjšine. Z njimi se pravzaprav ne bi bilo treba ničesar dogovarjati, razen če pridemo do zaključka in ta zaključek celo jemljemo na znanje, da koroška politika prepušča svojo uradno manjšinsko politiko tem zvezam. Mislim, da noben resen pogajalski partner takšne pozicije ne more akceptirati. Oglejmo si sedaj vsebino dogovora. Kot prvo točko so zapisali, da se naj vodi naprej dialog in da se naj ne daje prednosti pravnim postopkom. Interpretacija te točke je vsaj za medije jasna: Nadaljnjih pritožb pri ustavnem sodišču naj ne bi bilo. Takšen dogovor seveda ni nič vreden: Nihče ne more posameznikom preprečiti, da se obrnejo na ustavno sodišče. To je v pravni državi nekaj povsem normalnega. Čudi le, da slovenske organizacije pristajajo na takšno stališče, medtem ko sta predsednika osrednjih organizacij še nekaj dni pred okroglo mizo na krajevnih sestankih trdila, da zagovarjata pot pred ustavno sodišče in vidita v tem pomembne možnosti za uspeh. Nato so se dogovorili, da naj do poletja pride do rezultatov v zadevi zakona o otroških vrtcih ter medijske oskrbe v okviru ORF. V bistvu je to ponovitev dogovora, ki je bil dosežen že točno pred enim letom. Če vidimo v dogovoru pred enim letom neke vrste pogodbo, potem bi pravzaprav bilo jasno stališče, če se pove, da naj najprej to pogodbo izpolnijo. Najmanj, kar bi si lahko pričakovali, je, da bi pri okrogli mizi bile predstavljene rešitve v teh dveh zadevah, kar pa se ni zgodilo. Dokler ni znano, kakšna naj bo točna rešitev, pri čemer kot po navadi hudič tiči v detajlu, tako dolgo ni mogoče oceniti, če gre za napredek ali ne. Vrhu tega naše organizacije, vsaj kar se tiče vrtcev, pozabljajo, da jim ni treba nastopati kot prositelj. Državna pogodba iz Saint Germaina daje pravico do financiranja dvojezičnih vrtcev. Nato so se domenili, da naj do konca leta postavijo tiste dvojezične napise, ki so predvideni že po zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 oz. po uredbi iz leta 1977. Kot uspeh prodajajo, da se menda prvič tudi KFID in brambovci priznavajo k postavitvi teh napisov. Ta točka dogovora je seveda perverznost posebne vrste. Najprej enkrat gre mimo zgodovinskih dejstev: Prav zakon iz leta 1976 oz. uredba iz leta 1977 je rezultat tega, kar sta takrat KFID in KAB zahtevala. Če je takrat bila uresničena prav njihova zahteva, potem je seveda ne moremo prodajati kot uspeh, da se KFtD in KAB po 25 letih priznavata k svoji lastni minimalistični varianti glede topografskih napisov. Še bolj perverzna pa je stvar s pravnega vidika: Samoumevno je, da zakoni veljajo za vse in da je treba zakone upoštevati. V tem dogovoru pa se dela tako, kot da bi bila KFID in KAB legibus solutus, kot da bi stala zunaj zakonov in da je uspeh, če sta končno pripravljena akceptirati neki zakon. Vrhu tega bojo sedaj šele začeli dialog o uresničitvi tega zakona. To je približno tako, kot da bi vozil prehitro in bi me ustavil policaj, s policajem pa bi se domenil, da pač stopiva v dialog o tem, če naj predpisi o cestnem prometu zame veljajo ali ne. Pravniku se postavijo lasje pokonci. Potem pa so še rekli, da naj v roku treh let pride do rezultatov o drugih odprtih vprašanjih. Deželni glavar je pristavil, da naj razširitve veljavnostnega območja glede dvojezične topografije kljub temu ne bo. Prosim lepo, o čem pa se naj potem pogovarjajo? Najkasneje od lanske odločitve ustavnega sodišča naprej je jasno, da je zakon o narodnih skupnostih oz. njegova 25 % klavzula protiustaven. Sedaj pa očitno naši lastni zastopniki pristajajo na to, da se bomo pogovarjali o neki reformi, vendar obdržali protiustavno stanje. Doslej sem vedno bil mnenja, da o osnovnih pravicah dialoga ne more biti, osnovne pravice je treba uresničiti in pika. Nekateri to očitno vidijo drugače. Če okroglo mizo torej vidimo kot poskus poravnave nekega spora, in če naše zastopnike primerjamo z odvetnikom, ki naj v imenu svoje stranke doseže poravnavo, je vsaj zame zaključek jasen: Odvetniku, ki brez izrecnega soglasja stranke sklene takšno poravnavo, bi stranka odpovedala pooblastilo, mag. Rudi Vouk, predsednik Zbora narodnih predstavnikov 5 Iz naših občin Dvojezična sodišča: novo skupno ali kakor doslej? Minister Böhmdorfer: „Narodna skupnost naj odloči, ali naj pride do enega sodišča za narodno skupnost ali pa naj ostane pri sedanji ureditvi.“ V predavanju, ki ga je preteklo sredo, 9. maja, imel avstrijski pravosodni minister v krogu Koroške družbe pravnikov, je prišlo jasno do izraza, da je kratkoročni cilj vlade zapreti 90 do 100 majhnih okrajnih sodišč (vsega skupaj jih je nad 190). Minister Böhmdorfer je poudaril, da je združitev okrajnih sodišč na vsak način potrebna, ker bi s tem dosegli večji učinek. „V primerjavi z drugimi evropskimi državami je Avstrija na koncu lestvice." Hkrati se ne strinja z deželnimi vladami, ki nasprotujejo ukinitvi okrajnih sodišč, in odločno zanika, da bi okrajna sodišča lahko preprečila izumiranje podeželskega prostora. Sicer pa ministrstvo samo sodišč ne more ukiniti; k temu mora privoliti deželna vlada, s tem da izda ustrezno uredbo. Glede dvojezičnih okrajnih sodišč Pliberk, Železna Kapla in Borovlje je Böhmdorfer jasno Poudaril, da so premahjna, ker zaposlujejo samo po enega sodnika. Kljub temu pa to še ne pomeni, da jih bodo vsaj v bližnji prihodnosti zaprli. Minister je v pogovoru s predsednikoma osrednjih organizacij Sadovnikom in Sturmom ponudil možnost, da bi jih združili v eno sodišče, ki bi lahko imelo svoj sedež bodisi v Velikovcu bodisi na eni od sedanjih lokacij dvojezičnih sodišč. „Čakam predloge narodne skupnosti,“ je poudaril v pogovoru za NAŠ TEDNIK. Pogovor s predsednikoma NSKS in ZSO je ocenil kot zelo dobrega. Prav tako je dal zelo jasno razumeti, da pod nobenom pogojem noče ustvariti vtisa, da hoče ukrepati v škodo narodne skupnosti. V primeru, da bi se narodna skupnost odločila za obstoj sedanjih treh dvojezičnih sodišč, bi jih, tako minister za pravosodje NAŠEMU TEDNIKU, ne ukinili. Hkrati pa je v predavanju pri Koroški družbi pravnikov dal jasno razumeti, da nadaljnji obstoj majhnih sodišč ne reši problemov. Ti postanejo vedno večji in vedno bolj dramatačni, tako da bodo pristojne oblasti lahko prisiljene, da same ukrepajo. Pa še to: trenutna pravna ureditev je takšna, da v prvi instanci lahko uporabljajo slovenščino samo tisti, ki živijo v območjih okrajnih sodišč Pliberk, Železna Kapla in Borovlje. Ta ureditev velja že od leta 1958. Če kdo npr. iz Bilčovsa ali Šentjakoba želi uveljaviti pravico do slovenske obravnave v prvi instanci na zanj pristojnem okrajnem sodišču (Celovec oz. Beljak), mu tega zakon ne omogoča^ Böhmdorfer na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, ali bi v primeru, da pride do združitve vseh treh sodišč, lahko imeli na združenem sodišču vsi pripadniki narodne skupnosti pravice do obravnave v slovenščini: „K temu nočem zavzeti stališča. Sicer pa, kot rečeno: čakam na predlog narodne skupnosti.“ Po besedah predsednika ZSO Sturma naj bi bil predlog izdelan do tega poletja. „Pri tem bo imelo pomembno besedo združenje slovenskih pravnikov, zadnjo pa navadni ali razširjeni KOKS,“ tako Sturm v stališču za NAŠ TEDNIK. Janko Kulmesch Jakob Strauß - novi župan občine Žitara vas PRVI GOVOR Novi župan želi biti odprt za vse Žitara vas. V četrtek, 3. maja, je okrajni glavar dr. Avgust Muhri v Miklavčevem zaprisegel Jakoba Straußa (SPÖ) za. novega župana občine Žitara vas. Strauß, ki je bil 22. aprila z 58,97 % glasov izvoljen za naslednika Herberta Lepitschniga, je dejal, da želi biti župan za vse žitrajske občane in da se bo trudil za sodelovanje z vsemi frakcijami. Tudi znanje slovenščine želi Strauß v prihodnje izboljšati oz. izpopolniti. Plajberžani upajo na obstoj svoje ljudske šole Ljudska šola v Slovenjem Plajberk naj bi po načrtih deželne vlade izgubila samostojnost in Postala ekspozitura ljudske šole Borovlje. Slovenji Plajberk. Aprilska šolska novela dežele Koroške vsebuje spremembo, ki v bistvu Pomeni konec za vse majhne šole na Koroškem. Šolski okoliši naj bi namreč imeli vsaj 30 učencev, sicer je treba šolo zapreti. Mogoča je izjema za okoliše nad 20 učenci, za samostojnost take šole pa Torajo biti zelo tehtni razlogi. Za šole pod 20 učencev je potemtakem konec že s šolskim letom 2001/2001. Med te šteje tudi jjudska šola Slovenji Plajberk, ki jo letos obiskuje 13 učencev in se število v prihodnjih letih ne bi zvišalo, prej znižalo. V Slovenjem Plajberku so prebivalci z zaskrbljenostjo sprejeli vest in so iskali pomoč najprej pri občini. Boroveljski župan Helmut Krainer popolnoma podpira zahtevo Plajberžanov po obstoju šole in je tozadevno v stiku z deželnim glavarjem, s katerim skuša najti sprejemljivo rešitev tudi mandatar Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser. Ekspozitura? Plajberžanom so iz Celovca zaenkrat ponudili rešitev v tej obliki, da naj bi bila šola v Slovenjem Plajberku v prihodnje ekspozitura ljudske šole Borovlje, kar pa bi pomenilo, da bi izgubila svojo samostojnost in tudi ne bi imela več svojega ravnatelja. To rešitev Plajberžani odklanjajo, saj bi to verjetno pomenilo, da bi čez leto ali dve šolo gotovo zaprli. Ekspozitura bi ne pomenila nič drugega kot „umiranje na obroke“, so prepričani. Če bodo zaprli šolo, pa se bo pričelo tudi umiranje kraja, menijoi Plajberžani. Mag. Peter Waldhauser (VS) upa, da bodo zadevo rešili na po- Mag. Peter Waldhauser (VS) je v tem vprašanju za konstruktivne pogovore z deželnim glavarjem. govorih z deželnim glavarjem Haiderjem. Waldhauser: „Slovenji Plajberk ima v vsakem oziru svojo specifiko, ki je v odredbi niso zajeli in upoštevali. To bodo Plajberžani skušali na pogovorih v Celovcu tudi tako tolmačiti. Skupno s starši je tudi ravnatelj Ravnatelj Kristijan Zeichen je prepričan, da bi s šolo šel v izgubo del piajberške identitete. plajberške šole Kristijan Zeichen, zavzel pisno stališče k morebitnemu zaprtju. Zeichen upa, da bo deželna vlada uvidela specifiko Plajberžanov in omogočila, da ostane šola tudi v prihodnje samostojna. Silvo Kumer 6 Rož - Podjuna - Žila Minulo sredo, 9. maja, je slavila rojstni dan Helena Wo-schitz, po domače Fosarjeva Lena z Dobrove pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NT se pridružujejo prijatelji in EL Šmarjeta. V Homelišah je pred kratkim slavila 78-letnico Ursula Ja-goutz. