jjkajt vsak dan te ijjued daUy axcopt Sundaja and Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški tn upravniikl prostori M57 South Lawndala Avo Office of Puhlic«Uon •6S7 South Lawndal» A v* Tt»lrphor» R.Mhwr|| 4004 LETO—TEAB XXXVI. Cena Usta Je $6.00 Iff^JT1" Juuu; i«, itn. et tte ___ Chicago. IUlnota. under tha Aet of Primi — ol Marab S, ISlt CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. II. OKTOBRA (OCT. 16). 1944. Subeoripuon »oo Ye»ri> ŠTEV.—NUMBER 202 Acceptanco for mailing at spadal rate of poatafa providod for ln aactkm U0J. Aet of Oct I. 1917. autborlsed on June 4. 1911 Admiral Horthy aretiran na obtožbo izdaj stva. Nemcem naklonjeni elementi zasedli BvčZDOSčlllOSt Budimpešto.—Rusi okupirali glavno mesto U " ' Latvije po zdrobitvi nemške trdnjavske črte. Nacijske divjzije izolirane in v nevarnosti uničenja.—Ameriški bombniki potopili in poškodovali 140 japonskih parnikov in ladij ter uničili 530 letal v akciji pri Formozi.—Grške gerilske enote zasedle Atene in Pirej LONDON. 16. okt.—O 9 r a k a vlada admirala HorihyJa Je apelirala na zaveznike aa sklenitev premirja. Apel Je bil oddan po radiu sinoči v odredbi dneva, ka tero jo podpisal Horihy. regent in vrhovni poveljnik ogrske oboroženo sile. Ogrski nacljl so potem a pomočjo nemških dlvltlj. kl so bile poslano na Ogrsko Is Avstrije, zasedli Budimpešto ln radlOpo-siajo. Poročilo is LUla. Francija, pravi, da Je bil Hqrthy aretiran na obioibo Isdajaiva ln odveden v Nemčijo. in zasedli Beli potok, šest milj južnovzhodno od glavnega mesta. Pearl Harbor. Havaji. 14. okt. — Ameriški bombniki tipa B-29S so »v napadih, ki so se pričeli pred štirimi dnevi, potopili in poškodovali 140 japonskih parnikov in ladij ter razbili 530 japonskih letal. Napadi so bili izvršeni na Formozo, japonsko otoško trdnjavo v bližini kitajskega obrežja. Veliko ameriško zmago je naznanil admiral Chester W. Ni-mitz. On je zanikal japonsko poročilo, da je bil eden ameriški v povojni dobi Henderson za odpravo davkov na korporacije o mirov- Ogrska vlada prosi za premirje!Porm'° L ** - wm juh vDrasannh A ■ « ■■ ■ ia i s s fMM Rusi in partizani v Belgradu! Radijsko poročilo ta. Budlmpe- letalonosec potopljen, eden pa šle pravi, da Je ogrska nacljska . poškodovan Ameriški letalci stranka, katere vodja Je Ferencjso napadli tudi japonska letali-Szalasi, prevzela kontrolo nad)§ča na Luzonu, otoku Filipinske 1 v _ | _ 1_ mammmmIIo* #laeellJ«nA • v .«• v* 1*1 grupe, in uničili več japonskih letal na tleh. V vseh operacijah so Američani izgubili 50 letal. Ameriška sila je v zadnjih dneh okupirala dvanajst otokov v Palausovi grupi in zdrobila japonski odpor. Ti otoki so odda- doželo in naznanila drastično akcijo glede likvidacije Izdajalcev, obonom pa Je apelirala na armado, naj ae bori naprej proti zaveznikom na strani nemške oboroženo sile. Radio Moskva poroča, da feo.i--------—r—• ---.7." ruska čete ln enote Jugoalovan, | ljeni samo 515 milj od Filipi ske osvcbodllne armade, katere nov poveljnik Je maršal Tito« udrle v Belgrad. lcjor so zdaj -TMra ttnte bitke. Berlin Je prlsnal. da so ruske oklopne kolone udrle glavno jugoalovaoako mesto. Ve&l iz Sofije pravi, da so bolgarska četo ln