^rešljive vesti iz tužne Hrvaške
D. C., 24. okto-ipe] s Osmega oktobra je »ilryatV^0 soprogo v Argen-\ ! rojak> ki se mu je W,pobegniti iz Paveliče-118 Hrvatske" Takoj
Vk Prih0du je podal
W uredniku lista
'JlOpQ » l . . ,
ltes kl lzhaJ'a v Bue-M^ pretresljivo izjavo
Rtareh'ki *do-
s 'men • "državi-" Bil ? iz znanih razlogov
*Prt '— petindvajset Zagrebških policij-S D ln Petindvajset dni % . rnJe pri Koprivnici, ,,8 Petimi sou jetniki !ij. tednik g. Defranče-jeeovo Pripovedovanje zaPiske poslal. L številki priobčujemo C*>Ve strašne povesti, leya]j v sledečih številkah
p o^ t
ega'. da bi razpiho-ali Uživali povpre-V®' kar bi lahko bilo tV* lno' v kateri živijo inCase. v katerih" se te
Vtr 7ave strani naše
•'iivo . Prikujemo to <iit) Pričevanje v čast X ^ J*du, ki tako krivi-|i2se].' ar»eriška javnost
FW,eništvo> ki živita v
h sr/la' kak°daieč je
P* Vrj.,;('n° zemljo spravila V jna> ki Sta jo prine-\ kn Italijan, ki zdaj ,ako bi brata našču-
^i živ- tu< Vsakdo med
X jO v tej veliki in Sij,. 2a^i demokracije Si^Uje o vsem, kar bo Sni'! Povesti čital, da
'S z močmi
omagali Ju i*1 so jih prizadeli Hodnemu narodu. /z tuJine in do-in krvnikom, 'VpX tujcu v službo,
Sodnik.
\	Slavno vsebi-
Jj Janja, bo vsem jail* »an e'iceva krvava Nts{ vila iz Hrvatske 4, ^a naroda v nekaj ' \[ jj01Ce smo strašne Sli» njeni vprizori-f«avaan.io Ogovarjati s Ji zjJ?11' ker ni mogoče
E V,ni in te krvave Sne .8edanjosti ostale m bile pozabljene. te3 strašni in kr-? »oi ki 30 je Pavelič n častne-u aj bo z-a vsakega
J" Sl_ &ta ta: da mim0
\j Atencev trpe tudi
NCati' naJ večja ve-^ naroda, ki se
iSoM10' da ji 0b" KOČ brez svobode v
\> hI' U- Oktobra CH , dušenje naroda, H H6/' bil pri vojni,
iS**®* letala' ki
nad Zagrebom ;>b n^traJ> a niso spu-X%\ mest°m. Tega jit' 8tleg, pomešan z
J" v decem-
* ieta na voja-
videl, da je % J«a, a da nisem
W>^pajzdru-aj' ki mi je bil
KNbiV SlučaJ yP°kli'
>ki • Polni vojakov lOSitf,e ZaPuščalo me-h\ S A na deželo. Ko
* Cevih p°tovanja
110 mesto, moj«
edinice ni več bilo tam, a nihče mi ni vedel povedati, kje naj bi bila. Vrnil sem se v Zagreb in čakal na pozivnico. Vlak je prišel do Broda in tam obtičal. Vojska na severu se je že umikala in v Hrvatski so se pojavili vstaši, pomešani z nemškimi vojaki. Po hladni noči, ki smo jo prečuli v Brodu sem se vtihotapil v vlak, ki se je z vojsko pomikal proti Zagrebu. Blizu Siska je1 vlak obstal, ker so ga obkolili vstaši, ki so z nabitimi puškami obkrožili vozove in zahtevali, naj se vojska izkrca. Nemci so za nami, so govorili, vsak odpor je zastonj. Pobrali so iz vlaka puške in strelivo, razdelili orožje med ostale vsta-še in se tako oboroževali. Od Siska do Zagreba sem prišel peš, prijeli me pa niso, ker nisem bil v vojaški obleki. Ko sem prispel v Zagreb . . .
"Sedaj bom jaz povedala, kaj se je godilo v Zagrebu, ko tebe ni bilo tam," ga je prekinila soproga.
Prihod Nemcev v Zagreb
"Čim je izbruhnila vojna, je
vojska zapustila Zagreb in odšla na svoje položaje. Ljudstvo je nestrpno pričakovalo vesti z bojišča, a te vesti so bile žalostne. V sredo 9.-ega aprila so še na zagrebških ulicah pojavili vstaši, oblečeni v nekakšne rumene "uniforme." Pohajali so po mestu s puškami v rokah, pripravljenimi za strel. Meščani so bili v glavnem mirni. V četrtek 10.-ega aprila okrog štirih popoldne je pred našo hišo stal nek jugoslovanski častnik, skrit za og^lom. Pojavil se je avtomobil s strojnico. Častnik se je z revolverjem v roki pognal proti avtomobilu, da bi po-strelil posadko, a avto ga je povozil in tako preprečil -namero. To je bila predhodnica nemške vojske. Za njo so prihajali tanki in tovorni avtomobili, polni vojakov. Na Jelačičevem trgu se je zbralo nekaj vstašev in pobalinov, dočim se je meščanstvo zadržalo v glavnem mirno; slišalo se je kako ljudstvo govori: prišli so, da nam pojedo vse tisto, česar jim že prej nismo dali. Vstaši so hodili od hiše do hiše in silili ljudstvo naj izobeša hrvatske zastave in nemške, ki so jih sami nosili s seboj in jih obešali po hišah."
"Kdo pa so prav za prav ti vstaši?"
pristavi gospod, in mnoge so rešili pred težkimi mukami."
"Kakšno pa je bilo stališče dr. Mačeka?"
"Čim so Nemci prišli v Zagreb, so takoj zahtevali od dr. Mačeka, da sestavi vlado in sodeluje z nemškimi vojaškimi oblastmi. On je to odločno odbil in Nemci so ga zaprli v hotel 'Milinov' na Jelačičevem trgu, kjer so ga dolgo časa stra-žili, vendar pod nobenimi pogoji ni hotel sodelovati z Nemci. Kakor v Zagrebu tako je po vsej Hrvatski začelo prihajati do neredov in grozila je nevarnost večjih nemirov, zaradi.česar bi bili ogroženi zlasti kmetje; zaradi tega in ker so se bali, da ne bi Nemci mučili dr. Mačeka, so člani meščanske in kmečke Zaščite pristali na to, da skupaj z vstaši vzdržujejo policijsko službo v mestih in (Dalje na 3 strani) -O-
Nemška armada vedno bolj ogroža ruske pozicije
Na fronti južno in zahodno od Moskve je položaj ruske armade vedno bolj resen. Ruski voditelji, ki se nahajajo zdaj v mestu Kujbišev že delajo načrte za novo fronto vzhodno od Uralskega pogorja.
Rusi priznajo, da nemška armada stalno napreduje na vseh frontah. Kljub temu zatrjuje rusko uradno poročilo danes zjutraj, da morala med nemškim vojaštvom stalno pada. To se vidi na nemških ujetnikih, ki ne verjamejo v končno nemško zmago. Na ujetih nemških vojakih je videti, kako so izmučeni in polni uši.
Dalje pravi rusko poročilo, da pošiljajo Nemci v boj vojake z raznimi telesnimi hibami, kratkovidne in celo take, ki so že od mladih nog slepi na eno oko.
Nemški bombniki noč in dan bombardirajo Moskvo, mečejo bombe in letake, v katerih se ruski narod poživlja k predaji.
-,-o-
Seja godbe sv. Vida
V	sredo bo seja godbenikov sv. Vida. Udeležite se seje vsi starši in prijatelji godbenikov. Godba ima sedaj novega učitelja. Pridite kmalu po sedmih, da jih boste slišali igrati. Seja je zelo važna in prej ko pridete, prej bo končana.
Sedemdnevnica
V	sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Antonom Zupančič. Prijatelji so vabljeni.
Blythin bi rad imel Lauscheta za vado, da bi bili shodi obiskani
župan Blythin je včeraj pozval sodnika Lauscheta na javno debato v mestni dvorani prihodnjo soboto zvečer. Blythin se je ponudil, da bo sam plačal za najemnino in da Lausche lahko sam izbere razsodnike v debati.
Sodnik Lausche je ta' poziv na debato odklonil z besedami: "Očividno je, da hoče župan Blythin dobiti mojo osebo za svoj shcd, da bi bil ta'shod bolje obiskan, ker so njegovi shodi tako slabo obiskani. In če hoče župan Blythin že debatirati, naj debatira z governerjerr. Bricker-jem in naj ga vpraša, zakaj Cleveland ne dobi svojega poštenega deleža iz državne;blagajne, kjer leži na kupe denarja.
"In če hoče župan Blythin res debatirati, naj debatira z stavbeniki, ki so gradili mestno elektrarno, ki je veljala davkoplačevalce en milijon dolarjev več, kot je bilo prvo določeno ža zgradbo," je rekel Lausche.
Kandidat'Lausche je dal Bly-thinu priliko debatirati zadnjo soboto v City klubu, v kateri debati je po sodbi razsodnikov zmagal Lausche. Od tfdaj pa do volitev je pa vsaka minuta za Lauscheta natančno določena po kampanjskem programu, ne da bi debatiral še z Blythinom.
Včeraj j e sodnik Lj»,u.<>che tudi ostro prijemal Blythina, ki je najel Burtonovega sina za "plinskega izvedenca" po $20.00 na dan, ko je fant komaj prišel iz šole. To je storil Blythin v zahvalo, ker ga je Burton postavil za župana.