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Za minuli osebni praznik čestitamo tudi kazaškem župniku Florijanu Zergoiu. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega miru. Čestitkam NT se pridružujejo cerkveni pevci in drugi farni. V Podkraju pri Bistrici nad Pliberkom je obhajal rojstni dan Stanko Grilc. Občinskemu odborniku EL Bistrica iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Janezu Hoblu iz Na-gelč in Bernhardu Mikuschu iz Goselne vasi. Posebne čestitke pa veljajo Pauli Wröhlich z Dobrove, ki slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam upokojencev se pridružuje NT. V Mali vasi pri Globasnici je včeraj obhajal rojstni dan Rado Markitz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. V Štriholčah je pred nedavnim slavila 66-letnico Ana Kassl. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Anici Koschat iz Podgorij, ki je pred kratkim obhajala osebni praznik. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Rojstni dan je obhajal tudi dr. Michael Gutownig iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam NT se pridružujejo znanci, prijatelji in SPD Kočna. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Veroniki Gregorič. Vse najboljše! V nedeljo, 13. maja, bo obhajala rojstni dan Waltraud Korenjak, po domače Tončeva Traudi z Dobrove pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo znanci in prijatelji. Naslednje voščilo je namenjeno Floriju Smrtniku, po domače Bistričnikovemu iz Kort pri Železni Kapli, ki je prelistal 70. list življenjske knjige. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitke mu veljajo tudi za god. V Homelišah je obhajala rojstni dan Sofie Veratschnig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim ČESTITAMO željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje NT. Veroniki in Francu Fera iz Večne vasi pri Globasnici se je te dni rodil sinček Mihael. Srečnima staršema iskreno čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Včeraj je obhajal rojstni dan pater Tone Ogrinc. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi naprej. Čestitkam NT se pridružujejo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Mici Knafl in Floriju Koschatu ter jima kliče na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje NT 40-letnico skupnega življenja ČESTITKA TEDNA Naj ga Bog ohrani še mnogo let! prideš v Tinjski dom in I njegov rektor Jože Ko-peinig slučajno nima obveznosti zunaj doma, te zanesljivo pričaka pri vhodu in izreče prisrčno dobrodošlico. Takoj čutiš, da so njegove pozdravne besede odkrite, da se iz vsega srca veseli snidenja z gostom v upanju, da bi se čim bolje počutil v njegovi hiši dialoga. Prepričljivo izžareva prijaznost, odkritost in spoštovanje^ do sogovornika, sočloveka. Čeprav visoko izobražen in neumorno delaven, postavlja te vrline pred svoje nedvomno odlične menedžerske sposobnosti. Podobno pristno in prisrčno je srečanje z Jožetom Kopeinigom tudi zunaj Tinjskega doma, npr. v Mohorjevi hiši, kjer je vodil celih 24 let Dušnopastirski urad, 15 let bil izdajatelj in glavni urednik verskega tednika Nedelja in je bil leta 1992 soglasno izvoljen za predsednika ce-.lovške Mohorjeve družbe. Jože Kopeinig je v prvi vrsti duhovnik, ki si vse življenje vztrajno in požrtvovalno prizadeva za krepitev Cerkve ter evangelija. Osebno se še zelo rad spominjam, kako je, ko je prevzel obveznosti na Dušnopastirskem uradu, znal privabiti mladino in ji posredovati smisel za pristne krščanske vrednote. V njegovem času so bili mladinski dnevi pravo doživetje, tako kar zadeva njihovo množično udeležbo kakor v narodnostnem in verskem oziru. Prav tako pa je znano, da so Kopeinigova srčna zadeva misijoni. Zavzema se za misijonske projekte v Indiji, na Madagaskarju in drugod v Afriki, Albaniji, Bosni in drugih deželah. Njegovo življenjsko delo pa je Jože Kopeinig obhaja 60-letnico. nedvomno Dom v Tinjah, ki se je na Koroškem, v ostali Avstriji in v tujini uveljavil kot hiša dialoga v najboljšem pomenu besede. Je hiša izobraževanja in srečanja, prav tako pa ima v njej svoje mesto umetnost. Kar dvakrat - leta 1981 in 1994 -se je s sodelavci lotil prezidave in povečave Tinjskega doma. Pripravil je in slej ko prej pripravlja številne zelo odmevne prireditve predvsem tudi z narodnopolitično vsebino. Nenazadnje pa nudi tudi gostinsko streho in vedno je poskrbljeno za telesno hrano. Tako se sproščeno razvijajo zanimivi pogovori in ideje, izmenjavajo gledanja in izkušnje, ljudje si prihajajo bliže, učijo se večjega medsebojnega spoštovanja in zaupanja - ob vsem tem pa se Jože Tinjski veseli, nasmejanega obraza in v prisrčnih besedah, če gost zadovoljen zapusti njegovo zavetišče dialoga. Jože Kopeinig pa ni samo duhovnik z dušo in telesom. Njegova velika ljubezen velja tudi slovenski narodni skupnosti. Zanjo se skrbi, ji vse življenje aktivno stoji ob strani. Zelo dobro pozna njene potrebe, zelo močno trpi, ko vidi, kako se vdaja asimilacijskemu pritisku, zelo senzibilno registrira velike nevarnosti, ki ji grozijo zaradi lastnih zamud, nedoslednosti in neupoštevanja osnovnih pogojev, ki naj bi jih izpolnila, če hoče uspešno kloniti asimilacijskemu razvoju. Podpira slovenstvo, ne glede na to, kjer Slovenci živijo, predvsem pa je bil vedno tudi dosleden zagovornik čim tesnejšega sodelovanja s Slovenijo. Dosledno zagovarja krepitev samostojnih slovenskih struktur na Koroškem na vseh področjih, sam pa jo dosledno udejanja tam, kjer mu je Vsemogočni dodelil njegove številne naloge. Prihodnji ponedeljek, 14. maja, obhaja Jože Kopeinig 60. rojstni dan, za kar mu prisrčno čestitamo. Obhaja ga lahko v zavesti, da je njegova življenjska bera bogata in da so sadovi njegovega dela obilni. Kakor ga poznamo, Jože Tinjski v starosti, v kateri mnogi drugi že uživajo zasluženi pokoj, ne bo začel mirovati. Še naprej bo garal, pomagal, si prizadeval za duhovno dobrobit naše skupnosti in drugih. Naj ga Bog ohrani še mnogo let! Hkrati pa povezujemo čestitke tinjskemu slavljencu z željo, da bi malo bolj pazil na svoje zdravje. Hočemo ga namreč še dolgo let imeti v svoji sredi, z njim deliti vesele in manj vesele trenutke ter se vzravnavati ob njegovi globoki človeški dobrosrčnosti in duhovni toplini. Janko Kulmesch 7 Rož - Podjuna - Žila sta obhajala Terezija in Franc Frantar iz Mlinč. Slavljencema za ta lepi jubilej prisrčno čestitamo. Pred kratkim je obhajala osebno slavje Monika Mak iz Sel, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitke veljajo tudi možu Zdravku, ki je prav tako obhajal osebni praznik. Jutri bo v Zahomcu slavil 55-letnico zbornični svetnik SJK in občinski odbornik VS Straja vas Janko Zwitter. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta SJK in EL. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ivanki Paulič iz Šmihela, Alojzu Vavtiju iz Repelj, Mariji Jenič z Letine Pri Šmihelu in Mariji Hudob-oik iz Nonče vasi. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji torek, 15. maja, bo praznoval 66-letnico Johann Korenjak. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. čestitke mu veljajo tudi za 50-letnico članstva v Jančičevi družini. Čestitkam NT se pridružujejo prijatelji in znanci ter EL Šmarjeta. V Selah sta obhajala osebna praznika Franci Stern na Borovnici in Primi Mlečnik na Kotu. Obema veljajo naše Prisrčne čestitke. Rojstni dan obhajata Hanca in Tonček Urschitz iz Loč. Obema od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v Prihodnje. Pred nedavnim je v Čirkov-čah praznovala 60-letnico Irma Matschek - Kotnikova Irma. Kot njen mož tudi ona že mnoga leta redno in prizadevno prepeva pri cerkvenem zboru v Pliberku. Ob tej priložnosti ji čestitajo člani cerkvenega zbora, ki so zanj napisali naslednje vrstice: „Naj se ti, draga Irma, ob tvojem slavju prisrčno zahvalijo za sodelovanje in petje v čast Bogu. Obenem ti želimo obilo zdravja, božjega blagoslova in potrpežljivosti, kajti srčna želja nas vseh je, da Bog po božji previdnosti podari milost zdravja, tako da bosta spet skupno z možem prepevala v čast Bogu.” Čestitkam se pridružuje NT. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČINKMANOVEMU OČETU V SLOVO Utihnilo je zlato srce Matevž Weber iz Žeiuč je v sredo, 2. maja, po težki in dolgi bolezni ter v 68. letu starosti, odšel v večnost, kjer uživa mir in srečo v Očetovi hiši. inkmanov oče je veliko ve-I de! - a ni sodil. Bil je dober in usmiljen, naj zato doseže usmiljenje v Bogu. Bi! je prijazen, gostoljuben, delaven, skrben oče, dober sosed. Ravna! se je po Benediktovem geslu: delaj in moli! Čudovito lepa poteza njegovega značaja je napisana v Jezusovem govoru na gori: „Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. ” S temi ganljivimi besedami se je poslovil bilčovški župnik dekan Poldej Kassl od Matevža Weber-ja pri pogrebu pretekli petek, 4. maja, v Bilčovsu. Cinkmanov oče se je rodil 7. novembra 1933 v Želučah. V rani mladosti, s 17-imi leti, je izgubil očeta, in tako je morala njegova družina sama voditi gostilno pri Branciju ter hkrati delati na Čink-manovi kmetiji. Poleg tega je rajni, dokler v Zelučah niso zgradili mostu čez Dravo, večkrat vozil brod onstran Drave v Dra-gožiče/Podgorje. Ko je sestra prevzela gostilno, se je posvetil kmetovanju pri Činkmanu. Obiskoval je tudi kmetijsko šolo v Podravljah. Ker pa je bila kmetija majhna in je družina rasla, je iskal dodatno zaposlitev pri gradbenem podjetju Begusch. Sploh je vsako delo dobro presodil in mu je šlo lahko od rok. V t Matevž Weber prostem času se je največ časa posvetil mizarstvu, prav tako pa je več ko 15 let vestno opravljal svoje delo kot predsednik že-luške vodnogospodarske zadruge (Wassergenossenschaft). Še posebej mu je bila pri srcu družina. Skrbel je za šest otrok, katerim je omogočil dobro izobrazbo, saj so vsi obiskovali Slovensko gimnazijo. Naučil je otroke spoštovati jezik staršev in ga dajati naprej. Čeprav se sam ni postavljal v ospredje, je redno z zanimanjem sledil kulturno-poli-tičnemu dogajanju na Južnem Koroškem. Bil je mož konsenza, imel pa je tudi odprto uho za mladino. Njegove besede so bile vedno premišljene, dajal je dobre nasvete, znal poslušati, bil skromen in radodaren, radevolje je pomagal sosedom - in bil zato resnično spoštovan ter priljubljen. _ Vse prezgodaj se je moral Činkmanov oče za vedno posloviti od svoje družine, treh vnukinj Ane, Lise in Lare, ki so mu bile v zadnjih letih v še posebno veliko veselje, od sosedov, znancev in prijateljev. Postal je žrtev dolge zahrbtne bolezni in tiho nosil križ trpljenja, ne da bi obremenjeval druge. Pri tem je svojo moč črpal iz globoke vere, iz trdnega prepričanja, da je „vsak grob predzadnja postaja - zadnja pa je vstajenje in večno življenje” (dekan Poldej Kassl). Naj zaključimo nekrolog za Činkmanovega očeta s poslovilnimi besedami bilčovškega župnika na pogrebni svečanosti: Napis na nagrobnem kamnu njegovega očeta bo ostat tudi na njegovem: „Prenaglo ljubi oče si nas zapustit Uči! si nas Večnega častiti. Svoj rod in bližnjega ljubiti. ” -Svetlo geslo za sedanje in prihodnje rodove. Činkmanovega očeta bomo ohranili v častnem spominu, vsem žalujočim pa velja naše iskreno sožalje. -Kuj- Žalost zaradi smrti mladega Richarda Večna vas. V noči na 1. maj se je veliko prezgodaj končalo življenje mladega Richarda Galota iz Večne vasi. 19. maja bi praznoval svoj 18. rojstni in je imel še velike cilje. Želel je končati mizarsko izobrazbo in se nato podati v Nemčijo, kjer je hotel zaslužiti toliko, da bi si kasneje ustvaril svoj lastni dom. Toda življenjska pot mladega Richarda je nenadoma vodila v čisto drugo smer, ki je nihče ni slutil ali pričakoval. Končala se je s prostovoljno smrtjo na domu v Večni vasi. Vest o Richardov! smrti je globoko prizadela domače in vse, ki so ga poznali. Richard je bil vesele in dobre narave, zgovoren in prijazen fant, ki je vedno z optimizmom gledal v svet. Kot takega so ga poznali že na ljudski šoli v Globasnici, na glavni šoli v Dobr-li vasi ter na vajeniškem mestu pri mizarstvu v Podrojah. Posebno radi so ga imeli pri nogometnem klubu SAK, kjer je Richard igral 6 let do lani jeseni ter tudi pri SC Globasnica. Tudi vaščani v Večni vasi so imeli Richarda radi, ker je bil ustrežljiv in zelo prijazen fant. f Richard Galo Žal se njegova največja želja po očetovi toploti nikoli ni uresničila, saj je moral doraščati brez njega. Tem bolj je bil navezan na mamo in toploto babice. Na pogrebu v četrtek, 3. maja, je župnik Franček Kramberger skušal z iskrenimi besedami tolažiti domače in vse, ki jih je Richardova smrt prizadela. Prosil je, da naj vsak, ki ve za morebitni razlog, pove Richardovi mami, kaj je tako nenadoma prečkalo njegovo življenje. Verjetno bo za resnico vedel samo Richard. Drugi lahko le slutimo in ugibamo v zavesti, da ga nikoli ne bo več med nami. Mami Rosi, babici ter sorodnikom velja iskreno sožalje. Silvo Kumer 8 Varstvo okolja Iz naših občin/Varstvo okolja Pogled iz letala na Rio Negro in na deževni gozd, ki je zelo pomemben za ravnotežje svetovnega podnebja. V deževnem gozdu živi 216 različnih indijanskih plemen, ki so partnerji občin Klimatske zveze, mdr. Globašanov in Kapelčanov. Z motornimi čolni so labilni in lahko v nekaj urah pridejo iz deževnega gozda v rti^J Jo to bilo pravo potovanje. Marko Gregorič se jev deževnem gozdu prepričal o pomenu aliance Kot delegat Klimatske aliance (Klimabündnis) je Globašan Marko Gregorič bil na 17-dnev-nem potovanju po Braziliji, kjer so se Avstrijci prepričali o tem, kako živijo Indijanci, s katerimi so občine, ki so članice Klimatske aliance, sklenile pogodbo za sodelovanje. [willkommen IN DER GEMEf Od 7. do 23. aprila 2001 je bila sedemčlanska avstrijska delegacija na potovanju po Riu Negro v Braziliji. Vzdolž Ria Negro živi 216 indijanskih plemen, ki jih podpira Klimatska zveza, katere članice so občine vseh evropskih držav. Na Koroškem je 25 občin včlanjenih v to zvezo, vsaka občina pa letno plača 2 šilinga za vsakega občana v blagajno zveze. Denar potem Klimatska alian-ca nakaže v Brazilijo partnerski organizaciji FOIRN, ki podpira Indijance z raznimi projekti. Cilj podpore je, da Indijancem z raznimi projekti olajšajo življenje. Indijanci, naj ne bi več krčili deževnega gozda, temveč ga ščitili. Deževni gozd je namreč pomemben za izravnavo podnebja po vsem svetu. Celovec-Sao Paulo. Avstrijska delegacija, v kateri je bil med drugim tudi novinar ORF Helmut Opletal (njegova oddaja bo v sredo, 23. 5., ob 18.20-Ö1), je z letalom prispela 7. aprila v Sao Paulo. Nato jih je pot vodila v mesto Manaus, v Sao Gabriel in nato za 6 dni v deževni gozd, kjer so neposredno živeli pri različnih indijanskih plemenih. Tam so jim zastopniki FOIRN pokazali, v katere projekte investirajo denar iz Evrope. Avstrijci so med drugim videli, da mdr. financirajo pouk v indijanščini, motorne čolne, radijsko telegrafijo (Funk), da jim pomagajo pri poljedelskih projektih ali pri gojenju rib. Zelo pomemben je tudi projekt medicinske oskrbe ter razni gopodarski projekti, ki v mestih zagotavljajo Indijancem delovna mesta. Avstrijska delegacija je bila po obisku prepričana, da pride podpora iz Evrope na pravo mesto in da se partnerstvo med Evropo in Indijanci na Riu Negro uspešno razvija. Gregorič: „Naša naloga mora zdaj biti, da pridobimo še več koroških in slovenskih občin kot članice Klimatske aliance, in s tem zberemo še več denarja za naše partnerje na Riu Negro. Sodelovanje je v veliko obojestransko korist." Silvo Kumer indijanci iz Brazilije obiskali Kn občino Globasnica. Indijanci so avstrijsko delegacijo sprejeli izredno prisrčno. Marko n3 sliki v sredini zadaj. ScienceVVeek: sedem šol je raziskovalo življenje pod Peco Sedem šol je na pobudo dr. Herte Lausegger in Inštituta za slavistiko na univerzi v Celovcu raziskalo življenje okoli Pece. Pliberk. Danes, v petek, 11. maja, bodo učenci in učitelji sedmih šol javno predstavili, kaj vse so v zadnjih mesecih zanimivega zbrali in izvedeli. Na glavni šoli v Pliberku bodo od 9. do 11. ure predstavili javnosti vse projekte, ki so jih pripravili v zadnjih mesecih. Predstavili bodo naslednje projekte: • 90 let LŠ Pliberk (ljudska šola Pliberk) • Tvoja in moja je ta dežela (glavna šola Pliberk) • Letna časa pod Peco (ljudska šola Božji grob) • Apnenica na Bistrici (glavna šola Pliberk • Cerkev na Humcu (glavna šola Pliberk) • Čarovnice pod Peco (ljudska šola Pliberk) • Po zgodovinskih sledovih (glavna šola Pliberk) • Med iz dežele pod Peco (ljudska šola Globasnica) • Impresije iz dežele pod Peco (glavna šola Pliberk) • Topla ovčja odeja (ljudska šola Smarjeta) • Moj, tvoj svet je pisan (glav- na šola Žvabek) • Dežela ajde (ljudska šola Žvabek) • Dopust pod Peco (ljudska šola Šmihel) Silvo Kumer Na glavni šoli v Pliberku so pripravili kar pet različnih projektov. Žvabeški in suški otroci so očistili naravo Vsakoletna akcija za čiščenje okolja je bila spet zelo uspešna. Suha. Pred leti je ljudska šoli v Žvabeku pričela z akcijo za varstvo okolja. Ker je bila ta uspešna, je akcijo prevzela občina in jo je razširila na celo občino. Letos so učenci s Suhe (ravnateljica Pavlina Jug) in Žvabeka (ravnatelj Lenart Katz) ter otroškega vrtca Suha čistili