Jugoslovanski partizani zasedli NIŠ, križišče železnic Belgrad-Atono ln Belgrad- Sofija. »• Lcndon, 14. okt. — Ruske napadalne čete so zasedle Rigo, glavno mesto Latvije in morna-rično bazo ob Baltiškem morju, po /drobitvi sedem milj dolge nemške trdnjavske linije. Okupacija Rige je sprostila več sto tisoč ruskih vojakov za bitko za Nemčijo. Velika ruska zmaga bo omogočila hitro likvidacijo nemških divizij v zapadnem delu Latvije, ki so bile izolirane, ko so sovjetske kolone zasedle koridor in prodrle do Baltiškega morja na severni strani Memela. • Nemško poveljstvo poroča, da s,> je bitka za ozemlje predvojne '•emuje že pričela. Ruske 0-*l'»pne in pehotne kolone napar dajo Memel in nemške poklclj^ v severni Poljski ob meji Vzhod-,l( Prusije. Berlin je priznal P'idce Kozana, strategičnega mesta v bližini Narewa, in vpad ruskih čet v Memel, kjer zdaj dlvjajo ljute bitke. Moskva, poroča, da je Riga Padla po srditih bitkah na cestah mesta. Ncmci so utrpeli °Rromne' izgube v vojaštvu in Hn«-rn materialu. Rusi so za veliko število topov, ''tovornih avtov in že ■/? kih vagonov. '' o- iio dostavlja, da so rusk: ''''' in topničarji pobili več '<'• rncev, ki so skušali priti -J" svojih črt pri Palangi, Baltiškem morju v za 1-itvi, 14 milj severno oc ' Bombe in šrapneli so " 24 nemških vojaških med temi osem trans-N bližini Kirkenesa, nor- K" armada v Jugoslaviji, ! »veljnik je maršal Ro--lalinovski, je v prodi-11't 1 Belgradu pretrgala 1 tem mestom in Kara-1 ter zasedla ozemlje v 1 ^"lgrada. >tan maršala Tita je naznanil, da so parti MvirlidH^i Paria. 14. okt. — Bitka za^ Aaachen, nemško ofcHiej no rrie" sto, je stopila v zaključno fazo, co so pehotne enote prve ameriške armade udrle v središče mesta po strahovitem bombardiranju pozicij nemške vojaške posadke. 1 Samo ozek koridor na vzhod- ( nem robu mesta je odprt Nem-, cem. Nove nemške čete, ki so skušale udreti v Aachen skozi ta koridor, so bile vržene nazaj. Rim, 14. okt. — Grške gerilske, enote so zasedle Atene, glavno mesto, ki je bilo tri leta in šest mesecev v nemških rokah, se glasi poročilo. Grška zastava jc zavihrala na Akropoli. General Henry M. VVilson, vrhovni poveljnik zavezniške sile v Sredozemlju, in grška vlada sta naznanila, da je osvoboditev Grčije blizu. Nepotrjeno poročilo pravi, da je bil tudi Pirej, pristaniščno mesto pri Atenah, osvobojen. Čete osme britske armade so zasedle višine na južni strani ceste Rimini-Bologna v prodiranju proti Caseni, čete pete ameriške armade pa ozemlje na vzhodni strani Livergnana. Slednje mesto je oddaljeno deset milj oa Bologne, industrijskega »n komunikacijskega centra v sever- ni Italiji. __ Bivii argentinski predsednik umrl Buenos Aires, Argentina. 14. okt — Dr. Ramon S. Castillo, ki je bil odstavljen kot predsednik Argentine 4 junija- preteklega leta. ko je izbruhnila vojaške revolta, je umrl po dolgi bolezni. Predsednik je postal 3 julija 1. 1M0 Po vojaški revoluciji se je umaknil iz političnega življenja^ Castillo je bil ob smrti star 70 let Chicago. 14. okt.