—-o--
Nadaljne eksekucije v Jugoslaviji
Zagreb, 27. okt. — V Šumadij i se je vršila dvodnevna bitka s četniki, v kateri je bilo ubitih 143 "komunistov" in 89 jih je bilo pa ujetih. V Osijeku so hrvaške oblasti usmrtile 15 oseb, med njimi dve ženski. Oblasti pravijo, da so bili to "komunisti."
V bolnišnici
Anton Stražišar iz 14902 Thames Ave. se nahaja v Glen-ville bolnišnici, kjer je srečno prestal operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne in od 7:30 do 8:30 zvečer.
Danes bo mraz
Vremenski urad napoveduje, .da bo danes zmrzovalo, kfer se bliža Clevelandu od severozahoda mrzla sapa. V mnogih osrednjih državah je včeraj zapadel sneg.
"To je sodrga z dna. To so tisti, ki so meščanom praznili žepe, tisti, ki so bili naučeni živeti od kraje in vlomov v stanovanja, neodgovorna mladina s temno preteklostjo, brez vesti in brez vzgoje; na dan so dobivali po petdeset dinarjev in zraven tega jim je bilo ropanje dovoljeno, kar so seveda v obilni meri izkoristili. Med njimi je tudi nekaj dobrih, ki pomagajo, če morejo in kadar morejo. To so tisti, ki so jih pritegnili v vstaške vrste, ki bi jih pa ustrelili, če se ne bi odzvali ali pa pozaprli v taborišča. Ti bi najrajši slekli s sebe 'uniformo,' ki jim dela sramoto, a to bi se reklo igrati se z življenjem. — Sam poznam najmanj deset vstaških stražnikov, ki so pomagali ali šli na roko ujetnikom v zaporih in v taborišču,
ZADNJI APEL PRED ŽUPANSKO KAMPANJO
Odbor "23rd Ward" Citizens Comittee to elect Lausche Mayor" sklicuje važno sejo za sredo 29. oktobra ob osmih zvečer v navadnih prostorih, to je na St. Clair Ave. in 68. cesta. Na to sejo so vabljeni vsi oni, ki so tako energično pomagali dozdaj. Še posebno se vabi naše slovenske žene. Na vas se apelira, da izvršite še zadnjo in najpomembnejšo nalogo, čeprav ne najhujšo. Apeliramo tudi na one državljane v 23. vardi, ki imajo priliko priskočiti na pomoč in pomagati, da se napravi, kar se napraviti da.
Škoda bi bila, da bi bij tolik trud zaman in še morda iz same malomarnosti, ki se da pa še popraviti. Pojdimo na delo na dan volitev! Pojdimo od hiše do hiše v 23. vardi ter nago'varjajmo državljane, naj gredo na volišče, če mogoče zgodaj. Ako pa ne morejo zgodaj, pa kadar jim čas dopušča.
Kjerkoli moremo nagovoriti tovariša v tovarnah, ali drugje, |mu naslikajte prednosti za Cleveland, ako bo izvoljen županom Frank Lausche. Povsod agiti-rajte zanj in zmaga bo gotova! — Za odbor: Joseph Okorn, tajnik.
Načelnik premogarske unije se noče podati apelu predsednika Roosevelta
| Washington,, 27. okt.—John L. Lewis, predsednik premo-garmogarske unije, je že drugič prezrl apel predsednika Roosevelta, naj odpokliče stavko 53,000 premogarjev, ki jo je ukazal v nedeljo ponoči. Roose-je apeliral na Lewisa, naj odpokliče stavko v interesu narodne obrambe. Lewis mu je odgovoril,'da ta stavka ne bo ogrožala produkcije v narodni obrambi.
Lewis je rekel, da se bo v sredo sestal z Myron C. Taylor-jem, bivšim- p r e d s e d n i kom United Steel Corp. in skušal ž njim doseči sporazum v sporu, radi česar je bila stavka ukazana.
Stavka se vrši v premogoro-vih, katere lastujejo jeklarske družbe. Unija zahteva, da se zaposli v teh rovih samo delavce, ki so v uniji, torej naj bi bila zaprta delavnica za vse te premogorove.
V	poslanski zbornici se je danes slišal glas,, naj vlada takoj stori potrebne korake, da se ustavi tak delavski despotizem, pri katerem nima niti predsednik Zed. držav več besede.
-o-
Pet poškodovanih v
Girardu Girard, O.—Danes, v ponde-Ijek, 27. oktobra, se je* pokvaril predmestni bus, vsled česar je vrglo zadnji konec s ceste; Pet potnikov je dobilo pri tem poškodbe, dva precej nevarne. Poškodovani so: Mrs. Packo-vič, Louis Campana, Mrs. Prodnik, Andrej Senker in Harvey Biggs, vsi iz Girarda.
-o-
Vojak pozdravlja Joseph F. Skerbec, sin družine Mr. in Mrs. Mike Skerbec iz 1200 E. 61. pošilja vsem številnim prijateljem in znancem lepe pozrave. Nahaja se v ameriški armadi na daljnem Havajskem otočju. Njegov naslov je: Joseph F. Skerbec, Co. B. 34, Eng'. Reg. Schofield Barracks, Oahu, T. H.
23 letnica
V	sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim John Modicem v spomin, 23. obletnice njegove smrti. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni.
7. dnevnica smrti
V	sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Apoloni j o Lah. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni.
V Collinwoodu je Lauschetov shod
Roosevelt je obelodanil načrt Hitlerja, da razkosa J. Ameriko
Obdolžil je Hitlerja, da ima v načrtu dobiti v oblast Panamski prekop, za kar ima na rokah dokaze. Hitler namerava odpraviti vse obstoječe vere in vpeljati svojo.
Washington, 27. okt. —■ Nocoj je imel predsednik Roosevelt govor, ki je bil oddajan po radiu po vsem svetu. V tem govoru je Roosevelt javno izjavil, da ima na rokah Hitlerjeve načrte, kako bo razkosal republike Južne in Srednje Amerike in kako ima dalje Hitler v načrtu, da bo odpravil vse obstoječe vere in zaplenil vse cerkveno premoženje.
Rooseveltje v svojem govoru slovesno izjavil: "Mi Amerikan-ci smo počistili svoj krov in zavzeli svoje bojne postojanke. Hoteli smo se izogniti streljanju, toda to se je že pričelo. Zgodovina je pa že zapisala, kdo je sprožil prvi strel. Toda koncem konca je najbolj važno, kdo bo sprožil zadnji strel."
Predsednik je poudarjal, da je delovanje nemških podmornic, ki napadajo po Atlantiku v popolnem nasprotju s Hitlerjevim zagotovilom, da nima načrtov priti preko Atlantika.
Toda predsednik je izjavil, da je v njegovih rokah tajen Hitlerjev načrt, ki kaže, kako se bo razdelilo 14 južno — in srednje — Ameriških republik v pet vazalnih držav, s čemer bi prišel ves ta kontinent v nemško oblast. V to nemško oblast bi prišla tu-, di republika Panama in ž njo Panamski prekop, ki je življen-skega pomena za Zed. države.
Palje je Roosevelt povedal, da ima ameriška vlada na rokah drugo uradno nemško listino, ki kaže, kako namerava Hitler vladati vesoljnemu svetu, če Hitler zmaga. Odpravil bo vse obstoječe vere, zaplenil cerkveno lastnino, prepovedal rabo križa in druge verske simbole in za vedno zaprl usta duhovščini.
"In na mesto svetovnih ver," je rekel predsednik, "bo postavljena mednarodna nazijska cerkev, kjer bodo nastavljeni samo nazijski pridigarji. Na mesto sv. Pisma bo uvedena knjiga "Mein Kampf." In na mesto križa, bosta postavljena dva simbola: svastika in gol meč. Mesto Boga ljubezni in usmiljenja, bo postavljen bog krvi in jekla.
"Toda to, o čemer sem vam zdaj povedal," je nadaljeval predsednik, "bo jutri z vso ihto zanikano v nemškem časopisju in po radiju. In nekaj Ameri-kancev bo hitelo zatrjevati, da se nam Hitlerja ni treba bati in da se nam ni treba brigati za nič, kar se godi zunaj našega obrežja.
V svojem govoru je Roosevelt obljubil, da bo Amerika doprinesla svoj delež za poraz Hitlerja. Obljubil je, da bomo še naprej pošiljali pomoč Angliji, Rusiji in Kitajski.
Ta Rooseveltov govor je bil eden najznačilnejših, odkar traja evropska vojna.
Nocoj ob osmih se bo vršil v Slovenskem>delavskem shodu velik političen shod, katerega sklicujeta Slovenski demokratski klub in regularni demokratski klub 32. varde. Govoril bo Frank J. Lausche in več drugih govornikov. Ker bo to zadnji-politični shod v tej okolici pred volitvami, je narod prijazno vavljen. Napolnite dvorano do zadnjega kotička, da vas bo France Lausche vesel. Nabito polna dvorana bo dala našemu kandidatu zavest, da lahko pričakuje tukaj dosti glasov.
Senat je pričel debato za oborožitev ladij
Washington, 27. okt.—V ameriškem senatu se je danes pričela debata o predlogu, da naj se nevtralna postava spremeni v toliko, da se bo smelo naše trgovske ladje oborožiti in da bodo smele pluti tudi v vojne zone.
Debato je odprl senator Con-nally, ki je poudarjal, da kot ponosen narod ne smemo dopustiti, da bi brutalna sila potapljala naše ladje in da morajo Zed. države zahtevati svoje prave pravice do odprtega morja.
"In ta resolucija nima namena izzvati vojno, ampak je samo v obrambo naše dežele," je rekel Connally. "Močnejši ko bomo, manjša bo nevarnost, da bi nas kdo napadel. In svojo moč bomo zvišali s tem, ako oborožimo svoje trgovske ladje proti napadom na visokem morju in s tem, da bomo dope-1 j ali potrebni material prijateljskim državam.