okolje. Otroci so po končanem delu kar debelo pogle- dali, koliko smeti je v lepi naravi. To spoznanje je seveda zelo velikega pedagoškega pomena, sta po akciji ugotovila suška ravnateljica in žvabeški ravnatelj. Po opravljenem delu je občina povabila učence na okrepčilo, vsi, ki so pomagali, pa so lahko dobili nagrade pri nagradnem žrebanju. Prihodnjo leto bodo akcijo za varstvo okolja izvedli v okolici Žvabeka. Materinska proslava. Suška in žvabeška šola ter otroški vrtec pa so že to soboto spet skupno v „akciji". Vabijo namreč na materinsko proslavo, ki bo v soboto, 12. maja, ob 14. uri v gostilni Mot-schulablick na Suhi. Silvo Kumer Otroci iz Žvabeka in Suhe ter otroškega vrtca na Suhi so počistiti naravo, nato pa so se postaviti z županom in učitelji za skupno sliko. Foto: Ka,z 10 Kultura Kultura/Zgodovina 11 Nekaj misli pri branju Merkačevega „trlopitipitiptopa” Tretja Merkačeva pesniška zbirka je temeljito premišljen in domišljen, nevsiljiv katekizem o človeški zavesti, podzavesti in nezavesti ter o trajanju minevanja. Ä vtor ji je dal pečat svojega ZA študija psihologije, pone-# %kod za pojmovanje lirike skoraj nekoliko prekrepko znanstven - tja do „previškane omame” (na str. 16) in „na pragu iz bolnišnice” (str. 24). Izredno pesniška pa je že kar njegova uvodna hvalnica duševno-telesni ljubezni, himnično razpoloženjska slika veselja z življenjem, s svetlobo hrepenečega jutra. Medtem ko je faktura pesniške zbirke tja do 16. strani nekakšna avtoptična analiza pesnikovih ustvarjalnih struktur in si bralec zaželi v pretresanju njegove duševne arhitekture vpletenosti kakega živega (ženskega) bitja zunaj ustvarjalca, je v presenečenje bralčevo (na str. 16) natisnjena že zgoraj imenovana „previškana omama” prepričevalen primer globoko intimne lirike - ne samo zaradi „pogumnega” izbora kopulacijskega sižeja, ampak tudi po rahločutni stilizaciji: enkraten v koroški slovenski poeziji, pa gotovo ne samo v slovenski. Prav tako živ, presenetljivo življenjski je potem trenutek „na pragu iz bolnišnice”: po kemote-rapevtskem navideznem bivanju se iz mrtvenja resnično „na vsem lepem” razgreje in razigra v spodbudni ritem vesele vrnitve v rimani objem ljubljene družinice: vznesena himna življenju! Njegove aforistično uglašene pesmi ka- kor „nesramnnosti” (str. 47) so jezikovno sočno socialno-kritične, a zavestno minevanje ne vznemirja samo avtorja, temveč -dandanašnji - vse prebujeno človeštvo, mrgoleče v apokaliptično grozečem turbokapitalizmu nenasitnih koncernov; neke filozofske so bogate z metaforami (npr. „orjemo”, str. 48/49) ali pesem „o” (str. 50), vrh pesniške zbirke pa je zavestno uporno „vz-ravnavanje" (str. 52), medtem ko mu je z „resničnostjo refleksivne zavesti” uspel filozofski vzpon (str. 54). Liričen draguljček je „poletje" (str. 60), „uravnovesiti vajeti” (str. 66) dinamični panopti-kum človekovega vsakdanjega življenja in nehanja: tudi v zadnjih treh verzih bi se bil lahko stilno dosledno izpovedal z nedoločniki, ali še bolje kar v celi pesnitvi. Spremna beseda Miha Vrbinca je jedrnato objektivna, ko pravi, da obe Merkačevi pesniški zbirki („Odtenki razbolele resničnosti” ter „Našisti") nista ostali brez vpliva na tretjo (namesto „obe” pravilno „nobena” Mer-kačevih pesniških zbirk...). Avtorjev duševni svet bridkih preizkušenj ni samo osebno pre-življen, temveč mu daje skupaj s svojevrstnim temperamentom poseben čar poetske svežosti. To ni poceni besedičenje, ni želja po lahkotni pozitivistični zabavi in užitku, temveč upoštevanja in spoštovanja vreden notranji napor, potreben za izvršitev umetnine. Kar me posebno prijetno preseneča, je Merkačeva sla po vztrajanju kljub vsem doživetim nizkotnostim, saj zmeraj spet „za-traja v svetlikanje dnevov in dejanja pušča za vzorce bivanja, se zmeraj spet vzpenja in „se spoprijema z izzivi žilavo, preudarno ...” Kakšna močna volja ga je z bistrim razumom podreti skozi vse depresivno nižavje v skrivnostno premišljenost. Naj navedem za zaključek teh misli - zlasti mladim bralkam in bralcem v razmišljanje - že omenjeno pesem na pragu iz bolnišnice sonce pozimi bolj skopo greje po kemoterapiji vsakdo celice šteje osrečujoči so topli žarki februarja in trombociti ko teio jih spet obnavlja bela krvna telesca v odpornosti se urijo da virusi in mikrobi jo hitro odkurijo in dotik je spet dotik roka te poboža objem poljub življenje te obkroža spet je čas prisluhniti petju spet je čas počesati otrokom lase spet je čas za vsakdanji žvenket žlic spet je čas pomisliti na svet in nase Janko Messner ŽITARA VAS/ŠKOCIji S pesni) v prijetno vigred Minuli konec tedns'la cela vrsta vigrednih koncertov, med drugim tudi v Žitari vasi in ŠkcJ’ kamor so vabila domača društva. Vokalna skupina „Pet in tri” v novih oblekah Sliki: Štukelj Moški pevski zbor „ Vinko Poljanec”pod vodstvom Franca Starca Žitara vas. Prosvetaši SPD „Trta” so za letošnji vigredni kon; cert pripravili bogat kulturni večer. V nabito polni dvorani kulturnega doma je večer odprl domači MoPZ, ki bo kmalu praznoval 30-letnico obstoja. Pod vodstvom dirigenta in komponista Pavlija Sterna se je zbor predstavil s široko paleto zborovske literature. Še posebej pa goji zbor domačo koroško pesem izpod peresa Pavleta Kernjaka. Ženski pevski zbor „Pet in tri” zelo plodno napreduje in postaja nepogrešljiv dejavnik domačega kulturnega delovanja. Skupina je publiko navdušila s svetlimi in mehkimi glasovi. Presenečenje večera pa je bil nastop kitarista in pevca Aleša Črnka iz Celja, ki je tenkočutno zapel pesmi slovenskih kantavtorjev Iztoka Mlakarja in Adija Smolarja. Višek pe; strega večera pa so bili poskočni ljudski plesi domače folklorne skupine, ki je prvič nastopila z novimi člani. Spored je vzorno dvojezično povezovala Helena Petek. Škocijan. Nekaj kilometrov od Žitare vasi, v kulturni dvorani Kassl je bilo v polni dvorani zelo veselo in razgibano. Nastop dekliške skupine je bil v znamenju zahvale voditeljici otroškega zbora Mirjam Sadnikar. Za njeno dol; goletno delovanje so ji podarili 25 vrtnic. Užitek je bil nastop domače pevske skupine „Nomos” Pod vodstvom Berteja Logarja, ki Qoji domačo in mednarodno pesem. Kot gosta sta večer popestrila Otroški zbor SPD „Danica” iz Sentprimoža (vodi Barbara Mi-stelbauer-Stern) ter vrhunski zbor Oktet Suha, ki sta požela veliko aplavza. Večer je zaključil domači MoPZ „Vinko Plajnec” pod vodstvom Franca Starca in skupni nastop s Suškim oktetom. Koncert sta povezovala Sonja Starc in Miha Riegelnik. M. Š. Vrhunske skupine v areni na gradu Bekštanj Tudi Gašperji bodo prihodnjo nedeljo nastopili na gradu Bekštanj. SRD ZVEZDA - HODIŠE Kakovostno petje Marijinih pesmi pri Mariji na Otoku xz ^\tevilni slovenski zbori so se ^^v preteklih mesecih angaži-Vjrali v okviru humanitarne akcije „Koroška vas za otroke sme-tiščarjev”. Tako je doslej uspelo zagotoviti sredstva za zidavo petnajstih hišic - za 150 ljudi. Zanimivo je, da niti ena vabljena glasbena skupina doslej ni zavrnila brezplačnega sodelovanja. Glasbeniki in pevci, četudi svetovnega formata, se zavedajo, da je njihov talent poseben dar, za katerega so hvaležni. Tako so v okviru gradnje vasi za smetiščarje sodelovanje (med drugimi) že zagotovile skupine Nockalmquintett, Sterz, Die Buben, Die Jauntaler, ansambel Lojzeta Slaka, Original fidele Lavanttaler in Arnulf Prasch, med izvajalci resne glasbe pa Marjana Lipovšek, Ute Gfrerer, Waltraud Mucher, Bernarda in Marko Fink ter številni drugi koroški pevci, ki nastopajo na pomembnih odrih po celem svetu. -V mesecu maju je napovedan višek akcije, ki jo podpirajo vsi koroški mediji. Na materinski dan, 13. maja, bo na gradu Bekštanj velik koncert, na katerem bodo sodelovale ; najboljše slovenske (Gašperji, Štajerskih 7) in koroške narodno-zabavne glasbene skupine (Die fidelen Mölltaler, Solid Gold in druge). Akcijo podpira tudi Slavko Avsenik, Gašperji so njegovi nasledniki, finalisti letošnje ZDF-Hit-Parade, torej eden najboljših ansamblov na svetu. Posebej navdušila bo prav gotovo Kurt Rieser Big Band z vedno zelenimi melodijami. Programa, ki ga boljšega za naše mamice, naše najboljše, ne bi mogli izbrati. Vabimo Vas k sodelovanju! SPD Zvezda iz Hodiš je preteklo nedeljo, 6. maja, priredilo v romarski cerkvi Marija na otoku koncert Marijinih pesmi, ki je zaradi visoke kakovosti zelo navdušil številne obiskovalce, med njimi tudi letoviščarje. Oblikovali so ga hodiški cerkveni zbor (vodi Tomaž Sabotnik), solistka Christina Posch in Johann doham (orgle), dvojezični mešani zbor „Seental Keutschach/Hodiše” (pepo Čimžar), Sängerrunde Steinrösl iz Vetrinja (Eva Maria Rebernig), ki je zapel tudi slovensko pesem O mati čistega srca, in Mešani pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela. Koncert je povezovala Monika Novak, ki je brala tudi iz del znanih avtorjev, mdr. Ingeborg Bachmann. Bila je to prva koncertna prireditev, ki jo je v cerkvi pri Mariji na otoku organiziralo slovensko društvo. Predsednik SPD Zvezda Toni Miksche je bil zelo zadovoljen in napovedal, da jo bodo odslej izvedli vsako leto. -Kuj- TINJSKA SERIJA Elite in narodovanje Pretekli torek, 8. maja, je v Tinjah v okviru zgodovinskih predavanj nakazal Hanzi