—"Amerika pride v dobo brezposelnosti v treh mesecih po zaključenju vojne v Evropi," je izjavil Leon Henderson, bivši direktor urada administracije cen, v svojem govoru na zborovanju Ameriške kooperativne lige. Zborovanje se vrši v hotelu Morrisonu. Henderson je v svojem govoru ponovil trditev, da bo do šest milijonov delavcev izgubilo zaslužek, ko bo vojna v Evropi končana s porazom Nemčije. On se je izrekel za odpravo davkov na korporacije, da se omogoči razmah industrij v povojni dobi, gradnjo javnih projektov in raz-tegnitev socialne zaščite. On je zdaj načelnik odbora Ameriške raziskovalne ustanove. V svojem govoru je priporočal kooperatorjem razširjenje zadružnega gibanja na mednarodno trgovino. Dejal je med drugim, da je to gibanje v bistvu ljudsko gibanje, ker ščiti njegove interese. Na zborovanju je govoril tudi federalni sodnik Thurman W. Arnold, bivši načelnik divizije ju stičnega departmenta, v katere področje spada prosekucija onih, ki kršijo provizije proti-trustnih zakonov. Dejal je med drugim, da zadruge so orodje pri reševanju mnogih problemov, ki so jih ustvarili monopoli ne samo v Ameriki, temveč tudi v drugih industrijskih državah. # ]užnozapadna Albanija počiščena Roosevatt bo orisal sUllišče administracije WaahingiOB. fc>. Cm 14. okt. — Predsednik Roaaevelt je na sestanku s časnikarji naglasil, da eksplozivna vprašanja, ali naj reprezentanti Amerike v svetovni organizaciji, ki se snuje, odločajQ o akcijah proti agresorju brez sankcij kongresa, ne smejo igrati nohene vloge v sedanji volilni Jcampanji. Teh vprašanj se je dotaknil senator Bali, republikanec iz Minnesote. ko je naznanil, da ne bo podpiral governerja Thomasa E. De-weyja, predsedniškega kandidata svoje stranke, ker mu ne zaupa. Roosevelt je dejal, da bo imel pet govoroV pred novembrskimi volitvami, v katerih bo orisal stališče svoje administracije in zunanjo politiko. Dne 21. oktobra bo govoril np zborovanju A meriške zveze za zunanjo poli tiko v New Vorku. Predsednik Jt povedal časni karjem, da je točno informiran o poteku razgovorov med Stalinom in Churchillom v Moskvi. Dalje je rekel, da sedaj »ne more razkriti, ali H bo sestal z nji* ma pred koncem tega leta ali ne. < Štiri nemške divizije pobegnile v Jugoslavijo Dewey je orodje reak cije, pravi Wallace Cleveland. O., 14 okt - Pod predsednik Henry A \*allace je v svojem govoru v tem dejal, da je Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, orodje reakcije in da pleše po taktu njene god-be On je apeliral za ponovno ___r___(izvolitev Rooaevelta za predM-d bzidja Belgrada ! nika Združenih držav. Rim, 14. okt. — Britska inva zijska sila je s pomočjo albanskih partizanov pognala nemške čete iz krajev južnozapadne Albanije. Zadnji ostanki nemških posadk so bili zdrobljeni v bitki pri Gjašdlu, dve milji znotraj Albanije. Britske čete so prej zasedle Sarando, albansko pristaniščno mesto. Porbčilo pravi, da so u-ele čer. 700 sovražnikov. Britske izgube v bitki z tfemci so neznatne. Enote britske mornarice in bojna letala nadlegujejo Nemce, ki beže z otokov na Egejskem morju. Bojna letala so napadla in potopila dva nemška vojaška transporta v Petalskem zalivu Enote bojne mornarice ao bombardirale nemške vojaške naprave na otoku Syrosu, ki leži 70 milj južnovzhodno od Aten, grškega glavnega rneata. Štiri nemške divizije, ki so pobegnile iz Grčije In Bolgarije v