"Mi se ne smemo slepo pokoriti Hitlerju in osišču, ki hoče zabraniti našim ladjam plovbo po morju, katera pravica nam je zagotovljena po mednarodnih postavah."
-o-
Pismo iz domovine
Iz cerkniške okolice piše nekdo svojim sorodnikom štiri strani dolgo pismo, toda polovico ga je cenziya tako pomazala s črnilom, da je popolnoma nečitljivo, čitljivo je samo to, da pošiljajo moko po enkrat na teden in sicer 10 dkg, dalje dobi vsake 14 dni 2 kg kruha, četrt kg masti, 1 kg riža in en kg makaronov na mesec.
Pismo pravi, da se ne more kupiti nič, toda dostavlja" . . . seveda, če bi imela milijone se pa vsega dobi. Tako je pa moja življenska pot trnjeva in bedna."
-o-
Dobro se obnaša
Mladi Victor E. Balant, sin spoštovane dnužine Mr. in Mrs. Joseph Balanta iz Loraina, Ohio, ki se nahaja v službi Strica Sama pri letalskem oddelku, je prestal vse izpite v Axnard, Cal. in je bil sedaj premeščen v svrho nadaljne trentnge v taborišče, Air Corps Basic Training Detachment, Bakeis Field, California.
DALJŠE NOČI, VEČ NEVARNOSTI
Clevelandski policijski načelnik, Geo. J. Matowitz, pravi, da bo prinesel mesec november priljubljeno žogometno sezono, ž njo pa tudi daljše noči in več ur teme. Vse to bo pa prineslo tudi več nevarnosti na cesti, tako za pešce, kot za avtomobil i ste. Starejši ljudje, ki gredo preko cest, naj bi nosili kaj belega na
sebi, da 'bi bili bolj vidni, priporoča policijski načelnik.
V jesenskem in zimskem času je več prometnih nesreč, ako ljudje ne bodo temu posvečali več pažnje in če ne bodo bolj previdni. Ako bo vsak storil svojo dolžnost in posvečal več pažnje zase in za druge na cesti, bo s tem koristil sebi in drugim.
flmeriškftwd©m©vinfl
fr: : * ^^oSr*	AMERICAN HOME
to,	------------------------—----—----;-, .	' 1 J' i'1"'1 i' 11 ' 1 '	-—
ijjj^^	' CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 28, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ni7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
/ju Ameriko In KaiyuJo, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CC Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83	No. 252 Tues., Oct. 28, 1941
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Največje klanje v zgodovini človeštva je danes v Rusiji. Mnogo Amerikancev je, ki ne morejo točiti niti krokodilovih solz nad zločestvom, ki je zadelo diktatorja Josefa Stalina. Kar je žalostno je to, da on in njegovi najbližji niso klani, ampak stotine tisoče Rusov enostavno iz vzroka, ker je Hitler v silni potrebi po olju in žitu. Stalin je pomagal V svojih mladih letih pri ropanju bank in vlakov. Kakor hitro je prišel do moči v Rusiji, je ukazal moriti voditelje ruskega naroda in one, ki jih ni postrelil, je poslal v pregnan-i štvo v Sibirijo. Potem je šel v družbo z Adolfom Hitlerjem,, s katerim je podpisal za deset let nenapadalno pogodbo. Vojna, ki jo danes vodi Hitler, je vojna bolj premetenega bandita brez principov, ki je pripravljen vsak čas prelomiti besedo in obljubo. Pri vsem tem je zanimivo to, da so ameriški komunisti, ki so piketirali Belo hišo in demonstrirali za mir, prenehali s tem tisti dan, ko je marširal Hitler v Rusijo in zahtevali napoved vojne Nemčiji. "m ''
Predsednik Roosevelt je vprašal premierja Churchilla na zgodovinskem sestanku: "Winston, kaj pravijo tvoji generali, koliko časa bo vzdržala ruska armada?"
"Tri tedne," je odogvoril Churchill'in vprašaj Roose-velta: "In kaj so ti rekli glede tega tvoji generali?"
"Rekli so, da dva tedna, toda pustiva to, ker so v tem oziru zelo občutljivi."
Mimogrede rečeno, kaj se je zgodilo z onimi preroki, ki so prerokovali, da bo ameriški narod v treh tednih zapleten v vojno s Hitlerjem, ko bo sprjet posojilni predlog? Vedno bolj se vidi, da skuša Roosevelt odvrniti vojno od Amerike. Samo kongres lahko napove vojno in če bi kdo predlagal resolucijo, da se napove vojno Nemčiji, ne bi glasovalo za tako resolucijo danes niti 30 poslancev.
i',i
Za vsak narod pride čas, ko mora napraviti usodepolno odločitev. Tak čas je prišel za ameriški narod tudi sedaj glede japonskega vprašanja. Kongres je odločen, da zahteva za ameriške ladje svobodno pot na morjih, tudi če bi morale tako svobodo priboriti bojne ladje s kroglami. Naša nevarnost leži v tem, da se je Japonska zvezala s Hitlerjem, ki želi, da ostane naša bojna mornarica na Tihem oceanu. Japonska je bila vedno najboljša naša odjemalka in zdi se, da je boj med tema dvema državama nemogoč. Toda japonska vojaška stranka jo bo morda izsilila. V tem slučaju nam ne bo treba poslati armade v Orient. Armado ima Kitajska, mi pa imamo bojne ladje in orožje. Za Japonsko bi bil samomor,.če gre z nami v vojno.
" 1 • 1 ■ **•"•** Da je ne pozabi. . .
Ni"'	'	'	,	'	................../
Spomenica, ki jo je predložil italijanski poslanik belgijski vladi, se glasi:
"Z ozirom na to, da žele jugoslovanske manjšine v Italiji imeti višje šole, zlasti v mestih s takim prebivalstvom, je kraljevska vlada ustanovila višjo šolo v Tolminu in Idriji ter določila, da se uči slovenščina na obeh teh institucijah, kakor tudi v mnogih drugih šolah v Julijski (Krajini.
Poleg v Tolminu in Idriji se poučuje slovenščina tudi v Trstu in Gorici, hrvaščina pa v Pazinu in Zadru. Pouk teh jezikov je poverjen slovanskim učiteljem.%
Kar pe tiče ljudskih šol, moramo omeniti skrajno vzdr-žjlivost, s katero postopa vlada z učitelji drugih narodnosti, od katerih mnogi bi morali biti odpuščeni radi svoje nezmožnosti poučevati v italijanščini. Mesto tega se jim je dala prilika, da kvalificirajo za pouk v italijanščini in tako obdr-že svoje službe.
Z eno besedo, ničesar ni bilo storjenega v zadnjih časih kar se tiče solske'ga sistema, kar bi moglo vznemirjati prebivalstvo drugih narodnosti.
Z ozirom na novi red, ki bo v kratkem objavljen in ki se peča z imenovanjem učnih moči na višjih šolah, se bo dovolilo italijanskim državljanom nemške, slovenske in hrvaške narodnosti, da zaprosijo za tako imenovanje, kar pa mora, seveda, odobriti najvišji koncil za javno instrukcijo."
Za to [talijansko spomenico ni potreba nobenega ko- ] mentarja. Poda potreba pa je nekaj omeniti glede pouka v' slovenščini in hrvaščini, kar gornja spomenica toliko poudarja.
Res je, da se je vpeljalo na več italijanskih šolah slovenščino in hrvaščino kot učni predmet potem, ko so bile zaprte vse slovanske višje šole. Toda to je imelo popolnoma svojevrsten namen. Ta namen je bil ta, da se seznani italijanske uradnike s temi jeziki, da bi bilo potem toliko bolj sposobno raznaroditi slovansko prebivalstvo. Da je to res dokazuje dejstvo, da se je vpeljalo slovenščno oziroma hrvaščino kot učni predmet v popolnoma italijanskih okrajih stare Italije. In ta učni predmet je bil na večini šol kmalu ukinjen na izrecno zahtevo italijanskih dijakov. V Idriji pa,'na primer, kjer je bilo dijaštvo izrecno slovenskega porekla, je ravna-
BESEDA IZ NARODA
Zahvala in prošnja
P. Bernard Ambrožič, O.F.M,
Okoli dva tedna je tega, ko sem dal v liste poziv in prošnjo. Hvala Bogu in dobrim ljudem: Danes že lahko spremenim naslov in denem na prvo mesto zahvalo.
Da je zahvala na mestu, boste takoj spoznali, če povem kar veselo novico, da sem že odposlal prvi tisočak na pot proti Ljubljani kot dar ondotnim duhovnikom za tisoč svetih maš. Nič ne dvomim, da boste vsi veseli tega oznanila, kateri se zanimate za to akcijo. Saj boste spoznali, da naš poziv in prošnja nista bila zastonj.
Ravno sem ugibal, kako hitro bo tisočak dopolnjen, ko se zgla-si naš za vse dobro vneti narodni in verski delavec Mr. Anton Gr. dina in mi iz svojega žepa ponudi ček za sto dolarjev. Kaj mislite, ali sem ga sprejel ali ne? O, seveda sem ga sprejel in se prav lepo zahvalil. Takoj nato sem se pa spravil na delo in uredil vse potrebno da je šel naš prvi tisočak na pot.
Naj bo blagemu darovalcu tudi v javnosti izrečena najlepša hvala in iskren Bog plačaj! Dolga vrsta darovalcev je v moji knjigi zapisana, toda iz svojega ni nihče niti približno toliko daroval ko Mr. Grdina. Zato si ne morem kaj, da ne bi tega javno povedal. Upam, da bo to dvignilo še mrasikoga in bo sledil temu lepemu zgledu.