Filipič vlogo Mohorjeve družbe pri izoblikovanju slovenske nacionalne zavesti na Koroškem. i »Tinjah letos poteka serija \ / zgodovinskih predavanj z V naslovom Vloga elit pri narodovanju koroških Slovencev, ki jo je zasnoval oddelek za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na univerzi v Celovcu. Serija je posvečena letos preminulemu univ. prof. dr. Andreju Moritschu, ki jo je vsebinsko pripravil. Osrednja tema predavanj je narodovanje „v smislu, da je treba ljudstvo prepričati o pripadnosti k enemu ali drugemu narodu”. Narodovanje pa je delo družbenih elit, katerih vlogo želi serija predavanj osvetliti. Sedaj jo vodi univ. asistentka dr. Tina Bahovec. Doslej je bilo na sporedu že pet predavanj. Prvo predavanje dr. Walterja Lukana je bilo v znamenju politične elite pri narodovanju koroških Slovencev. Dr. Andrej Rahten je orisal pomen Janka Brejca in drugih slovenskih pravnikov na Koroškem, prof. Janez Stergar pa je občinstvu predstavil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Dr. Teodor Domej je v svojem predavanju osvetlil šolo in učiteljstvo pri narodovanju koroških Slovencev in pri tem črpal podatke iz še neobjavljenega gradiva. Mag. Hanzi Filipič pa je pretekli torek redaval na temo Vloga literature pri izoblikovanju slovenske nacionalne zavesti na Koroškem. V ospredju njegovega predavanja je bila vloga Mohorjeve družbe. Na začetku se je dotaknil vprašanja jezika na Koroškem in pri tem navedel dela Osvalda Gutsmana, ki je v svojem uvodu v slovnici Windi-sche Sprachlehre 1777 že poudaril koristnost slovenščine. Ustavil pa se je predvsem pri Antonu Martinu Slomšku, ki je dvakrat hotel ustanoviti ljudsko založbo^ že leta 1835 in leta 1845. Šele po revoluciji leta 1848 so bile razmere ugodne za ustanovitev društva sv. Mohorja. Slomšek je skupaj z Andrejem Einspielerjem in Antonom Janežičem ter šestimi sodelavci 27. julija 1851 v literarni reviji Slovenska Bčela razglasil ustanovitev društva. Glavna skrb društva je bila izdajati in razšir- jevati knjige za preprosto slovensko ljudstvo. Pri tem pa je bilo pomembno tudi to, da je društvo obvarovalo in utrjevalo krščanskega duha. Celovec je bil v teh letih središče slovenskega kulturnega in literarnega ustvarjanja. Poleg delovanja Mohorjeve je v Celovcu izhajala literarna revija Glasnik slovenskega slovstva, ki je objavljala dela večine slovenskih literarnih ustvarjalcev. Leta 1860 so društvo razpustili in ustanovili cerkveno bratovščino Družba sv. Mohorja. Pri tem je bila v veliko pomoč slovenska duhovščina, kar zlasti ponazarjajo besede „le ž njihovo pomočjo bo društvo zamoglo pognati svoje korenine tudi v jedro slovenskega naroda”. Einspieler in Janežič sta zastavila knjižni program: redno je začel izhajati Koledar, v katerem so bila objavljena poučna besedila, povesti, življenjepisi, poleg tega pa je še navajal vse družnike po imenu. Literarni program je bil podoben tistemu, ki ga je zasnoval Fran Levstik v Popotovanju iz Litije do Čateža: treba je bilo pisati za preprosto ljudstvo v domači besedi. Tako je pri Mohorjevi tudi izšel Levstikov Martin Krpan. Še drugi slovenski literarni ustvarjalci so objavljali pri Mohorjevi: Ivan Cankar, Jakob Šket Miklo-vo Zalo, Josip Jurčič Desetega brata; Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Josip Stritar, itd. Uspeh Mohorjeve je temeljil na dveh stebrih: na duhovništvu ter na izbranem in premišljenem programu. Tudi za uveljavitev slovenščine kot knjižnega jezika ima Mohorjeva velike zasluge: izdala je namreč vrsto slovenskih slovnic. Prav tako zaslužna pa je družba tudi za utrjevanje slovenske zavesti z izdajanjem Zgodovine slovenskega naroda (Josip Gruden in Josip Mal). V Mohorjevem glasniku o tej izdaji piše: „Narod se naj uči iz zgodovine, da je domačin na sveti domači grudi, da je prvorojenec in dedič, lastnik domače zemlje. Ko se bo tega zavedal, se bo znal dvigniti zoper tujca, ki trga kos za kosom od slovanskega sveta.” T A PETEK, 11. maja 18.00 - 18.30 Utrip kulture T SOBOTA, 12. maja 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 13. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena N PONED., 14. maja 18.00 - 18.30 Kratki stik V TOREK, 15. maja 18.00 - 18.30 Otroški spored 0 SREDA, 16. maja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored R F ČETRTEK, 17. maja 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 13. maja 2001 13.30 PONEDELJEK, 14. maja 2001 ORF 2, 2.20_____________ TV SLOVENIJA 116.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • Dialog med narodnima skupnostima: ponovno srečanje v znamenju sklepov, želja in „tabujev” • Dialog v službi človeka: rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah Jože Ko-peinig obhaja 60-letnico • (Ne)znano zamejstvo: projekt dr. Janka Zerzerja - več kot zgolj turistični vodnik • Marija, mati vseh narodov: Marijino petje v treh jezikih v romarski cerkvi pri Mariji na Otoku Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE petek 11. maja 2001 RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 11. maja Poročila 19.00 Sto dedbetov 20.00 BBC News 20.06 10.00 Kalejdoskop/News Flash 11.00 BBC News Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na kulture (pon) 24.00 Glasba-jazzA/vorld današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture TOREK, 15. maja 18.00 Otroški kotiček - Male modrosti 18.15 Govo- 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor rim-govorii (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proudto be n.oo BBC News 11.06 Govoiim-govoiiš 12.00 loud 20.00 BBC News 20.06 Global Leops 22.00 Porrola 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Rdeti Boogie/glasbeni magazin 23.00 Ta mera V pogovoro 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Hannibal 01.00 besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 Glasba-jazzAvorkf BBC News 20.06 Noche Učna 21.00 Glasba SOBOTA, 12. maja 22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 Vešča/ 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- Nachtfalter 00.30 Glasba - jazz/workl ta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA, 16. maja dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Frau sein in iq.OO Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 Pakistan 18.00 Schülerinnenradio: HAK Spittal BBC News 11.06 Uteratura je dogodivščina 11.15 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 BBC Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona (pon.) 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- 01.00 Glasba - jazz/worid tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon) 18.45 Poročila NEDEUA, 13. maja 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Radio/Hip Hop 22.00 Mad Force/Hip Hop 24.00 BBC News 11.06 Literarna kavama 12.00 Poročila Spezial (pon.): Stimmen von Berg und Tal 01.00 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Special: Glasba-jazz/worid Stimmen von Berg und Tal 18.00 Topel veter 18.45 ČETRTEK 17 maja Poročila 19.00 Musič for Ihe Masses/glasbeni ma- 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroš-gazin 21.00 The Rest ol the Day 22.00 For Those ka vadi pogovor 11.06 Govorim - govonš 12.00 About to Rock 24.00 Glasba jazzMortd Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 PONEDELJEK, 14. maja Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški kotiček 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 1Z07 Na da- 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 našnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas interpreti 18.00 Otroški kotiček - Male modrosti18.45 (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba jL-A—ELi° Pokličite nas - po?lušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Ilm* Fax: 0463 59 53 53 99 j e-mail: radio@korotan. at KORO" Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki zadan! r Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 -18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 11. maja CELOVEC Šolski ples Mohorjeve ljudske šole Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli Čas: ob 20. uri BELJAK 9. Kulturni teden koroških Slovencev Kratki filmi (film mladje) Kraj: Filmstudio Čas: ob 18.45 Vabijo: Dežela Koroška, mesto Beljak, SPZ, KKZ OBIRSKO Materinska proslava Kraj: pri Kovaču Čas: ob 19.30 Nastopajo: Oktet Suha, Tamburaška skupina Jarnika in domače skupine Vabi: SPD V. Polanšek Sobota, 12. maja ŽELEZNA KAPLA Lovski ples Kraj: v hotelu Obir Čas: ob 20.30 Za ples igra: Ansambel Igor in zlati zvoki Vabi: Lovski pevski zbor CELOVEC Informacija & Workshop „Lebendige Demokratie” Kraj: v Ljudskem domu Čas: ob 13.30 Vabi: Gmbi BOŽJI GROB Koncert Nastopajo: Mlada Podjuna, Šmihelski kvintet, Frauenchor Harmonie, Obrtniški moški zbor Kraj: na Božjem grobu Čas: ob 20. uri Vabi: Zbor Humške skupnosti „Vidrinke" DUNAJ Lutkovna predstava Nastopa: Lutkovna skupina „Navihanci” iz Celovca Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan Čas: ob 15. uri Glasbeni okvir: Niki in T. Karali BOROVLJE „Vsaka vas ima svoj glas” Sodelujejo: Komorni zbor SPD „Borovlje”, Ženski kvartet Borovlje, Vok. skupina iz Slovenjega Plajberka, Kvartet iz Šmarjete v Rožu, Chor