Jugoslavijo, so zavojevane v bitkah s partizani_ Sforza bo morda imenovan za poslanika Rim. 14 okt. — Grof Carlo Sforza, minister brez portfelja v italijanski vladi, bo morda imenovan za poslanika v Waahing tonu Sforza je živel več let v Ameriki in v Italijo ae je vrnil po atrmoglavljenju Muaaolinlje-vega fašističnega režima Za poslanik* v Londonu bo najbrže imenovan Niccol Carandlni. vodja liberalne stranke in član VMt. Gestapovci drže Nemce v vojni Zavezniške priprave sa zimske operacije Pariš. 14. okt. — General Dwight D. Eisenhower se je prvič sestal s časnikarji v svojem glavnem stanu, ki je bil , premeščen iz Londona v Parir.. | Vrhovni poveljnik zavezniških sil je dejal, da vojna še ni dobljena, da ae bo nadaljevala z nezmanjšano srditostjo v zimskih mesecih, zaeno pa je poudaril, da nI nobenega dvoma glede izida. Oborožena nemško sila bo popolnoma uničena. Eisenhower je dejal, da se na-ciji obupno bore in da le gestapovci drže nemške vojake in civiliste v vojni. "V Nemčijo prihajamo kot zmagovalci," je rekel general. "Napram civilistom bomo postopali v smislu pravil civilizacije, ki so jih osvojile zavezniške vlade. Razen potrebnih uradnih odnošajev, ne bomo imeli nobenih drugih stikov z Nemci. Cilj Združenih narodov je popolno uničenje nemške vojne maiine in nihče nas ne more spraviti s poti za dosego tega cilia.H Eisenhower je povedal časnikarjem, da »ta general George C. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba, in feldmaršal Alan Brookc, šef brltakega generalnega štaba, oblakala fronte v zapadni Eviopi in da sta oba zadovoljnja z napredkom zavezniških vojnih operacij. diskdzue glede zbližan ja poljskih grup Premier Mikolajczyk konferiral z Edenom TITO ODPOTOVAL V MOSKVO? Moakva. 14. okt. — Prvi koraki za rešitev poljskega problema in zbliianje med poljsko ubež-no vlado ter narodnim odborom za osvoboditev Poljske, čigar ae-dež je v Lublinu, so bili storjeni, ko so dospeli v Moskvo Stanislav Mikolajczyk, predsednik poljske vlade, Tadej Homer, zunanji minister, in Stanislav Grabaki, predsednik poljskega narodnega sveta. V Moskvi sta zdaj dva vodilna britska državnika—premier Churchill in zu nanji minister Anthony Eden. V Moskvo sta dospela tudi Bo leslav Bireut, načelnik poljske ga notranjega sveta, in Edvard Osupka - Morawskl, predaednik odbora za osvoboditev Poljske. Stalin in Churchill sta izmenjala mnenja o poljskem problemu. O tem ata razpravljala tudi Eden in Molotov, sovjetski iu-nanji komisar. Ali je bila sestavljena formula, na katere podlagi naj bi ae dosegel sporazum med voditelji poljskih grup, ki se kavsajo med seboj, ni znano. Pričakuje se, da bo konflikt izravnan, preden Churchill in Stalin zaključita razgovore. Mikolajczyk, ki j« priletel lz Londona v Moskvo, je imel dolg raggovor z Kdenurn. Glasilo UMWA napadlo lekesa VVashington, D. C., 14. okt -Journal, glasilo rudarske unije UMVVA, katere predaednik Je John L Lewia, je ostro napadlo notranjega tajnika Harolda L lekesa To trdi. da je Ickea v avojih govorih demonatriral bankrotnost politikov v Rooae veltovl administraciji v Wa-shingtonu. Poročilo o aretaciji dr. Schachta potrjeno Stockholm, fivedaka, 14 okt. — Poročilo, da »o geatapovci