Kaj, ali drugim nismo hvaležni za njihove prispevke? Vem, da nič ne dvomite o naši hvaležnosti in še manj o hvaležnosti onih, ki jim bodo Vaši darovi tako prav prišli. Vsakemu posebej sem še lepo . zahvalil ali osebno ali pismeno in tudi na tem mestu rečem: Bog plačaj. Ali boste pa tudi pričakovali da vsa ta imena objavim in poslane svote? Mislim da bi bilo to kar odveč, saj bi se naši uredniki tudi praskali za ušesi češ: kje bcmo jemali prostor? Da sem prejel to itak veste da je pri meni zapisano bodite prepričani, da je pa zapisano z zlatimi črkami v knjigi življenja, bodite tudi popolnoma brez skrbi.
če bi se pa kdo le ne strinjal s tem, kar sem tu napisal, naj se oglasi in bom rad objavil.
Do sem je torej zahvala, toda naslov nad temi vrsticami ima tudi prošnjo.
In prošnja se glasi: še, še. še! Tisočak je lepa reč, ali v naših okoliščinah je kaplja v morje. Saj razumete, kaj bi razlagal. Ni samo za one tam, tudi vam samim bodo te vrste darovi prinesli dvojno, trojno plačilo. Zavest, da po svojih močeh pomagate, je že sama veliko plačilo. Da je zapisano pri Bogu in da se je opravila sveta maša po vašem namenu, izda še toliko več. Pošljite torej še drugi, pošljite vsi, pošljite ponovno tudi tisti, lp ste že poslali.
Spet in spet berem v časopisih: Pripravlja se veselica, zabava, prireditev ... za pomoč nesrečnih v starem kraju. Hm, Hm! Človek sicer reče: Bolje ko nič — toda ali so dohodki, ki pridejo po tem potu, kake žrtve? To so ostanki, ki jih skoraj ni bilo mogoče drugače porabiti. S plesi in pijačo — na pomoč nesrečnim? Ali so to darovi od srca? Postojte in pomislite! Recimo, da bi oni tam imeli priliko gledati, kako naši ljudje plešejo njim v korist, čepeli bi v kotu in gledali vrteče se pare in požirali sline ko bi opazovali pijačo in jedačo, kako gre v usta — drugim. Nazadnje bi ljudje
odšli iz dvorane, nekdo bi pre-štel denar, ki je ostal kot "čisti" dobiček, pa bi ga razdelil med čakajoče . . . Kako bi jim bilo pri srcu J ? ?
Povejte, če ni to popolnoma upravičeno razmišljanje? Ne, rojaki, če hočemo darovati, moramo žrtvovati. Dar mora biti oseben, mora biti sebi pritrgan. Tudi za maše je kaj lahko poslati in zraven napisati tako: Toliko mi je ta in ta prinesel, pa Vam pošiljam ... To je lahko. Teže je iti okoli in jih poprositi, naj darujejo. Kdor je tako nabral okoli drugih, je že veliko večjo žrtev naredil. Največjo in najlepšo pa tisti, ki je segel v lastni žep, bolj ali manj globoko, in je od svojega poslal. Ta bo kronan. Ne od nas — saj veste od koga.
Ob tej zbirki se pa spet pojavlja stara in vedno nova skušnja: Tisti se oglašajo, ki so za vsako dobro stvar prvi na mestu. Do malega vsa imena so mi ~vana iz offica Ave Maria. Tri ietrtine poznam tudi po obrazu, fn — med njimi so mnogi taki, id jim prav gotovo ne bo treba plaziti se v nebesa — skozi ši-vankino uho . . . Bog živi vse te uboge, pa vseeno — vesele ljudi!
Nadaljnje prispevke za svete maše duhovnikom v, starem kraju sprejema in odpošilja kot doslej :
P. B. A., 6019 Glass Ace., Cleveland, O.
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
Samškfemu stanu so dali zadaje čase slovo sledeči naši fantje in dekleta: mladenka Angeline Tomažič je obljubila mladeniču Franku Zgonc-u, da mu bo do-oro gospodinjila, zvesto čuvala .nišo in kuhala samo take jedi, katere oh najbolj "lajka," ampak to pa samo če bo priden in ia bo včasih v mrzlih zimskih jutrih namesto nje peč zakuril in "kofe" skuhal. No in ker se je Francelj zagvišal, da bo prav gotovo vse tako naredil, da bo za oba prav, sta si pa podala roke in rekla "ja," kakopak, nato smo pa obhajali veselo "ohcet."
Mladenič Rudolf Tomažič (to je brat gori omenjene) jo je pa kar lepo- na tihem pobral v sosednjo barbertonsko vas in si od tam pripeljal za svojo življenjsko tovarišico prijazno mladenko Jennie Trenta.
Tako je prav, da si naši mladi ljudje med svojim narodom poiščejo svojih zakonskih drugov. Svoj narod je le svoj in je naš domač.
Mladenič Edvard Durjava iz 30. ceste si je izbral pa mladenko Agnep Sarnovsky za svojo bodočo gospodinjo in kuharico.
Vsem tem našim mladim poro-čencem želimo kar največ sreče,
DEFEND THE , fHOME FRONT
teljstvo pouk v slovenščini popolnoma ukinilo. Kjer je pa slovanski jezik še ostal kot učni predmet, ga niso učili slovanski učitelji, ampak italijanski, ki so jezik samo pačili, mesto da bi ga učili.
zdravja in veselja v zakonskem življenju.
Že par tednov se nahaja v bolniški postelji rojak Frank De-bevc. Zdravje se mu polagoma zboljšuje.
Iz bolnišnice se je po srečno prestani operaciji na slepiču vrnila na svoj dom mladenka Bertha Anzelc.
V	tukajšnjo bolnišnico se je pa v svrho operacije podala Mrs. Frank Ambrožič, ml.
Upamo in želimo, da se vsem tem našim bolnikom kmalu zopet povrne ljubo zdravje, ki je naše največje bogastvo na tem res zmešanem svetu.
Mr. Joseph Svete, st. se je bil podal v bližnje michiganske gozdove na partedenske počitnice in to tudi v svrho boljšega zdravja, odkoder se je povrnil prav dobro pokrepčan in vrst k svoji družini.
V	službo našega dobrega Strica Sama sta se podala mladeniča John Lešnak in John Rožanc. Upamo, da se bosta nekoč zopet zdrava in čvrsta povrnila med svojce.
Končno pa naj omeni še to, da nas je več iz naše naselbine prisostvovalo prelepi opereti "Cigan baron," ki je bila predvajana pred par tedni v Clevelandu. Z velikim užitkom smo zasledovali ves potek operete, ki je bila kar najbolje proizvajana. Zares, kaj tako dovršenega lahko pri-rede samo dobro izvežbani igralci in pevci. Vsa čast in poklon vsakemu posebej in posebno pa njih učitelju g. Anton Šublju. -o-
Za naše trpeče brate
Precej se je že pisalo po naših časopisih irj se še bo, da jo pomoč naši trpeči stari domovini nujno potrebna. Da, naši trpeči bratje in sestre tam onkraj morja nas kličejo na pomoč. Pohojeni in pregnjani od našega smrtnega sovražnika, so v zadnjem upanju obrnili svoj pogled na nas, ki smo toliko srečni, da živimo v svobodni deželi, kjer svobodno lahko izražamo svojo narodnostno in versko prepričanje. Lahko trdim, da živimo v pravem izobilju in razkošju napram našim tam v stari domovini.
Zima se bliža in skoro slednji izmed nas je pripravljen nato, da se bo preskrbel s potrebnim kurivom in drugo stvarjo, da ne bo trpel mraza in gladu v zimskem času. Ali nam ne bodo ob večerih, ko bodo sedeli doma v topli sobi v prijateljskem pogovoru, ušle misli tudi na naše trpečo drage tam v teptani in krvaveči stari domovini, kjer nam je tekla zibeljka in kjer so nam dobre naše mamice prepevale uspavanke, kjer smo kot fantje in dekleta prepevali ob poletnih večerih pod košatimi lipami sredi vasi?
Gotovo si obujamo take in podobne spomine, kadar zaidemo v prijateljske pogovore s svoji-!:~,i prijatelji in marsikateri danes z grozo misli na svoje drage tam doma. Nič ne vemo gotovega, kako in kaj je z njimi. Samo eno je gotovo, da sovražnik jih ne boža z mehkimi rokami. Vemo, da jim grozi pomanjkanje, katerega si niso sami krivi, pač pa so temu krivi krvoločni zemlje lačni tujci.v
Šircm naše svobodne Amerike se organizirajo v skupine naši rojaki* in vsak po svojih najboljših močeh skuša olajšati gorje svojim dragim v domovini. Tudi v Clevelandu je poseben slovenski odbor, ki deluje v pomoč našim trpečim tam doma. Vse je prošeno k sodelovanju: društva, klubi, pevski zbori itd. Pokažimo se, da se zavedamo svoje bratske dolžnosti in delajmo kot nam pravi pesnik ""Odpri srce, odpri roke, otiraj bra-tovske solze!" V teh besedah je povedano več, ko če bi napisal ne vem koliko pol papirja.
Prihodnjo nedeljo, 2. novembra, bo naš vrli zbor Glasbena Matice ponovil opereto "Cigan-
baron" pod pokroviteljstvom Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora. Predstava se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kdor je videl to opereto ob prvi uprizoritvi, je bil prav gotovo zadovoljen in mnogo jih je, ki so že tedaj rekli, da si jo žele ponovno videti. Sedaj se vam nudi prilika vsem tistim, ki še niste videli te operete ih tudi tistim, ki jo želite ponovno videti. Pridite v nedeljo popoldne v Slovenski narodni dom, pričetek ob treh.
Rojaki pridite! Pri tem boste sami imeli veliko duševnega užitka in obenem pa boste pomagali tam, kjer je največja potreba, kajti čisti preostanek od te prireditve gre v blagajno Slovenske sekcije JPO, odkjer bo, takoj ko bo mogoče, odposlan v staro domovino z drugimi prispevki vred.