der Dorfgemeinschaft Glainach, Kozarjevi puebi - Ždovlje Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD Borovlje BELJAK 9. Kulturni teden koroških Slovencev Koncert: Zippi & Bališ Kraj: Mlad. center „Hallo” Čas: ob 19.30 Vabijo: Dežela Koroška, mesto Beljak, SPZ, KKZ Nedelja, 13. maja SELE Materinska proslava Kraj: v farnem domu Čas: ob 18.30 (po šmarnicah) Sodelujejo: Mladinski zbor, kitaristi, dekliška plesna skupina, otroci LŠ Sele, učenci Glasbene šole Vabi: KPD Planina Ponedeljek, 14. maja CELOVEC Podijska diskusija „Znanost in evropsko sosedstvo” Kraj: v Evropski hiši (Reit- schulgasse 4/1) Čas: ob 17. uri Uvodna stališča: dr. Raoul Kneucker - Dunaj, univ. doc. dr. Verica Trstenjak - Maribor, rektor univ. prof. dr. Winfried Müller - Celovec, prof. ord. Alessio Lokar - Videm, dr. Avguštin Malle -Celovec, dr. Vinko Rajšp -Dunaj Moderacija: dr. Miroslav Polzer Prireditelji: Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana, Člub Tre Popoli, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Univerza v Celovcu, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju Torek, 15. maja PLIBERK Diapredavanje Davo Karničar: „Ski Extrem-Everest” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabita: Slovensko planinsko društvo Celovec, MePZ Podjuna Pliberk ŠENTJANŽ Predavanje in pogovor Kako z otroki govoriti o Bogu (v nemščini) Predava: mag. Sabine Oberzaucher-Riepl Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabita: Katoliška prosveta ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Naključni človek” Gostuje: Slovensko narodno gledališče Ljubljana -Mala drama Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabita: k&k, Slovenska prosvetna zveza TINJE Predavanje Zdravilne rastline Predava: mag. Evelin Kra- mer-Frčschl Kraj: v Domu prosvete Čas: ob 19.30 PLIBERK Plesna prireditev v stilu Riverdance in Lord ofthe dance Night of the dance Nastopa: Broadway Dance Company Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Ker je na voljo samo 500 vstopnic, priporočamo čimprejšnje rezervacije (Posojilnica Bank Pliberk, tel.: 04235/2583-81). Cena: ATS 300- ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Sklepna prireditev Jezik je življenje Kraj: v prostorih Višje šole Čas: ob 19.30 Vabi: Višja šola za gospodarske poklice in strokovni gospodarski letnik v Sentpetru DUNAJ Koncert .Zvoki harfe” Nastopata: Mojca Zlobko-Vajgl in Jana Bouškova Čas: ob 19.30 Kraj: Češki center (Herrengasse 17) Vabijo: češko in slovensko veleposlaništvo na Dunaju, Češki center PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE I1NJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja libuče Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro) PLIBERK Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48, 1080 Dunaj) GLOBASNICA Jože Boschitz - „Tuje v znanem” (1981 - 2001) Kraj: v prostorih Posojilni-ce-Bank (Razstava je odprta v poslovnem času.) BELJAK Lisa Huber „Das Narrenschiff” Karl Vouk „project report” Kraj: v Mestni galeriji Beljak (Leiningeng. 12) Finisaža: 16. maja, ob 20. uri Razkritje obnovljene spominske plošče ..Slavia Viennensis” (nato „Ivan-Cankar-Akade-mie" v restavraciji „10er Marie") Zbirališče: XVI. okraj, Undauergasse 26 cas: ob 11. uri Vabi: Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju B1LČOVS Vernisaža »Rož, Podjuna, Glina” Razstava del Rezi Kolter in Alberta Messnerja Kraj: v Posojilnici-Bank Cas: ob 19.30 Glasb, spored: Oktet Suha Bebrca Srečanje družin ob pesmi, plesu in igri Sprehod v pomlad Ha sprehod v pomlad ob občudovanju prebujanja narave bo sodelujoče pospre-mil mag. Peter Skoberne iz Ljubljane Kmj: v Mladinskem centru Cas: od 8. do 17. ure BQBRLAVAS ■-Samostojni v'gredni koncert" Krai: v Kulturnem domu Cas: ob 20. uri Nastopajo: MePZ „Srce”, otroški zbor „Srce” Prireditelj: SPD Srce ŠENTJANŽ Vernisaža Joška Hrobata „Zamisli v kovini” Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Kulturni spored: Marko Kobal (bariton), Tomaž Plahutnik (citre), Tone Kuntner Prireditelj: k&k PLIBERK Scienceweek @ Austria 2001 Ekskurzija: Po sledeh Mojstra iz Nonče vasi (ogled fresk in drugih znamenitosti v cerkvah dekanije Pliberk ter Mežiške in Dravske doline) Zbirališče: Kulturni dom Pliberk ob 8.30 (ogled bo zaključen ob 16. uri na Lešah) Ekskurzijo vodita: prof. Breda Vilhar in Simona Javornik Prijave in informacije: župnišče Pliberk-04235/2032, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik - 0463/516244, Kulturni dom Pliberk-04235/2583-81 Prijave do 14. maja ŠENTPRIMOŽ Sedmeroboj južnokoroških vasi2000/2001 2. Super-trim Kraj: Kulturni dom Čas: ob 13. uri Vabita: Slovenska športna zveza, Slovensko prosvetno društvo Danica OGLASI Vaš partner za transport in turizem A-9141 DOBftLA VAS Telefon 04236/2010, Faks 2010-11 13.5. MATERINSKI DAN S 360,- vklj. kosilo 20.-27.5. S KOLESOM PO ISTRI S 2.420.- vožnja z avtobusom tja in nazaj (tudi kolo) in.7 x polpenzion 24.-27.5. DOPUST-NOVIGRAD S 1.700.- ali 24.-17.5. DOPUST V UMAGU S 1.300,- prevoz z avtobusom in 3 x polpenzion 14.-17.6. DOPUST-NOVIGRAD S 1.850,- ali 14.-17.6. DOPUST V UMAGU S 1.300.- prevoz z avtobusom in 3 x polpenzion 08.-20.7. NORDKAP S 17.600,- glej. det. program Kosilo na materinski dan v gostilni Hudi - Štekl v Globasnici. Prosimo za rezervacije! Tel.: 04230/212 Privatni otroški vrtec „Naš Otrok” 10.-Oktoberstr. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/512898 vabi starše k vpisu otrok od 3. do 6. leta vsak dan od 8. do 16. ure Sem 23-letna študentka in iščem delo med poletjem (varstvo otrok, pomoč v gospodinjstvu in podobno) Kličite na številko 04232/8471 (po 20. uri) NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo «Narodni svet koroških Slovencev, ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-pherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore '^sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na-redni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-ver|ega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- ^T~l j ;■ »»'M~r vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacheretr 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 • 0 (FAX 1 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. STRUSARSTVO Prodaja na sejmu umetne obrti v Brežah/Friesach v okviru deželne razstave v soboto in nedeljo 26. in 27. maja 2001 Razstava „Umetnost v lesu” v Tržiču (Slovenija) v Kurnikovi hiši od 20. 4. do 21.5. 2001 Stalna prodajna razstava v Šmihelu nad Pliberkom je odprta ob ponedeljkih in torkih 9.00 - 12.00/ 13.00 - 18.00 in po dogovoru Franc Merkač A-9143 St. Michael/Šmihel 3 TEL. 0 42 35 / 44 1 22 e-mail: home@fran.at www.fran.at mm -S6 04239/26 42 v petek, 11. maja, ob 19.30 Odprtje razstave: Isabella Dainese - „Zima na Malorki" Uvodne besede: p. Cornelius Dings od ponedeljka, 14. maja, od 18. ure, do ponedeljka, 28. maja, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi: „To je moje življenje” Vodi: Majdi Blüml v torek, 15. maja, ob 19.30 Predavanji: „Cerkev in duhovščina kot dejavnik narodovanja koroških Slovencev” (predava: dr. Jože Till) in „Slovenska duhovščina pri vzpostavljanju ekonomskih struktur na Koroškem" (predava: dr. Avguštin Malle) v sredo, 16. maja, ob 19.30 Potopisno predavanje z diapozitivi: Libija Predava: Hanzi Weiss v četrtek, 17. maja, ob 20. uri Koncert: Zvoki harfe Nastopa: Mojca Zlobko Vajgl 14 Sport PODUGA VZHOD ggHgl Bilčovs - Vetrinj 4:0 (3:0) Čeprav so Bilčovščani nastopili oslabljeni (manjkal je poškodovani ključni igralec Strugger), so prepričali z odličnim nastopom. Predvsem v drugi polovici prvega časa so igrali zelo dopadljiv nogomet ter zadevali gol za golom. Ker so bili gostje iz Vetrinja očitno mnogo slabši od domačinov, jim tudi v 2. polčasu ni uspel preobrat, celo nasprotno. Z malo več odločnostjo pred golom bi Bilčovščani namreč lahko slavili še višjo zmago. Kljub temu je bilo zadovoljstvo v taboru Bilčovščanov veliko, kajti z drugo zaporedno zmago so se na tabeli povzpeli že na 6. mesto. BILČOVS: Riegler 5, Kues 5, Zwittnig 5, Irsiegler 5 (75. Weber 0), G. Schaunig 5, Kavčič 5, Glantschnig 5, Durnik 5, Quantschnig 5 (46. Modritsch 5), Lipusch 5, Veladzič 5 (72. Ronacher 0) Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Welz (povprečen); strelci: Schaunig (17.), Kavčič (34., 37.), Durnik (67.) 