a-retirali dr Hjalmara HchachU, ministra bre/ jiortfelja v Hitlerjevi vladi, pred štirimi tedni, je bilo potrjeno Poročilo je potrdila Hignd ffchacM, njegova nečakinja, ki Je dospela v Stockholm (Radiopostaji v Alftlru, Afrika, in Marseillcsu, Francija, sta naznanili, da Je maršal Tito, poveljnik Jugoslovanske osvobodilne armade, odpotoval v Moskvo. London omenja motnost formiranja balkansko - poljfke federacije.) Predmet razgovorov med Stalinom, Churchillom, Edenom in Molotovom v Moskvi Je tudi u-soda Nemčije, nemških industrij in usoglašenje ruske, britske In ameriške politike glede okupacije Nemčije, kakor tudi formiranje zavezniške vojaške vlade v Nemčiji. Pričakuje se, da bodo razgovori prinesli zadovoljive rezultate. Ameriška finančna pomoč Italiji Dolarji za nakup potrebščin Waahlnglon. D. C., 14. okt,— Predaednik Roosevelt je naznanil, da bodo ameriški dolarji na razpolago italijanakl vladi v vso-ti lir, ki so izdane za plač«« ameriških čet v Italiji. "Italijanska vlada bo rabila dolarje za nakupe civilnih potrebščin v Ameriki," je rekel Rooae-velt. "To potrebščine bodo dobili piebivalci oavobojenlh italijanskih pokrajin. Naš namen je, da prijateljske evropske države, kjer so ameriške čete, dobe dolarje v zameno za svoj denar. V vrato teh držav pride tudi Italija." Vojni department Je latočasno naznanil, da bo Amerika pričela pošiljati obleko, živila, zdravila in druge potrebščine civilistom v osvobojenih italijanakih pokrajinah, ko bo dovolj parnikov, ki so zda) zapoaleri! s prevažanjem orožja, streliva in drugega bojnega materiala, na razpolago. Italijanski odbor, kl je bil formiran na priporočilo Myrona C. Taylorja, načelnika ameriške organizacije za pomoč Italiji, bo pievzel nalogo razpečevanja ameriškega blaga Mnogo blaga ao zbtale privatne pomožne organizacije v Ameriki. Bolgarske čete odhajajo iz Grčije Vlada sprejela zavezniške pogoje London. 14. okt. — Radio Moskva je naznanil, da bolgarske čete in administracijski uradniki odhajajo iz grških pokrajin v soglasju z zahtevami, katere so bile predložene bolgarski vladi pred pričetkom pogajanj glede sklenitve premirja. Zavezniški pogoji določajo potegnitev bolgarskih čet is Grčije in Jugoslavije v dveh Urinih. Prej je bilo naznanjeno, da bo zavezniška komisija pod na-čelstvom reprezentanta Rusije nadzirala evakucijo bolgarskih Čet i* Grčije in Jugoslavije. Radio Moskva ni omenil evakuacije bolgarskih čet iz Jugoslavije, razkril pa je, da je Simon Georgijev, predsednik bolgarske vlade, sprejel vso zavezniške pogoje. Georgijev je v noti maršalu Feodoru I, Tolbuhinu, poveljniku ruske oborožene sile v Sofiji, dejal, da je bila evakucija bolgarskih Čet iz Grčije odrejena na podlagi zaključka, sprejetega na seji članov bolgarske vlade, Administracijski uradniki so izročili oblast krajevnim avtoritetam pred povratkom v Bolgarijo. Zavezniške vlade so sestavile pogoje premirja za Bolgarijo takoj po kapitulaciji. Rusko-britski pakt o Balkanu Razgovori o razdeli-! tvi sfer vpliva London, 14. okt. — List Times je objavil uvodnik, v katerem trdi, da je glavni namen razgovorov med premlarjem Churchillom in maršalom Stalinom v Moskvi sklenitev pakta jtfede razdelitve sfer