Nikar se ne izgvarjajmo, da bomo že poslali svojim, katere imamo tam. To nikakor ni bratsko. Pomislimo samo, kaj bodo pa tisti reveži, katerih ni malo, ki nimajo nikogar svojih v Ameriki! Ali naj tiste pustimo, da poginejo v pomanjkanju in revščini? Nikakor ne! Saj so nam tudi oni krvni bratj« in sestre. V tem se bomo najbolj pokazali, da smo še Slovenci in da nam je na tem, da se življenje našega naroda, kateremu je Hitler zapisal pogin, podaljša še za nekaj stoletij.
Pridite v nedeljo na to prireditev, če se pevci, pevke, igralci in igralke žrtvujejo, zakaj bi se vsak izmed nas ne potrudil in prišel v nedeljo v SND na St. Clair Ave. Napolnimo dvorano, kot je bila napolnjena pri prvi prireditvi. Imeli boste veliko duševnega užitka od operete in nato pa bo tudi dovolj zabave za vse in posebno pa še za tiste ki se radi zavrte. Položimo mal' dar, domu na oltar!
F.
-o-
Aktivnost naših žena
V četrtek večer se je zbralo lepo število naših žen in deklet v 32. vardi z namenom, da se pogovore, kako bi bilo najbolje, da sc uspeši Frank Lauschetova kampanja za župana mesta Cle-vclanda. Skoro po celi 32. vardi Eo se zbrale po dve iz vsake ulico ali ceste ter se obvezale, da bedo na dan volitev gledale, da bo volil poslednji naš volilec na volilni dan. Naša agilna in kulturna delavka Mrs. Frances Rupert iz Shawnee Ave. se je za-gvišala, da kdor ne bo šel na volilni dan prostovoljno iz hiše v volilno kočo, mu ne bo lušno, če ga bo prišla ona iskat. Komaj je to povedala ji je petdeset ženskih pritrdilo kar znači da bodo tudi one tako postopale. Na seji so ženske v brk moškim povedalo da kaj se možki silijo v kampanjo, ker samo govore in ničesar ne store. Delat, delat je kričala Francka, govorili in hvalili se bomo potem, kadar bomo delo pošteno opravili.
Mrs. Albina Smrekar načelni-ca tega ženskega odseka je zabičala članicam odbora, da se morajo sedaj one pokazati kaj znajo ko so moški zaposleni na cbrambenem programu. Ukazala je da morajo biti na dan volitev vse ženske iz doma na delu za Lauschetovo izvolitev in "dedci" pa naj enkrat jedo mrzle "senviče", da bodo vedeli kdaj smo dobili v Clevelandu Slovenca za župana.
Mrs. Paulina Mausar, ki je demokratska "b o s i n j a" okrog Holmes Ave. je zagrozila da kdor ne gre na dan volitev volit za Lauscheta naj se jo vnaprej izogiba če noče črpati sredstva iz onemoglega sklada, Pauli, ta, ko govori hčerka slovenske matere.
Res zanimivo je bilo poslušati naše žene in dekleta, kako so s skrbjo in premetenostjo delale načrte za zadnje dneve županske kampanje, želeti bi bilo, da se
prijavi še več naših 2®1 klet za delo na volil"'% jave se lahko vroče Mr* Smrekar, 17201 Grove^ ob vsakem času po čer. ,čie Mrs. Smrekar^ ma slučajno, na v0'1'"1,,^ nji sprejema "avdije"0®^ prog, če bo pri dobri \1 j
ZaključnosSeS^
Fantom od Euclid Bipjl se naznanja, da se v J čaj o naši poletni man® J se bomo zdaj Prese' ,J zimsko taborišče. * J oktobra bo torej za 1« J streljanje na Močili^ J mi. Zato je zelo *a»jj dete vsi in pomaga^ vražnika, kolikor ga J " ni liniji.	M
Ker smo, kot Ji
in kot izjavljajo kovnjaki, zmagali A
pobili sovražnika	J
pe ilovice in ^ase'f.0ti$l način spodobi in Je dolžnost, da to zma^J no in primerno namen nam je naS?,,j« blagajna dovolila ne* J te pravice se bodo sP^ dišečo jagnjetino 2 klinami in dodatki- d Mislim, da sem d .,J dal in da boste to va J bro razumeli.
ritA
bil skoro pozabil-, ke pomote in da ne J be hodilo, je ukaza" I
šefu generalnega ^ J
naj vsak pripelje sv to odhodnico. ..^'»l
Izid zadnjega stre takle:	jf
Kuhar - - " ' j3 Mandel - - "" \i Plesec - - - " l' Gubane - - "'J j Kastelic - - ' j Kotnik - - "' J I Baraga - -" W Kramer - - "' 1? Sepic - - " " F Setina - - '.^j* Pozdrav in na sv Chas- W
32. vardaj^j
Hitro je ™inilJ% pred volitvami- _ ^ ^fi smo bili zadovolj'11, VI njih volitev. KlJu rom je ostalo precej naših ljudl ^ f.
Mr. Joško Pe"k0 r ^ "Lausche for tee" je sedaj °rga ji H deset žena in ' s^ leg moškega kj« $ bodo šli vsi nasi ^jM šče na volivni da"^ posebno poudarJa^ ^ - J nikar ne nadejaj }\ i ga tako lahka K^l mislijo. Poskusne j j lahko usodne j te< j\ mesta je napr°da'^rj volitvah opora P j i^i
Zato pa, slove/1^/ na delo vsi! zanašajmo se na fi bo* zamudil te s ko-sram. Seje tfrA ba se vrše v sedaJ ^ J M lu Mr. A. Guban«* ^M terloo Rd., kje' 1 «J Mr. in Mrs. G^im govino, kjer so c ^A boljša kot kje ?f « Seja članov od bo ^y] trtek, 30. oklo^j^, pravil načrt za^ j A
——-
uradov;
Uradne f in uprave	JI
movine" s\. 'ct\A deljkih, ^' >51 petkih: od;>-./J
do 6. ure J A dah: od S.f \ 0\A
2. ure popO^Vtf tah: od 8. ure 0\ l ure popold^jh J Ijah in P«-**" zaprt.
Vesti iz Hrvaške
(Nadaljevanje s 1 strani) vaseh, vendar med njimi in vstaši ni nikdar bilo tesnega sodelovanja. Zaščita je pripravljala prevrat in vse je že bilo pripravljeno, da se vstaši na dan 25.-ega aprila razorože. Zarota pa je bila odkrita in neko noč so oboroženi vstaši vdrli v vojašnico in razorožili člane Zaščite, ki jo je Pavelič razpustil in oblasti pozaprle. Od tega dne dalje vso policijsko službo v Hrvatski vrše vstaši. Po 25.-em aprilu so dr. Mačeka odpeljali na njegovo posestvo v Kupincu, kjer je bil pod nemško stražo zaprt in je smel na sprehod po svojem posestvu samo pod nadzorstvom. Kakšna je bila njegova usoda pozneje' mi ni znano, ker je sploh težko vedeti, kaj se s kom dogaja v 'neodvisni.'
Tisk m zveze
"Zagreb je skoraj odcepljen od sveta. Vsakih šest ali sedem dni pride kak vlak, če proga ni razdrta. Prometnih zyez niso vzpostavili in še tisti vlaki, ki sploh vozijo, prihajajo in odhajajo neredno. Jaz sem, nadaljuje pripovedovalec, peš šel od Karlovca do Sušaka, ker ni bilo vlakov. Edini redni promet je med Zagrebom in prisilnimi taborišči. Z nekaterimi je urejena zveza po železnici, tako z onim pri Koprivnici, z drugimi pa s tovornimi avtomobili. Poštna zveza med raznimi kraji je skoraj nemogoča, med 'neodvisno' in ostalimi deli Jugoslavije pa je sploh ni. Zato se nikdar ne ve v enem mestu kaj se dogaja v drugem. Edina obvestila so — lepaki. Vsak dan, včasih po večkrat na dan jih le-
pijo po mestnih hišah. Narod se teh lepakov boji. Kajti vsak dan objavljajo nove uredbe, razglase, zakone ali pa, največkrat, naznanjajo imena ustreljenih in obešenih. Drugi način naznanjanja novic so časopisi. Vsega dva časopisa izhajata. 'Hrvatski Narod,' ki ga urejuje znani Mile Budak in 'Novi List,' ki ga urejuje prof.
Oršanič, ki si je prilastil hišo, tiskarno, opremo in splošno lastninsko pravico nad "Jugoslo-vensko Štampo' (Novosti). Ta dva časopisa pišeta o Nemčiji in Italiji, o njunih zmagah in nikdar še niso priobčile, da so n. pr. Nemci izgubili dve letali. Vsak dan pišejo o izgubi enega nemškega letala in sto in sto angleških in ruskih letal. . . . Radio daje sporočila po Pa-veličevih ukazih in p0 ves dan na radiu ligrajo gramofonske plošče s posnetki Paveličevih govorov. Na trgih in po ulicah so postavljeni zvočniki, da morajo meščani vsak dan poslušati, kaj je Pavelič govoril. A na-
DEFEND THE HOME FRONT
COMMUNITY FUND
\y ■ i— 111.....i
I vzlic vsemu temu ljudstvo le prihaja do pravih vesti. Poslušanje tujih radijskih oddaj
Čeprav je pod velikimi kaznimi ali celo smrtno kaznijo prepovedano poslušati tuje postaje, jih ljudje vendarle poslušajo. Novice, ki jih kdo sliši po radiu, se širijo od ust do ust, seveda samo v pogovo/ih z zanesljivimi osebami in s pritajenim glasom. To pa ne moti, da se ne bi drugo jutro vedelo že po vsem mestu, kaj se je ponoči slišalo iz Londona in iz Moskve. Ko smo že pri radiu, vam lahko povem še to: ko je Pavelič prevzel oblast v Zagrebu, je izdal ukaz, da morajo vsi Srbi, vsi židje in vsi Hrvati, ki jih bo sam označil, oddati oblastem svoje radijske aparate. Z aparatom se je moralo oddati tudi po deset dinarjev. Zakaj ni nihče povedal, a tudi vprašati ni smel nihče. Lahko vam rečem, da se zunanje postaje poslušajo povsod, sam sem se o tem lahko prepričal v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Koprivnici, povsod, kjerkoli sem šel mimo in prosil zavetja.