1. RAZRED D Globasnica - Grebinj 3:5 (2:4) Globašani, ki so se prav zbudili šele po odmoru, bi si zaslužili vsaj remi, vendar sreča ni bila na njihovi strani. Tako so bili pri rezultatu 3:4 nekajkrat zelo blizu izenačenju, vendar je bil odličen vratar gostov v tem obdobju tekme nepremagljiv. Po izključitvi Buchwalda pa je bila tekma predčasno odločena v prid gostov. GLOBASNICA: Burek 2, Dlopst 4, L. Sadjak 3, Hribar 4, Dobrovnik 2 (46. Ch. Galo 4), Kert 4, Buchwald 4, J. Galo 4, Tratar 3, Andric 3, Kavčič 3 Globasnica: 200 gled.; sodnik: Bischof (povprečen); strelci: J. Galo (22.), Buchwald (38., 77.); rumeno-rdeči karton: Buchwald (63.) Železna Kapla - Šentlenart 2:6 (0:1) Kapelčani nasprotnika iz Labotske doline očitno niso jemali popolnoma resno, saj je bil njihov nastop vse drugo kakor borben in odločen. Poleg tega je ta ali oni igralec po drugem zadetku gostov vrgel puško predčasno v koruzo in se vdal usodi poraza. To pa je vsekakor nerazumljivo, saj nogometaši doline Bele še dolgo niso rešeni izpada. ŽELEZNA KAPLA: Obrež 3, Sporn 3, Köck 3, G. Grubelnik 2, E. Romano 0 (12. Strasser 3), G. Grubelnik 2, Germadnik 3, F. Ošina 2, M. Romano 2, Parte 3, Drobesch 0 (19. Pasterk 2) Železna Kapla: 100 gled.; sodnik: Babic (dober); strelca: Parte (74.), M. Romano (80.) Šentpavel - Šmihel 4:2 (1:0) Tekma ni dosegla visoke nogometne ravni, saj je bil nastop obeh ekip le povprečen. Šmihelčanom, ki so zaostajali že s 3:0, je rezultat sicer uspelo še skrajšati na 3:2, vendar za izenačenje jim je primanjkovala odločnost in tudi sreča. ŠMIHEL: Ažman 3, Kotnik 3, Burkhard 2, Berchtold 2. O. Hribernik 2, Krajger 3, M. Hribernik 2 (62. Fera 0), H. Motschilnik 3, Figo 3, M. Sadjak 2, W. Motschilnik 4 Šentpavel: 100 gled.; sodnik: J. Schrittesser (dober); strelca: W. Motschilnik, H. Motschilnik Rikarja vas - Eitweg odpovedano • Nov termin: v četrtek, 24. maja 2001 gggjjgl 2. razred C WKBSBBBB Osoje - DSG Sele 3:1 (1:0) Čeprav je Selanom manjkalo kar šest igralcev, je bil njihov nastop zadovoljiv. Bili so namreč v jasni terenski premoči, le v nasprotni 16-metrovki pa neučinkoviti. Poleg tega so po vodstvu domačinov tvegali z odprto igro v obrambi, kar se je žal maščevalo. Kljub številnm izpadom v vrstah ekipe trenerja Kreutza je bilo opaziti, da Selani znajo igrati atraktiven nogomet tudi v oslabljeni postavi. DSG SELE: Dežman 3, A. Mak 3, D. Mak 3, P. Draže 4, M. Kreutz 3 (50. S. Gregorič 3), E. Wassner 3, M. Dovjak 4, Tanevski 3, S. Wieser 3, R. Roblek 3, M. Kelih 3 Osoje: 100 gled.: sodnik: R. Weber (povprečen); strelec: M. Kelih (71.) Dobrla vas - Preitenegg odpovedano • Nov termin: v četrtek, 24. maja 2001 Galicija - Žvabek odpovedano e Nov termin: v četrtek, 24. maja 2001 NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG V nedeljo občinski derbi Žitara vas - Rikarja vas PODLIGA VZHOD ■ DSG Borovlje - Bilčovs (v soboto ob 16.30): Po zmagi proti Vetrinju je bilo v taboru Bilčovščanov zaznati veliko olajšanje, saj sedaj lahko brez pritiska nadaljujejo prvenstvo. Nasprotno DSG Borovlje, ki se nahaja v nevarnosti izpada in je na tekmi proti Bilčovsu pod velikim pritiskom, saj je zanje poraz prepovedan. Zaradi tega pričakujejo Bilčovščani zelo napadalne domačine, in s tem veliko prostora za protinapade, s katerimi hočejo domačine presenetiti. Slej ko prej bo manjkal poškodovani Strugger, vprašljiva pa sta - prav tako poškodovana - Quantschnig in Irsiegler. 1.RAZRED D ■ Šentpavel - Železna Kapla (v soboto, ob 17. uri): Šentpavel je jasen favorit tekme, saj se poteguje za naslov prvaka. Zaradi tega so pričakovanja v taboru Kapelčanov skromna, nenazadnje tudi zaradi tega, ker je moštvo po sramotnem nastopu proti Šentlenartu v rahli športni krizi. „Tokrat lahko le presenetimo," je slišati iz vrst Kapelčanov, ki bodo zopet morali nastopiti oslabljeni, saj bodo po vsej verjetnosti manjkali kar štirje igralci (M. Romano, Lobnik, Drobesch, Germadnik). ■ Šmihel - St. Stefan (v nedeljo, ob 17. uri): Kužnik od svoje ekipe zahteva več zbranosti v obrambi, kajti na tekmi proti Šentpavlu so bili defenzivni igralci vse drugo kakor dobro razpoloženi. ■ Žitara vas - Rikarja vas (v nedeljo, ob 17.15): To je tekma posebnega značaja, kajti gre za številko 1 v občini Žitara vas. Jasno, da si igralci obeh ekip ne bodo prizanesli ter se borili za vsak kvadratni meter igrišča. Ker Žitara vas igra na domačem igrišču in je na tabeli pred Rikarjani, velja za favorita. Vendar imajo derbiji - še posebej občinski - posebne zakone, ko je mogoč vsak rezultat. ■ Eitweg - Globasnica (v nedeljo ob 17. uri): Tudi tokrat Globašani ne bodo mogli nastopiti v popolni postavi, kajti Buchwald (rdeči karton), Writz (pri vojakih na Gradiščanskem) in Steinkellner (poš- , kodovan) trenerju Dlopstu ne bodo na voljo. „Zaradi tega bi bil s točko že zadovoljen,” pravi Dlopst. 2. RAZRED C ■ DSG Sele - Treffen (v soboto ob 17. uri): Medtem ko se bosta v moštvo Selanov vrnila I. Kelih in L. Kreutz, bo tokrat manjkal trener Miha Kreutz, ki se je na tekmi proti Osojam poškodoval že kar ob začetku tekme. Selani tudi tokrat nimajo nič izgubiti, kajti ves pritisk je pri moštvu iz Treffna, ki se poteguje za vstop v 1. razred. „Ker pa se proti močnejšim ekipam znamo stopnjevati, pričakujem pozitiven rezultat,” pravi trener Selanov Miha Kreutz. 2. RAZRED E ■ Šentpeter - Dobrla vas (v nedeljo, ob 17. uri): Dobrolčani ne smejo taktizirati, kajti zanje je v boju za naslov prvaka upoštevanja vredna_ le zmaga - isto pa velja tudi za Šentpeter. ■ Žvabek - Djekše (v nedeljo, ob 17. uri): Za Zvabečane je upoštevanja vredna le zmaga. PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 2. AZSV Wolfsberg 3. Velikovec 4. Launsdorf 5. Žrelec 6. Bilčovs 7. Šmarjeta 8. Podkrnos 9. ASV 10. Pokreč 11. DSG Borovlej 12. Klopinj 13. Vetrinj 14. Ruda 21 14 5 2 41:12 47 21 11 8 2 38:14 41 20 11 6 3 40:15 39 21 9 6 6 53:26 33 20 8 4 8 41:32 28 21 6 8 7 30:29 26 21 7 5 9 25:32 26 20 6 6 8 30:32 24 21 6 .510 21:31 23 21 6 510 21:36 23 20 4 9 7 23:29 21 20 5 6 9 38:47 21 21 6 312 25:56 21 20 6 212 26:61 20 • Prihodnji krog: DSG Borovlje - Bilčovs, Vetrinj - ATSV Borovlje, Pokrče - Žrelec, Launsdorf - Velikovec, Klopinj -Šmarjeta, Podkrnos - Ruda, ASV - ATSV Wolfsberg 1. RAZRED D: 1. Grebinj 22 14 5 3 58:28 47 2. Metlova 21 13 5 3 50:19 3. Šentpavel 21 13 5 3 41:25 4. Eitweg 21 12 3 6 41:23 5. Žitara vas 20 12 2 6 38:23 38 6. Šentlenart 22 11 3 8 30:28 36 7. Šmihel 22 10 5 7 48:46 8. Rikarja vas 21 8 310 41:43 27 9. St. Sjefan 22 7 411 30:43 10. Globasnica 22 6 511 29:43 23 11. Železna Kapla 22 6 214 32:58 12. Tinje 21 4 611 38:52 13. Vovbre 21 5 214 32:53 14. St. Maragrethen/L. 22 2 416 25:49 10 e Prihodnji krog: Šentpavel - Železna Kapla, Šmihel - St Stefan, St. Margarethen/L - Tinje, Žitara vas - Rikarja vas, Eitweg - Globasnica, Grebinj - Metlova, Vovbre - Šentlenart 1. Ledince 2. Treffen 3. HSV 4. Osoje 5. Seebach 6. DSG Sele 7. Hodiše 8. Teholica 9. Kriva Vrba 10. Poreče 11. Bistrica/R. 12. St. Marin 13. Rožek 2. RAZRED C: 21 14 4 3 56:22 21 13 4 4 54:18 20 10 3 7 42:36 21 8 6 7 41:38 20 9 3 8 42:40 20 8 4 8 31:31 20 7 6 7 29:29 20 7 4 9 33:33 20 7 4 9 29:39 20 6 5 9 17:31 21 410 7 24:30 20 6 311 19:35 20 3 413 27:62 46 43 33 30 30 28 27 25 25 23 22 21 13 e Prihodnji krog: Bistrica/R. - Teholica, Ledince - Poreče, Seebach - St. Martin, HSV - Kriva Vrba, Rožek - Hodiše, DSG Sele-Treffen 2. RAZRED E: 1. Labot 20 16 1 3 69:18 49 2. Šentpeter 20 15 2 3 46:16 47 3. Dobrla vas 19 14 2 3 43:15 44 4. Sinča vas 20 13 1 6 49:29 40 5. Galicija 20 9 5 6 27:20 32 6. Frantschach 20 8 5 7 25:28 29 7. Reichenfels 20 8 3 9 35:29 27 8. Maria Rojach 19 8 3 8 31:43 27 9. Žvabek 19 7 111 35:49 22 10. Važenberk 20 4 412 22:41 16 11. Pliberku 20 5 114 21:47 16 12. Preitenegg 20 4 313 16 9 13. Djekše 21 1 317 14:59 6 • Prihodnji krog: Preitenegg - Labot, Šentpeter - Dobrla vas, Reichenfels - Maria Rojach, Pliberk II - Sinča vas, Važenberk - Frantschach, Žvabek - Djekše NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Končno so si opomogli juniorji SAK in spet točkujejo Špital - SAK U 18 1:1 (1:0) SAK: Müller, Verdel, Babič, Ofner, Žel, Wo-schitz, K. Ritschek (65. Waldhauser), Haj-nžič, Roblek (58. Krajger), Oraže (46. Pit-schek), Hobel (46. Hajnzič), Malej (91. Zidej), I. Woschitz, Špital. 100 gledalcev Sodniki: Schlacher, Granig, Kreiner Goli: Witween (38.) oz. K. Woschitz (81.) Trajalo je dolgo časa, da so 18-letni sakovci vigredi točkovali. V Špitalu je bila pozitivna vrnitev napadalca Alfonsa Krajgerja v ekipo, igralec je izvajal veliko pritiska. Ta krog SAK gosti v soboto (ob 17. uri/Vidra vas) Bad Bleiberg. U 16 - jakostna skupina SAK - FC Šentvid 1:0 (1:0) Strelec: Ogradnik SAK je bil jasno boljša ekipa in je s tem krepila 2. mesto v jakostni skupini. Trenerja Oraže/Olip sta s tem uspehom zelo zadovoljna. U 14 - jakostna skupina SAK - FC Šentvid 0:4 (0:4) Ker so manjkali Vidakovič, Pustoslemšek in Hobel, je ekipa bila zelo oslabljena. U 12 - jakostna skupina Šentandraž - SAK 3:6 (1:4) Strelci: Rebernig 3, Trdina, Stuck, Breitfuss. SAK je na 1. mestu! U 10 SAK/1 - Rikarja vas 3:6 (2:2) Strelci: Hobel 2, Dlopst N. SAK/II - Saturn 11:1(5:0) Strelci: Prošič 6, Bugelnik, Lausegger 2 Ruda - SAK/III 1:8 (2:0) Strelci: Krištof 4, Wakounig 3, Smrtnik U 8 - turnirji U 8/11 Celovec je na turnirju v Podkrno-su postala tretja. U 8/111 Šentprimož je na domačem turnirju osvojil jasno 1. mesto. Ta krog: SAK U 18 - Bad Bleiberg (v soboto, ob 17. uri/Vidra vas), Liebenfels - SAK U16 (v petek ob 19. uri), FCK - SAK U14 (v soboto, ob 17. uri) SAK U 12/1 - Šentpavel (v soboto, ob 15.30/Vidra vas), SAK U 12/II - KAC (v soboto, ob 14. uri), Šmihel U 10 - SAK/1 (v petek, 18. uri), Vetrinj - SAK U 10/II (v petek, ob 17. uri), SAK U 10/111 - Šentandraž (v petek, ob 16. uri/Rikarja vas) A/fons Krajger (U 18) je eden redkih pravih levičarjev v napadu. Sport 15 nogomet/regionalna liga Prihodnost SAK ni le v rokah nogometašev Predsednik Paril: „Sedaj naj narodna skupnost reagira, kako naprej.” AK je