vpliva na Balkanu Balkanske države naj bi prišle v okvir rusko-brltakega varnostnega sistema. Times, ki dostikrat Izraža mnenje britaklh vladnih krogov, industrijskih in finančnih interesov, omenja Grčijo In Turčijo kot deželi, ki naj bi »rišli v sfe-ro britskega vpliva, Rumunlja, Bolgarija, Jugoslavija ln morda tudi Ogrska pa v okvir sovjetskega varnostnega sistema. "Politika Velike Britanije ln sovjetske Rusije Je razumljiva," pravi Timei, "Nobenega vzroka ni za razburjenje v Ameriki ali v drugih zavezniških državah Trditve, da ao britaki ln ruski intoreal v nasprotju na Balkanu, so brez podlage. Velika Britanija mora ščititi svoje komunikacijske zveze v vzhodnem Sre dozemlju, Ut pa predvideva prl-jateljake odnošaje z Grčijo, Tur-čl jo In zaledjem. Glavni ruski interesi ao v zaščiti mej Sovjet-ake unije, kar pa Ja mogoče le, ako pridejo Rumunlja, Bolgari Ja, Jugoslavija In Ograka v o-kvlr luškega varnostnega slste« ma" Fotič proti Titovi kontroli razpečavanja potrebščin Washlngton, D C, 14 okt -Konstantin Fotič, bivši Jugoalo-vanakl poalanik v Waahlngtonu, Je naznanil, da bo vodil opozlcl Jo, če bo organizacija Združenih narodov za porroič in obnovo dovolila kontrolo nad razpečava njem v Jugoslaviji maršalu Titu, poveljniku oavobodilne ar made Kotič )e povezan z generalom Mihajlovlčem, ki je bi odatavljen kot vojni minlater v jugoalovanakl ubežn! vladi Mar šal Tito Je proglaail Mihajlovtča 1111 njegove ptisUše za izdajalce roosevelt 0 p0-trebisvetovne organizacije Ustanovi naj se pred za-ključenjem vojne ZAGOTOVILO ITALIJANSKEMU LJUDSTVU Waahlngton. D. Cm 14. okt. — Predaednik Rooaevelt Je v svojem govoru pred predstavniki 19 latinskih republik naglaail potrebo ustanovitve svetovne organizacije, ki naj bi vzdrževala in Ščitila mir, pred zaključe-njem sedanje vojne. Ta naj bo osnovana v smislu načrtov, sprejetih na konferenci repre-zentantov Amerike, Velike Britanije,'Rusije in Kitajske v Wa-shlngtonu. Argentinski diplomatje niso bili povabljeni v Belo hišo, kjer so se reprezentantje oatallh latinskih republik sestali 1 Rooae-veltom. Predsednikov govor je bil po radiu oddaljen ljudstvom teh republik. Argentinski diplomatje niso bili povabljeni li razloga, ker Amerika ne prlmava režima generala Farrolla. "Naš cilj je zgraditev trdnih temeljev svetovni organliacljl brez odlašanja," je rekel Roosevelt. "Čakati ne smemo do zaključena vojne. Razume ae, da so diskusije med rtprezenUnti vseh miroljubnih driav, malih ln velikih, potrebne. Ustvarili smp solidarnost vseh amtriAkih republik z izjemo Argentine. Ta solidarnost, ki je povezala te re-jublike v dobrem sosedstvu, mo-a oNtatl močna. Kakor ameri-ika ustava, mora biti tudi svetovna organizacija elastična, da se bo lahko prilagodila položaju socialnega, ekonomskega ln po-ltičnega napredka, kl ae stalno zpremlnja," V drugem govoru je Roosevelt zagotovil italijansko ljudstvo, da si bo lahko izbralo vlado, kakršno hoče, ko bodo zavezniki ovršlli vojaške operacije v Ita-ijl. Naglasil Je, da ameriška armada ni prišla v Italijo kot osvojcvalka, temveč kot osvo-»odllna sila. Njen cilj Je vojaki, ne političen. "Storili bomo vse, kar Je v naši moči, da se olajša trpljenje talljanakega