Ropanje v Zagrebu
V Zagrebu in prav tako na vsem ozemlju "neodvisne Hrvatske" vlada nered, brezvlad-je, nemiri, nasilje, teror, ropa in krade se brez odgovornosti, ubija iz maščevanja in skoraj bi dejal — z uživanjem, tistim nizkim in pokvarjenim uživanjem, ki je prirojeno samo rojenim ubijalcem. V Zagrebu ni niti ene trgovine, ali obrtne delavnice, ki je bila prej last Srbov, židov ali Hrvatov, ki niso upognili svoje glave pred Pave-
Amerišlci vojaki, ki služijo pri poljski artileriji v južnih državah, pravijo, da je tam doli precej vroče, zato pa so slekli srajce, ker se tako počutijo bolj "Icomod." Na sliki z njimi je tudi 155 ?nm "howitzer." Slika je bila. posneta na manevrih v bližini mesta Chesterfield, S. C.
Lokomotivi se je zahotelo morske kopel''. V Soo Canal v Sault Ste.. Maric, Mich, je zdrknila z železniškega mostu, ki vodi preko tega kanala, v vod,o lokomotiva in je bil racli tega ves promet z ladjami po tem kanalu za nekaj dni vstavljen. Sedaj so potegnili lokomotivo iz vode in promet z ladjami je zopet o dprt.
licem, da je ne bi oropali, pokradli in končno odvzeli lastniku, brez odškodnine, brez pravice na pritožbo, ker so večino teh lastnikov poslali v prisilna taborišča, pobesili ali postrelili. Pridejo vstaši v trgovino in pravijo:
"To je vaša trgovina?"
"Je!" odgovori lastnik.
"Spremite nas na policijo!"
"Zakaj ? ali imate zaporno povelje?"
"Ne vprašujte temveč pojdite z nami!" odgovore vstaši ž revolverjem v roki. Ko lastnik z njimi stopi na ulico, oni zapro trgovino, jo zapečatijo in s svojo žrtvijo odidejo na policijo. Ko se lastnik čez dva ali tri dni vrne, so vrata razbita in trgovina prazna. Ce je v isti hiši živela trgovčeva rodbina, so jo preselili v drugo stanovanje ali pa v dvorano "Zagrebškega Zbora," kamor stlačijo vse tiste, ki so jih določili za prisilna taborišča. Ne samo trgovine, tudi zasebne hiše si prilastuje-jo na nisti način.
Beda in lakota
Hrane ni, obleke in obutve ni. Vse se kupuje na izkaznice. Ena obleka v dveh letih, zim-' ski plašč v treh letih, par čev^ Ijev v enem letu. Zgodi "se, da kdo pride v trgovino in hoče ne^ kaj kupiti brez izkaznice. Vedite, da je to ogleduh; kajti najstrožje je prepovedano prodati karkoli brez izkaznice in zaradi enega para čevljev odpeljejo trgovca v prisilno taborišče. Tako napravijo navadno s tistimi, ki se jih hočejo rešiti ali jih odstraniti. Kadar pa v trgovino stopi nefriški vojak, zanj ne veljajo izkaznice. Kar zahteva, to se mu mora dati. Nemci plačujejo vse z markami, ki nimajo nobene veljave, a jih morate vz;eti za vrednost 20 dinarjev za vsako. Večkrat pa Nemci tudi dajejo potrdila namesto denarja. Odnesli so do-ber.šen del obleke in obutve. Kmetje ne prihajajo v mesto in ne prodajajo ničesar. Silili so jih, naj prinašajo v mesto svoje pridelke, pa so jih najprej kupovali Nemci, potem vstaši, a ostanek, podoben ničli, je bil za meščane; za njimi so prišli na vrsto Srbi in židje, ko se nič več ni moglo kupiti. Ljudstvo je potrto in lačno ter živi v bedi in pomanjkanju. Nič več ni v Zagrebu nekdanje ve-selosti in prešernčsti. Že pred sončnim zahodom po -ulicah ni žive duše več, razen straž. Vsakdo se skrije v svoje stanovanje in čaka — da nekdo potrka na vrata in ga povabi na policijo.
Kmetje pomagajo prega-njancem
Srbom in Židom so ukazali, naj se preselijo iz Zagreba v predmestja. Zapustiti so morali svoja stanovanja in svoje hiše in iskati druga, a drugih stanovanj ni. Njihove hiše v mestu so zasedli Nemci. Da bi se spoznalo Žide med drugimi meščani so odredili, da morajo na prsih in na hrbtu nositi rumeno krpo velikosti 20-10 Cm. Za te krpe so morali plačati po sto dinarjev. Ko so z njimi prihajali v vozove cestne železnice, so meščani navadno vstajali s syojih sedežev in jim ponujali prostor, kar je sicer bilo prepovedano. Ni to sramota za vas, temveč za nas, so govorili meščani. Ko so kmetom prepovedali prodajati svoje pridelke Srbom in Židom, so hodili po hišafl in jim ponujali, in če je bil kdo brez denarja, mu ni bilo tl-eba plačati. Ko so vstaši in nemški vojaki začeli kmete pričakovati že pri vhodu v mesto, in tam od njih kupovati, kar so nosili v mesto, so kmetje nehali prihajati V Zagreb. Na vsakem koraku in pri Vsaki priložnosti deželani in meščani kažejo svojo ljubezen do tistih, ki so preganjani, tako da mirno lahko trdimo, da je 90f® Hrvatov proti današnjemu stanju v Hrvatski, a Paveliča ne morejo
videti ne živega ne mrtvega. Begunce iz taborišč in tiste, ki se skrivajo po vaseh pred vstaši kmetje skrivajo in lahko se jim mirno zaupa.
-o--
Vojne ujetnike so vedno uporabljali za najtežja dela
Stališče Vojnih ujetnikov je bilo že od nekdaj zelo težko. V starih časih so vojne ujetnike smatrali za sužnje. Njihov sovražnik je ravnal z njimi kakor se mu je zl j ubilo. Ze takrat so vojne ujetnike uporabljali za najtežja dela. Znano je, da so vojni ujetniki že leta 1350 pred Kristusom, za časa vladanja Ramzesa II. izkopali prekop do Nilove delte skozi Vadi Tulu-mat na jug proti Rdečemu morju. Istemu kralju so Izraelci morali plačati kuluk. Ujetniki so velike puščave spreminjali v rodovitne poljane. Egipčani, ki so se vojskovali s svojimi sosedi, so v vsaki vojni ujeli več ali manj ujetnikov. Egipčani so imeli med ujetniki Skite, Tračane, Indijce, Abesince in druge. Egiptska svetišča, sfinge, obeliski in piramide, ki se jim čudi v%s svet, je delo žu-ljavih ujetniških rok.
Prekop, ki ga je dal izkopati Ramzes II., je prav za prav prvi Sueški prekop, Faraon je delo ustavil, ker so mu inženirji dokazali, da je površina Črnega morja višja od površine bolj slanih morij. Zaradi tega se je Faraon zbal, da bi mogla morska voda vdreti v njegovo zemljo in povzročiti velike poplave. Z novim merjenjem je bilo v resnici ugotovljeno, da je razlika med višino Ornega morja in Slanim jezerom 7 metrov. Pesek je Ramz^sov prekop kmalu zasul. Dvesto let po zneje ga je dal očistiti Faraon Neko. Pri tem delu je bilo zaposlenih 120,000 vojnih ujetnikov. Na opozorilo proročišča, da dela za tujce, je tudi Neko ustavil to delo. Prekop je do-gotovil perzijski kralj Rarije Histarpis, ki je podjarmil Egipt leta 522 pred Kr. ---o—--
Na vsakih tisoč prebivalcev je približno deset porok vsako leto.
MALIOGLASl
Delo se dobi
Takoj se sprejme dve strež-kinji. Stalno delo, dobra plača. Vprašajte pri
Black Whale Tavern 383.9 Payne Act. (254)
Stanovanje se odda
Poštenim ljudem se odda hiša 6 sob, kopalnica in furnez. Zmeren rent. Vprašajte na 2560 E. 75. St.
Odda se stanovanje
Odda se stanovanje 4 sobe in kopalnica, zgorej. Se odda odrasli družini. Naslov se izve v upravi tega lista.
