Dr. A. V—e. MosiiĄa Urci hritine. (Konec.) Izvršitev sodbe nad inozemoi, ki morajo biti izgnani izven mej sovjetske Rusioe, se zavlačuje v neskončnost. — ^oznal sem nekatere, ki so morali Cafeati po leto in pol, po dve in tri leta. jVzrok temu zavlačevanju je v tem, ker komunisti ne želijo, da bi se v tnozem»tvu zvedela resnica o tem, kar se godi |T aovjetski Rusiji. Aretiranje toozemtev se večjidel tolmaSi s tem, ker vedo » Bovjetski Ruaiji preveč. Aretirani inozemec, ki nima znancev &11 sorodnikov, ki bi zamogli obvestiti biozemsko zastopstvo o njegovi aretadji, ostane papolnoma br&z moSi In zapuščen. Tak inozemec čestokrat izgine i poitršja zemlje, ne da bi zapustil le najlcanjšo sled za aeboj. Edino upanje, ki g& ima, je, da se obrne do g. M. Vina!»enja, predstavnika poljskega političgtega Rdečega križa ali na g. Peškova, kl obiakujeta enkrat na teden zgradbo, )? kateri se nahaja delavski oddelek Toda ti predstavniki političnega Rdelega križa imajo pristop v ječo ob tasu, fco so vsi obaojenci zunaj na delu. VIitetl smejo samo take ujetnike, ki jim iG. P. U. da posebno dovoljenje za slijS«n sestanek. Sicer pa se vrši tak raz$>ovor vedno v prisotnosti enega 5ekifta. Ako hoče inozcmec v ječi govoriti ii takimi predstavniki, mora poprej |>ismeno prositi za dovoljenje ter mora gvojo prošnjo nasloviti na upravnika kaznilnice. Tako dovoljenje sa dobi zek> redko. Ako pa se dobi, se svetuje takemu ujetniku, naj mnogo ne blebeta, ker bo sker zaprt v temnici. Inozemec pa, ki se mu je pod kakrinokoli pretvezo posrečilo ostati v ceiici in mu nl bilo treba iti na prisilno delo ter se obrne do predstavnikov Rdečega Križa brez poprejšnjega dovoijenja, niora takoj v ternnico! Tak inocemec nima niti časa, da sporoči svoje Ime. Tako je mnogo inozemcev, kl so popolnoma ločeni od zunanjega sveta In ostanejo zaprti in pozabljeni v »ovjetskih dosmrtnih ječah. Kar se tiče mene osebno, sem moral Cakati več kot štiri mesece po svoji obsodbi, da se obsodba izvrši. Moral bi takati še daljc, ako bi se ne bili odločno zavzeli zame pri sovjelski vladl nekateri inozemski predstavniki. Po tem dolgem opisu ječe Butyrki mi ne preostane prostora, da opišem Se vsc ostale; mislim pa, da si čitatelji lahko sami napravijo jasno sliko o njih, ako se upošteva, da je jeCa Butyrki še ena izmed najboljših sovjetskih ječ. Pcsebno opozavjam čitatelje na dejstvo, da so vse ječe v sovjetski Rusiji prenapolnjene. Sovjcti stalno otvarjajo nove, vedno vefje ječe kakor tudi zbiralna laborišča, a šo vedno nimaio dovolj pi-ostora za jctnike. Po cclicah je skoraj redno dvakrat toliko jctnikov. kolikor bi se jih smelo obioajno spreioniati. Česiokrat pripelirio v oni noči v Jcčo 1500 do 2000 novih iotnikov. V ječi B\ityrki smo rcdno za%nava!i to število po objavah v kuhinji, kjer se je na deski zapisovalo, za koliko ljudi je treba pripraviti brano. Štirje dobro zastraženi jetniki so odhajali v kuhinjo iz vsakega hodnika, da nam prinesejo kosilo v celice. Ko sem bil v začetku aprila premeSCen v Leningrad v ječo v Spalerni ulici, J© bilo v moji celici 33 Jetnikov, namesto 10. V noči od 9. na 10. aprila so prtpeljali v to ječo 3700 novih Jetnikov, izmed teh 1200 žen in nekatere celo z otroci. Ko sem prišel v Pskov, nas Jetniška uprava ni hotela sprejeti (mene in še pet sodrugov v nesreči). Zaprli so nas končno v celico, ki je bila dva In pol metra dolga in en in pol metra široka. Sveženj gnile slame, polne mrčesa, so nam vrgli na zemljo ter so nam rekli: »Uredite sl, kakor morete!« V Ostrovu nas tudi niso pustill v ječo, tako Je bila polna. Nekateri jetniki so bili nastanjeni celo v upraviteljevi plsarni, nekateri pa kjersibodi. PrenoČlti smo morali v lopi obmejnega odseka G. P. U. V t©j lopi smo morali vso noč loviti gladne podgane, ki so nas napadale ln grizle. Ostavivši Ostrov sem prišel v Letonijo, in sem tako ponovno zagledal svobodno solnce, potem ko sem bil pokazal hrbet zvezi »svobodnih« sovjetov, kjer so ječe prenapolnjene aretiranih meščanov. Je še mnogo podrobnosti iz sovjetskih jeS, ki jih nisem mogel sporočiti čitateljem. Toda bilo bi treba »pisati več knjig, ako bi hotel izčrpno obdelati to vprašanje. Na koncu svojega opisa, potem ko sem mogel naslikatl vse prizore terorja, kl sem jih videl, moram priznati neko zadovoljstvo, da me je sovjetska oblast ukazala zapreti. Tako sem imel sam priliko, da sem osebno vldel in Izkusil vse, kar se godi v teh ječah In kar sovjetske oblasti skrbno skrivajo pred očmi Inozemcev. Ko sem bil svoboden, sem vedel mnogo; po svoji aretaciji sem zvedel še veC in kar je najvažnejše, sem mogel zlasti potrditi kot resnično vse to, kar sem že vedel od prej. Uverjen sem, da se ne more dolgo držati tak režim, ki se opira samo na golo nasilje ln surovo silo In kl ga lijudstvo »ovraži in zaničuje. Kdor se Iotl meCa, bo z mečem pokončan!