ljudstva," Je rekel iooaevelt. "Dalekoaežnl koraki v tej smeri bodo storjeni po porazu Nemčije. Skrbeli bomo, da se bo Italija postavila na noge " ADF bo pomagala unijam v Evropi Woll naznanil zbiranje sklada New York. 14. okt -Ameriška lelavska federacija bo skozi svo- o pomožfio divizijo, kl ae imenuje Delavska liga za človeške pravice, /brala aklad milijon dolarjev. Zadevno naznanilo je ob-avil Matlhew Woil, podpredaed-nik ADr: VVoll je dejal, da bo ta denar potrošon za ponovno uatanovltev svobodnih strokovnih unij v Evropi. Načrti glede distribucije denarja bodo jiiedloženi v odobritev konvenciji ADF, "ki ae prične -Z0 novembra v New Or-leanau, La. Apel za zbiranje pri-apevkov bo naalovljen unijam ADF, ki imajo 7,000,000 članov, in diugim grupam ln organizacijam, ki ae zanimajo za stvar. Popolnoma sem prepričan, da demokratična Evropa ne bo zgrajena brez oživljenja svobodnih strokovnih unij," Je dejal. "Tu je mnenje vseh članov ekae-kutivnega odbora ADF." PROSVETA XHE ENLiaHTEKMEirr tli LASTNINA 3LOVZMKZ NAHOD NT PODPOB« JEDNOTE oi Mi publi*W l>T SlOT— m združene d/Uve (lave® Chlcage) 1» (or*ign couairlas M.00 P** T«' aauaroft«dk SS oglMor p« ^rtic. ptmil i-r .=r jrf^^ eaoienL—Maeuecrtpi* ci co Adv*rti«ia« »eles on sg» •od uiMoliciiod •rtiči« trii) noi bo leturaed. Othor —L--niifi po«ms. ete~ «U1 bo retumad to Naslov U VM' kaf iM Itlk i Usloas« PROSVETA 2ES7-M So. Lawndale Ave- Chicaflo 20. 1111®«* MEMBEH OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin t« vTu)o pr.vof.mo, d. «■ v.nr> lili n. uKavi. Čudna mezdna politika te ie let« dni, .nikar je jeklarska unija CIO vložila formalno xa zviianje mezde jeklarjih delavcev za 17 centov na uro ta za revizijo mezdne formule malega jekla. Slednj zahtevi« e pridružila tudi Ameriika delavka federacija. Jeklaraka unija je sssu »e več drugih zahtev, izmed katerih je najvažnejla za-hteva za garantirano letno plučo. Po dolgem zavlačevanju, fitu^iranju in zasliševanju je stvar končno prišla pred najvišjo vladno inštanco. Vojni delavski odbor jc zadnji mesec ponovno zaslišal vse prizadete stranke: vod -telje jeklarske unije CIO, zastopnike jeklarske industrije in voditelje ADF. SMRT PRIJATELJICE Sh*boygan, WU.—Zelo nas je presenetila žalostna vest, da je v daljnem Texasu, v La Feriaji umrla naia prijateljica Julija Perme. Kdo bi H mislil, da bo skonča-la pot svojega življenja tako hitro? Pred nekaj leti nas je obiskala in bila je videti čvrsta ženska, le tožila je malo o glavobolu in krvnem pritisku. Ko se je I strojnic^ ir> pričnemo streljati od nas poslovila, je dejala, da se proti pristanišču. Ni vzelo dol-bomo ie gotovo videli, toda zgo-1 g0 in ie so nas odpeljali nazaj dilo se je drugače. L Turnu Severirt. > Okrog polno- Rada bi se udeležila njenega I či pridemo v precej lepo poslop-pogreba, toda radi slabega I je, v katerem so bile dobre po-zdravja ae nisem upala iti na | itelje in fie gorke. Drugi dan smo bi razumeli, zakaj vztrajajo v boju. Partizanski pozdrav: Smrt fašizmu—svoboda narodu! Fellx fttrutnbel. PISMO IZ DOMOVINE i Butte. MonL — Prigibno pošiljam v priobčitev pismo mojega brata, ki sem ga pred nekoliko tedni prejela iz starega kraja. Dala sem ga mnogim, da ga