Stanovanje išče
Dekle išče kuhinjo in spalno sobo s pohištvom ali brez, najraje med 60. in 76. cesto, med St. Clair in Superior, Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (254.1
V najem se da
Odda se stanovanje 3 sob na 1037 E. 61. St. Oglasite se pri lastnici Mary Jene, 1381 E. 47. St.	(Oct. 28, 31)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Oblak Furniture Co.
trgovina s pohištvom
PohiStvo in v68 potrebifilae za, dom 0612 ST. C LAIK AVI« IBEndertoa 887»_

SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem Izvirniku K. May«
ZVEZEK 4 l)'VJEM ZAPADU
Fred Murphy
L me3eci so minili. Lpa ne mislite, da smo % t mesece lovili
k> atan Meltona ali fcsva 0žeta! Sedela in
L a z_Emeryjem ob bol-L. Jl najinega najdraž-
K!atelja-
I "on J
|u, Je namreč nevarno |lijlPOtovanJU, s smrtjo
Haip mločno» odporno,
K° tel° je le podIe"
saharskemu pod-PW,.V se je samo nekaj UC' v Afriki. Iz Turnih" !lle je še šlo. V Mar-
htleSm°.dobili ladJ'e za p jj, 8^8-'vkrcati smo se
S°uthampton, kjer
uPali, prej našli
h ski Parnik za v
PjPa da smo odpluli, je K, "etouieči. Slabo mu
t svq •
P Se lzPrva z Emery-
K?ie lotila m°rska
le ni bilo bolje, IV J adijskega zdrav-|frijatr*Vnik ugotovil, e|j nevarno obolel W na jetrih in da ka-
Cega-
S ,ie\SVa Se in kar g0"
. v P°d nogami,
^ wnama Je vozil br"
Sfietou je potre-
\ "lh> prvovrstnih Vinjakov in 'Vlfr t0 bi našli
V , n° prispeli v k ^ ' j0 bil tako slab, nesti Z ladje.
1'tiiis' ? New 0rleans>
ty jj ' ltJ nismo smeli, til J Well> rojen Ang-!itl je v Southampto-io r;ic]Vll° v okolici me-Sj 1 njene rodovitno-
KuVrt Anglije- Tam
\ at naselili in dva
Sii !Vnika-ki sva
\vi prevzela prija-
ijletou boril za življe-' on> ki je toliko-u gledal smrti v krutim, zahrbt-
rw°m'ga ni mo"
V{„ ' :ker ga ni mogel NeJf Se je že zdelo,
: Pa se mu Je bo-
\ j.. u m nama daja-1 pa je kmalu spet
Ho * cla nisya mislila je iaprijatelja. Skrb lo najino edino ob n.Se sva sedela dan
ka °V* P084®1^ in Je bil° m°g°če'
| 'a zahrbtnega so-
EVo ;!e trajal boj za Ps s/lvljenje. V četr-p 4a \ a Pravila končno Je najhujša nevar-
iS
|°f>ei • si z Emery-K B01 Jaz sem bil ves T hvaležen, da je lv'jenje rešeno. ^isiiti Seveda še nismo Wjv, saj mesec dni Vv ŠP t0U P° nasvetu (J 'n ' Mirovati, da bi ko^Porn°gel. Saj je (Ha senca nekda-okn?,rerije in prago-iiV^ak je bil ko • In tako je bil ^!VCm°rala Prve dni
Sisi.pod pazduhG
|X'je je, ko je čul, da kSljaln f4 °dpočiti. In Pi ■Iti i •'e bil v upad-|, \ Shu3?anem obra-^ 0(ioben ko smeh-
KN „
.'e pravil. "Ne
fv h °Vat; i
I \	In opomo-
poiT' si more
na taki po-
stelji in v tej deželi —? Vrnite mu njegove prerije, vrnite mu njegov pragozd, pa bo kmalu okreval!
Ne smemo se več muditi! Saj : vesta moja bela brata, da nas ; kličejo važne zadeve črez veliko , vodo!"	j
Seveda sva vedela. In mudilo se nam je res tudi. Toda . Winnetouovo zdravje nama je ) bilo več vredno ko vsi milijoni ' starega Hunter j a. Usodna je naglica za bolnika, ki je za las . ušel nevarni, hudi bolezni.
Razume se samo po sebi, da J sem tudi med Winnetouovo bo- . leznijo mislil na našo zadevo, ^ seveda le kolikor mi je dopu- ^ ščala skrb za prijatelja. Storil , sem vse, kar sem mogel v takih razmerah, da bi Meltono-ma prekrižal njunč načrte.
I/morila sta v Afriki mlade- c ga Hunterja, pravega dediča, c kakor sem vam že pripovedo- 1 val, prijeli smo ju, pa ušla sta v nam in se odpeljala v Ameriko, s da bi čimprej pograbila milijo- J ne in izginila z njimi. Prav nič nisem dvomil, da se bodo dale ° neworleanslie oblasti opehariti. Jonatan Melton je bil izredno 11 podoben Hunterju, poznal je 11 njegove razmere, vživel se je v " njegove navade, v vso njegovo osebnost in tudi njegove listine | si je prisvojil.
Pa kaj ko nisem mogel za ^ njima —.
Pač pa sem lahko pisal. In to ^ sem tudi storil.	g
Koj ko je Winnetou resno v obolel in je kazalo, da ne bomo mogli potovati v Ameriko, sem brzojavil v New Orleans odvetniku Fred Murphy ju, Hunter-jevemu prijatelju. Ker se brzojavka ni vrnila kot nevročlji-va, sem sodil, da jo je dobil. Obenem z brzojavko sem odposlal tudi dolgo pismo na odvetnika in mu poročal o naših doživljajih v Tuniziji, posebej o umoru in o namerah Meltonov, ter ga prosil, naj da zločinca nemudoma prijeti, ko bi se prikazala v New Orleansu, in ju pridržati v zaporu do našega prihoda.
Tri tedne pozneje sem dobil odvetnikov odgovor.
Zahvalil se mi je za pismo in mi sporočil, da je moje svarilo zaleglo. Z rajnim Hunterjem da sta si bila zelo dobra prijatelja, zato je vse storil, da bi ga našel in mu zagotovil dediščino. Sodnija da ga je imenovala za izvršitelja oporoke.
Obvestil je oblasti o moji brzojavki in o pismu in kmalu nato se je sleparski Jonatan Melton res prijavil kot Small Hunter sodniji ter zahteval dediščino. Prijeli so njega in tudi očeta. Tako podoben je pravemu Hunterju in tako natančno in podrobno pozna vse njegove posebnosti, da bi mu bili dediščino gotovo brez pomisleka izročili, če bi ne bilo prišlo o pravem času moje svarilo. Preiskava je dognala, da ima Jonatan Melton normalno, pravilno razvite noge, o Small Hunterju pa je bilo znano tudi §od-niji, da je imel po šest prstov na vsaki nogi.
Tako mi je pisal odvetnik ter me obenem prosil, naj mu poš-j ljem listino o smrti Small Hun-terjevi, ki smo jo dali potrditi po tunizijskih oblastih. Mi trije, je pisal, se utegnemo še dolgo muditi na Angleškem, pravi dediči pa bi morali čakati. Njim na ljubo želi, je pravil, zadevo brž ko mogoče urediti.
Priznal sem si, da je njegova prošnja čisto upravičena. Pa neki notranji glas me je le svaril, naj listine ne dam iz i'ok. Prevažna mi je bila, da bi jo pošiljal nepoznanemu človeku. In Fred Murphy je bil vjsaj za : mene popolnoma nepoznan člo-• vek.
t Pa še drugi tehtni razlogi so ■ ugovarjali.
DEFEND THE HOME FRONT
COMMUNITY FUND
vredno.
"Moj mož, moj mož!" je ja-dikovala Podbregarica.
"Kaj je z njim?" jo je nekdo vprašal.
"Zgorel je!"
Šele tedaj so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo.
Nekateri so ga hoteli poiskati v ognju, da bi ga rešili, toda takoj so videli, da se ne da nič več pomagati. Saj mora biti že davno mrtev . . .
Za ograjo je mukala krava. Nekdo jo je privezal, da ne bi bila pobegnila. Krava in pre-šič to je bilo vse, kar so od hiše rešili. Malo nato se je sesula streha. Nov plamen se je pognal kvišku, pomešan z iskrami, ki jih je nosilo daleč naokoli. Sreča v nesreči je bilo to, to, da je prejšnji večer deževalo, ker bi bil drugače še gozd zgorel.
Gasilci so ostali vso noč na pogorišču. Rešiti so mogli le nekaj golih zidov. Ko so zjutraj zadušili poslednji ogenj V tlečih tramovih, so šele mogli stopiti na pogorišče. Poiskati so hoteli Podbregarjevo truplo, toda dobili niso ničesar. Zgorel je in ni ostalo sledu za njim.
Podbregarica se je pod noč zatekla k sosedu, kjer so,ji dali streho. Kakor iz uma je bila. Nemo je strmela predse in
Še jesti ni mogla. Ko so ji dali posteljo, se je vrgla nanjo in v trenutku zaspala.
XXIV
Botra in Marija sta bili prepričani, da se bo njun načrt posrečil. Zdaj je bilo treba pridobiti zanj samo še Andreja in urediti vse tako, da Podbregar ne bo prezgodaj zvedel, kaj se pripravlja. Samo tri dni je še manjkalo do dražbe. Botra je že pripravila denar in se domenila s svojo prijateljico, kdaj pojdeta na dražbo.
Tedaj pa je prišla kakor blisk z jasnega strašna novica, kaj se je pri Podbregarjevih zgodilo.
Botra je šla v trg in je tam slučajno ujela pogovor med dvema ženskama iz Zabukovja. Ko je slišala besedo Podbregar, je prisluhnila. Prebledela je in nekaj jo je stisnilo pri srcu.
Kaj bo Andrej rekel, ko bo zvedel? Ali naj mu ona piše, ali bo morda kje drugje slišal ali bral? In Marija! Sirota misli, da je Andrejev dom že rešen, zdaj pa iznenada nekaj takšnega !
Kako težko je hodila, ko se je vračaj a proti domu.
Marija ji je pritekla naproti. Takoj je opazila njen zmedeni obraz.
(Dalje prihodnjič.)
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
George Hopkins, star 29 let, je pred kratkt,n JI stavo $50.00 iz letala s padalom in pristal ^ M Tower" blizu Sundance, Wyo., odkjer so ga « ^Nr rešili, kajti ta kraj je človeku resnično skoro drugače kot z letalom in še zato bi ne bilo V " ; prostora.
Naročite se na dnevnik "Ameriška D0111
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J j Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEH§j[!