derbi proti Pliberku iz-^Vgubil sicer kar z 1:4, toda poraz še ni dokončen, saj je vodstvo kluba po tekmi vložilo Protest pri Koroški nogometni Zvezi (KFV). Sodnik Aichholzer bi namreč igralcu Pliberka mewalderju pokazal dvakrat ru-meni karton, in ne - kot to predvidevajo pravila - pri drugem prekršku rumeno-rdeči karton. Pristojni gremij KFV bo protest SAK Sedaj obravnaval prihodnjo sredo. Ne glede na odločitev KFV (ponovitev tekme ali potrditev rezultata) ostaja položaj SAK na tabeli nadvse zaskrbljujoč -morda je celo že neizgleden. vse bolj kaže, da se bo SAK po več letih v regionalni ligi zopet Znašel v koroški ligi. S tem pa Se postavlja vprašanje, kako Potem naprej, saj klubu v koroški ligi več ne bodo na voljo razne pomembne finančne pod-P°re (mdr. podpora za vrhunski sPort s strani dežele), ki jih je Prejemal v tretji najvišji državni "Qi. Predsednik SAK Jože Partl Sovori celo o približno pol mio. šilingov manj podpore. Ker pa bi SAK za močno člansko ekipo v koroški ligi ter za vzdrževanje vzornega na-raščajnega dela potreboval bolj ali manj isti proračun kot v regionalni ligi, je zaskrbljenost odgovornih o prihodnosti kluba velika. Predsednik Partl: „Mi sedanji odborniki bi finančno nekako še zmogli tekmovanja v koroški ligi - več pa ne. Zato se postavlja načelno vprašanje, kakšno vlogo naj igra pri narodni skupnosti SAK? Če je želja, da se naj SAK naprej predstavlja tudi zunaj koroške meje, potem naj narodna skupnost in njeni politični predstavniki čimprej reagirajo.” Franc Sadjak košarka/koroško prvenstvo Mladinci KOŠ viceprvaki Mladinci KOŠ so na domačih tleh v Mladinskem domu po nadvse napeti, borbeni in tudi sicer zelo dobri igri nesrečno podlegli Wörthersee Piratom s tremi koši razlike. Pred navdušenimi gledalci so domačini pričeli tekmo zelo odloč-n° in si priigrali lepo vodstvo, vendar jo kmalu zaradi nezbranosti zapravili. Tako se je rezultat ob koncu prvega dela igre glasil 31:38. Po odmoru pa so prišli domači-n| na igrišče kot spremenjeni. S hitrimi napadi in lepimi kombinacijami so tretjo četrtino odločili kar z 31:19 v svojo korist. Ko so vsi že Pričakovali zmago, pa se je poškodoval najboljši igralec domačinov Trifunovič.^ Hitro so nato košarkarji KOŠ zapravili celo Prednost. Štiri minute pred koncem so gostje vodili že za 9 košev. Ko se je Trifunovič kljub bolečinam še enkrat vrnil v igro, je domačinom uspelo rezultat še enkrat izenačiti. Minuto pred koncem pa se je napetost na igrišču stopnjevala do skrajnosti. Po izenačenju so domačini zapravili dva prosta meta, gostje pa so iz štirih prostih metov dosegli tri koše. S tem je bila tekma odločena. Kljub porazu lahko rečemo, da so se mladinci KOŠ odlično odrezali. In če bi bili pri prostih metih bolj zbrani, bi bila nedvomno po-trebna še tretja finalna tekma. KOŠ je s. tem v letošnji sezoni dosegel drugo (mladinci) in tretje (juniorji) mesto na Koroškem. KOŠ mladinci - Wörthersee Piraten 85:88 (17:15,14:23, 31:19, 23:31) Za KOŠ so nastopili (v oklepaju dosežene točke): M. Kocman, J. Trifunovič (42), D. Wutti, M. Babič (2), M. Brumnik (12), J. Brum-nik (13), Št. Urank, A. Schieman (16) HUDA KAZEN______________ Štiri tekme za izključenega Blajsa V nedeljo je zadnja možnost SAK, da se z zmago proti St. Florianu le še nekako vključi v boj proti izpadu iz regionalne lige. Toda izhodišče pred tekmo ekipe trenerja Jagodiča je vse drugo kakor obetavno, saj bo mogla nastopiti močno oslabljena. Manjkali bodo kar trije standardni igralci: poškodovana Tot in R. Oraže ter Tonči Blajs, ki je bil zaradi rdečega kartona na derbiju proti Pliberku kaznovan kar s štirimi tekmami odmora. Vprašljiv pa je napadalec Miklau, ki je zaradi gripe manjkal že na tekmi proti Pliberku. SAK - St. Florian v nedeljo, 13. maja, ob 17. uri na igrišču ASV REGIONALNA LIGA/25. KROG Kapetan Lojze Sadjak (v sredini) je bil najmočnejši igralec SAK na derbiju -poskrbe! je tudi za edini zadetek. Nesrečen SAK na derbiju proti Pliberku Derbi je imel svoj prvi višek okoli 15. minute, ko sodnik Aichholzer nad prekrškom Tota SAK ni prisodil 11 -metrovke, medtem ko jo je le nekaj minut pozneje Pliberčan-om takoj. S tem se je zgodilo prav to, česar se je trener Jagodič najbolj bal: namreč hitro vodstvo domačinov. V nadaljevanju tekme je SAK bil sicer enakovreden tekmec, vendar so gol nekaj minut pred koncem 1. polčasa zopet zadeli Pliberčani. 2. polčas je SAK pričel zelo napadalno in si takoj priigral dve odlični priložnosti, vendar ju je klavrno zapravil. Nasprotno Pliberčani, ki so z njihovo prvo priložnostjo po odmoru povišali na 3:0 in s tem predčasno odločili derbi v svojo prid. Pliberk-SAK 4:1 (2:0) PLIBERK: Jesse4, Javornik 5, Krewalder 3, F. Wriessnig 4, Slamanig 3, Umik 4, Baumgartner 4, D. Wriessnig 4, Mosser 4, Zec 5, Gros 3 (65. Trailer 4) SAK: Matschek 2 (46. E. Oraže 3), S. Sadjak 3, A. Sadjak 4, Zanki 3, Darmann 4, Roy 2) Šmid 3, Tol 3 (40. Hajnžič 2), Blajs 2, Jovanovič 3, Eberhard 3 Pliberk: 600 gled.; sodnik: Aichholzer (preobremenjen); strelci: D. Wriessnig (17.), Mosser (43.), Zec (53., 77.) oz. A. Sadjak (60711-m.): rdeči karton: Blajs (65.) REGIONALNA LIGA 1. Pasch ing 25 2. Kapfenberg 25 3. Hartberg 25 4. Pliberk 25 5. Gratkorn 25 6. Donau Linz 25 7. BW Linz 25 8. Spital 25 9. Wels 25 10. Voitsberg 25 11. Zeltweg 25 12. Šentvid 25 13. WAG 25 14. St. Florian 25 15. Lendorf 25 16. SAK 25 14 5 6 53:23 37 13 4 8 42:30 43 11 8 6 39:28 41 12 4 9 45:34 40 11 6 8 34:28 39 11 6 8 28:26 39 11 5 9 41:31 38 11 5 9 42:35 38 9 8 8 38:39 35 9 7 9 37:39 34 711 7 31:30 32 8 7 10 31:40 31 7 6 12 26:38 27 5 8 12 21:44 23 5 6 14 18:42 21 310 12 24:43 19 ■ Rezultati 25. kroga: Gratkom - WAC 4:2 (1:1), Donau Linz - Lendorf 2:1 (1:1), E. Wels - Voitsberg 0:1 (0:1), Hartberg - Kapfenberg 2:1 (1:0), Pliberk-SAK 4:1 (2:0), Spital - BW Linz 3:4 (2:4), Šentvid - Zeltweg 0:1 (0:0), St. Florian - Fasching 1:1 (1:1) M 26. krog: petek, 11.5.: Zeltweg - Spital (18.30), Voitsberg - Hartberg (19.), Blau-Wei6 Linz - Gratkom (19.); sobota, 12. 5.: WAC - Pliberk (17.), Šentvid -Kapfenberg (17.), Fasching - Donau Linz (17); nedelja, 13. 5.: ŠAK - St. Florian (17), Lendorf -EitrachtWels(17) M Strelci SAK: 7 Miklau 4 Roy 3 A. Sadjak, Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard ■ Strelci Pliberk: 9 Smrtnik, D. Wriessnig 5 Baumgartner, Zec 4 Osekre 3 Urnik 2 Gros, Hohenbergen Krewalder, Mosser 1 Ablade, Tratter Osebni praznik Škrjančeve mame Podlog pri Suhi. Dokler je živel njen mož Franc, sta skupno vodila tesarsko podjetje. Marija Srienc vsa leta poje v cekvenem zboru in rada hodi na kulturne prireditve. Za 70-letnico ji prisrčno čestitajo, NT, suški cerkveni pevci, KPD Drava in EL ter ji želijo obilo zdravja in božjega blagoslova. Slavljenka Marija Srienc, na sliki z župnikom Ho/marjem. Okrogli jubilej na sončnih Radišah Radiše. Pred kratkim je praznovala svojo 50. pomlad AniTolmaier. Slavljenka je vesta sodelavka SPD Radiše in je zelo tesno povezana z domačim kulturnim društvom na Radišah in vso narodno skupnostjo. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam se pridružuje Naš tednik Ani Tolmaier OSEBE & DOGODKI „10,40 in 60“ - pri Gojerju so praznovali tri jubileje Znano podjunsko podjetje za odvažanje in reciklažo smeti Gojer iz Vogelj pri Sinči vasi je preteklo soboto praznovalo kar tri jubileje. 10 let je namreč tega, odkar je: podjetje Gojer v Vogljah, mladi šef Adi je praznoval svoj 40. rojstni dan, šefica Gudrun pa je slavila svojo 60. pomlad. Podjetje Gojer je bilo ustanovljeno leta 1965 (tedaj s samo enim tovornjakom), ko je Ado" Gojer st. pravočasno spoznal, da bo čisto okolje vedno pomembneje in da se s tem da zasušiti tudi denar. Podjetje Gojer sodeluje kar z 31 občinami, temo primerno veliko je bilo gratulantov iz cele Podjune. Številnim čestitkam se seveda pridružuje tud' uredništvo Našega tednika. POROČNI ZVONOVI Bilčovs. Pred nedavnim sta si v kotmirški farni cerkvi obljubila večno zvestobo Eva Schellander, Žmavcerjeva na Moščenici pri Bilčovsu, in inž, Tomi Ogris, Strajnikov iz Stranj. Poročil ju je župnik Hanzej Rosen-zopf, poročno slovesnost pa je sooblikoval bilčovški cerkveni zbor, v katerem mlada zakonca že dolga leta prepevata. Čestitkam domačih se ” pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Vse najboljše na skupni življenjski poti. Helmut Blažej razstavlja v „novi Kosti“ Celovec. 2. maja je odprla vrata „nova Kosta" z novimi posestniki, družino Kunauer-Šum-nik. Kosta je sicer ostala skoraj nespremenjena, novost pa je, da bodo v kavarni odslej tudi razstave. Kot prvega so v Kosto povabili Šmihelčana Helmuta Blažeja, vernisaža je bila na dan odprtja kavarne v sredo, 2. maja. Njegove slike bodo na ogled do konca meseca. Odprtje Koste je bilo za stalne goste velik dogodek. Centrala SPÖ je bila za nekaj ur prazna, saj so vsi bili v Kosti. Nekdanji šef ÖVP Reinhold Lexerje prišel v pozdrav celo s svojim pihalnim kvartetom. SAK pa ima spet lokal, v katerem lahko debatira v svojem lokalu o prihodnosti kluba. Podjetnik Franz Gasser ima v Kosti svoj sedež z napisom „FraUc Gasser-P/atz/“, ki ga maja krasi tudi stika Helmuta Blažeja. Z tetf ' Gasser, Blažej in Ani Kunauer-Šumnik. Foto: Kum6'