KATOLIŠKA JEDI®'
""^^^'^^Ujtl^flUuJii II lil' & i FTijK
fuj^jy J ji fifi]
America's Most Popular {Console Radio!
i w
Najstarejša slovenska podporna
v Ameriki. . . Posluje že 47. W ,
Članstvo 37,000 Premoženje^
* i2sM
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1£0 P	riV^t
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pr šteni in nadsolvcntni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI	,J
op*'4
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti.	f
tfi d"
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od*; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okr J
rtil^
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cerv dobe od S250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. J^jS^J ali članica te mogočne jn bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj.	t
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge ^ffi^ I se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevni«1	J
K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD uh 351-353 No. Chicago St.	J M
VAS SAltfb M I pridite TAKOJ
ŠTEVILO OMEJENO
EXQUISITE New Beauty! Glorious New Tone! Thrilling New Power! Sensational Philco Features! New Double I. F. Circuit gives you 4 times the sensitivity, amazing selectivity and power. Built-in Super Aerial System. Complete Electric Push-Button Operation. Separate Bass and Treble Controls. Handsome JWalnut cabinet. Many other features. Come in, see it now!
OKORISTITE SE S TO LEPO PRILIKO!
Mi vam dame veliko popusta za vaš stari radio. Pri nas dobite popust v gotovini mesto Eagle znamk.
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA.
GORKA UČINKOVITA OLAJŠAVA VZNEMIRJAJOČA BOLEČIN MIŠIC
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA FRELJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Antona Spehek
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 28. oktobra. 1928.
Spa val mirno, spaval sladko, v kraiu večnega miru: enkrat bomo se združili, peli slavo vsi Bogu.
Žalujoči ostali:
ROSE. poročena STRUMBEL; MARY SPEHEK, hčeri. ANTON. CHARLES SPEHEK, sinova FRANK STRUMBEL. ziet.
Cleveland, O., 28. oktobra, 1941.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
JOHNSON'S
RED CROSS PLASTER
FRANK J. .
lausch
bo clevelandski W \
AKO BO DOBIL
vsak slovenski Š\
V RABI PREKO 50 LET
NAPRODAJ V LEKARNAH
%
rmTTTiiiiiilliiilllliiro
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot ivater or Steam
Resetting ......................$12.00
Cleaning ..................I.......$4.00
Air Conditioning, Tinning and Roofing
Carpenter work, Complete Remodelling
EAS^Y MONTHLY i •PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
- 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
;XTTTXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXTI
Potem je šel "v hišo in vzel izza ogledala, ki je bilo od muh skoraj čisto črno, kopico pisem iz zadnjega časa. Same terjatve. "Če ne plačate svojega dolga do . . ." — "Danes smo vložili proti vam tožbo za ..." — "Plačljivo v osmih dneh poc pretnjo izvršbe . . ." In na vrhu poslednje sporočilo: naznanilo dražbe. Čez pet dni . . Čez pet dni . . .
Nič se ne da več popraviti. Berač je, berač. Vsakdo ga bo" smel suniti čez prag . . .
Ugriznil se je v ustnice. O, kako ga je to bolelo!
Potem je na dušek izpil nekaj kozarčkov žganja, da bi zadušil morečo vest. Žganje je bilo močno in ga je žgalo. Kakor motoglav se je spustil na klop in skril obraz v rokah.
Kaj naj stori?
Mirno bo moral čakati, da pride dražba. Gl^lati bo moral, kako se bodo trgali za njegovo imetje kakor volkovi za mrhovino. Skrivati bo moral svojo onemoglo jezo. Če bo kaj dosti kupcev, bo morda dobil na roko še kakšen stotak, za popotnico.
Potem bo moral vse pustiti in iti. Za kruhom. Z beraško palico. In žena z njim. Žena ki ni prav nič kriva . . .
Zastokal je in se udaril z glavo ob mizo. In tako je ostal ves dan in po malem pil. Opoldne ga je žena poklicala, naj pride kosit. Sok z mlekom. Pa ji še odgovoril ni. Potem ga
je prišla še enkrat iskat, a spet brez uspeha. Zato ga je pustila, kakor je bil.
Glavo je pritiskal k mizi, skrival se je v temi, kakor bi se bil dneva bal. Samo takrat je vselej pogledal kvišku, kadar si je z drhtečo roko nalil nov kozarček žganja. In tedaj je mu je vselej zameglilo pred očmi, ko se mu je pogled ustalil na kopici belih pisem na mizi.
"Vse je končano, vse. ... Ni /eč rešitve."
Mračiti se je že začelo. |Jra ob peči je ropotaje odbila sed-mo<
"Žena poj de zdaj na vas," si je dejal. "Na vas . . . Sam bom v hiši . .
In res jo je opazil, ko je stopila čez prag in zavila proti ograji.
Ko je izginila, se je odločil. Da, tako in nič drugače. Nihče ga ne bo prisilil, da bi moral beračiti!	*
Z opotekajočimi se koraki je vstal in zavil proti hlevu. Odprl je vrata. Samo še ena krava je ostala, in v svinjaku mršav prašič.
Odvezal je kravo in jo pognal skozi vrata. Žival je začudeno gledala in mukala, ker ob tako pozni uri ni bila vajena, da bi jo bili spuščali iz hleva;
Tudi prašiča je pognal v ograd. Potem je zaklenil hlevska vrata.
Vrnil se je v hišo. Vse se je vrtelo okoli njega in toliko, da ni v kuhinji padel. Z drhtečo roko je poiskal vžigalice.
V izbi je razkopal posteljo. V kotu je našel na oknu steklenico petroleja. Zagnal je steklenico ob tla, da se je razletela in da se je petrolej razlil ' na vse strani. Potem se je vrnil k mizi. Še za nekaj prstov žganja je bilo v zelenki. Nastavil si je steklenico na usta in na dušek izpil vse.
"Ne, ne bodo prodajali hiše," je jecljal sam pri sebi, "ne bodo je prodajali . . ."
Pogledal je skozi okno. Megli lt) se mu je pred očmi. Zunaj je že padel večer na zemljo. Nikjer ni bilo lišati žjve duše. Krava na dvorišča je mukala.
"Zdaj pa boste imeli . . . vse . . . vse . . ." je zagodel.
Prijel je škatljico z vžigalicami in jo stisnil v pesti. Od preobilice žganja se mu je zvr-telo v glavi, da je padel in se porezal na drobcih petrolejske steklenice po obrazu. Z roko si j je obrisal kri.
"Vse boste imeli . . . vse boste imeli . . je trdovratno ponavljal sam pri sebi.
Tedaj je začul zunaj glasove. Žena se je vračala z vasi in še nekdo je bil z njo. Začudeno je vpraševala, kaj dela krava na dvorišču, potem pa je stopila k hišnim vratom, da bi jih odprla.
Toda vrata so bila zaklenjena in kolikor se je trudila, da bi jih bila odprla, ni se ji posrečilo.
Mračna slutnja jo je pograbila, da se je stresla. Kaj je to?
Poropotala je po vratih.
"Odpri!"
Iz hiše je začula zmeden glas.
Podbregar se je v tistem trenutku spet zbudil iz otopelosti.
Odprl je škatlico in vzel iz nje vžigalico. Z blaznim izrazom V očeh jo je gledal, kako je počasi zagorevala.
Potem jo je spustil na tla, prepojena s petrolejem.
Zasvetilo se je. Plamen je polizal tla in prešel na slamni-co.
Buljil je predse. To je torej konec . . . konec vsega ... Ne
bodo imeli njegovega posestva.
Z bliskovo naglico se je ogenj razširil in zajel vso sobo. Podbregar je začutil, kako ga duši in kako ga objema neznosna vročina.
S poslednjimi močmi se je pobral kvišku in zakričal.
V trenutku se je zavedel, kaj se dogaja okoli njega in zbudil se jfe v njem čut sanfo-ohrane. Ves v ognju je planil k oknu. Povsod okoli njega so že lizali plameni lesene dele sobe. Tudi njegova obleka je že gorelo.
Podbregarica, ki je stala zunaj nepremično kakor kip, se je zdrznila, ko ji je obvisel pogled na oknu. Za steklom, ki je bilo kakor ognjeno, je zagledala možev spačeni obraz.
"Križ božji!" je v grozi krik-nila in se opotekla.
Ženska, ki je prišla z njo, je šele zdaj videla, kaj se godi. Kakor blazna se je obrnila in stekla proti vasi, da bi priklicala ljudi.
Toda tudi če bi bili ljudje prišli, ne bi bilo nič pomagalo. Ogenj se je z bliskovo naglico razširil po vsej hiši. Plameni so segali'že dolesenega podstrešja.
S poslednjimi močmi je Podbregarica pograbila na tleh kamen in razbila okno, za katerim je prej opazila obraz svojega moža.
Toda moža ni bilo več nikjer. Samo šop plamenom je bušil skozi okno.
Stari Podbregar je že ležal na tleh. Nič več se ni zavedal, kaj se godi okoli njega.
Kakor brez uma je strmela Podbregarica v ogenj. 'VJežeš, ježeš," jp neprestano vzdihovala in vila roke.
Plameni so že predrli streho. Kakor iz. ogromnega prepada so se dvignili kvišku.
Zdaj se je morala umakniti nazaj, kajti okoli nje je zavladala tako vročina, da je ni mogla več prenašati.
Na vasi šo opazili, da gori, in v cerkvi je že bilo plat zvona. Ker je bila Podbregarjeva hiša skrita v ozki dolinici, je šele zdaj prihitelo nekaj ljudi, da bi pomagali. Čez nekaj časa so prišli še gasilci, toda pomoči ni bilo več. Vsa hiša je bila ognjeno morje. Ker je bilo po večini lesena, je niti gasiti ne bi bilo