pre-čitajo; mnogi teh namreč prej niso verjeli, d/^listi pišejo resnico o trpljenju, ubijanju in preganjanju našega ljudstva v starem kraju. Sedaj so se sami prepričali iz bratovega pisma. Mimogrede želim omeniti, da smo miru. Tu in tam je bilo malo prerekanja, a'hudega ni bilo. Popoldne vkrcajo stotnije in jih odpeljejo nazaj. Po nas so prišli proti večeru, potegnili na sredo Donave, da bi tam ostali vso noč. Bilo je precej hladno Ker se nam je videlo, da že predolgo stojimo na istem mestu, Andrej meni, da ne bomo ostali 1 lahko ponosni, ker ae mnogi ro-na Donavi vso noč. Vzammo | jgfci- in rojakinje odzivajo s prl- tako dolgo pot, na pogreb pa je šel moj mož. Udeležba je bila velika in mnogo cvetja ob njeni krsti, kar je dokaz, da je bila po-kojnica priljubljena tudi v Mil-vvaukeeju. Kadar nas je obiskala, smo bili vedno veseli. Bila je napredna žena, prijazna in šaljiva, prav tako njeni sestri. Vedno sem jo rada poslušala, ker je znala govoriti v tisti mehki do-lenjščini, ki jo govore v okolici Velikih Lašč. Naj še omenim, da nam je vsako leto poslala sladkih pomaranč. Bile so zelo dobre. Tiste vrste menda rastejc samo v Rio Grande Valleyju. Njen Boprog se bo zopet preselil v Milwaukee. ... x-4i »vihnnii Na tem mestu izražam moje Zastopniki jeklarske industrije so seveda nav^črt t pobijal ^ ^ zahtevo za zvišanje mezd. Argumentirali so, da ^ogu in sestrama mrs. Babič in Medved. Pokojnici pa želim, da sladko spava v tej svobodni ameriški zemlji. Ohranil) jo bomo v najlepšem spominu Mary Perme. htevi pomeni ne samo zvišanje cen jekla ln železa, marveč pomeni revizija mezdne formule navzgor tudi splošno zvišanje vseh cen. Draginjo pa je treba pobijati, toda ne na račun visokih profitov, marveč na račun plač. . . Voditelji CIO in ADF so argumentirali in svoje argumente tudi podprli z dokazi, znani vsakemu,-d« je žrtev te vladne mezdne politike le delavstvo, kajti cenc življenjskim potrebščinam so se v zadnjih par letih zelo dvignile, mezde so pa ostale pribite. Na podlagi detajliranega študija CIO in ADF so se cene dvignile za ___________ _____ ^ približno 42'f,.ua pocUagi vladnega biroja za delavsko statistiko hajali od vseh strani. Vedno ve< pa okrdg 23'/11 PlačP so se na podlagi mezdne formule malega............- jekla smele zvišati le za od začetka 1941. Medtem je tudi urad za cene ,OPA) odredil »tudij o gospodarski | deti. Od nekod^o pHne.ll na stiani jeklarske industrije z oziroma na vprašanje, kako bi zvišanje mezd vplivalo na produkcijske stroške in profite jeklarske industrije. Urad za cene tega poročila ni objavil; ker je bilo preveč senzacijsko, je ostalo "tajno." SPOMINI IZ L. 1918 II. Cleveland. O.—Ljudje so pri- svedeli, da so na hitro preselili Nemce. Zgodaj zjutraj slišimo alarm. Na dvorišču stojimo kakih 15 minut, nato pa sledi razpust. Pridemo nazaj v sobe, pa vidimo, ia je vse razmetano. Aha, orož-e so nam pobrali. Zmetali smo tudi čelade in maske. To je bilo ropota, ko smo jih metali po camnitih stopnicah. Nekaj dni smo se potikali, ka- am° se pripeljali v Budim- finančnem stanju, to je dela tako visoke profite, da ta industrij* Pričnemo se pripravljati na slo- Ipešto, so nas preiskali in nam po nl upravičeno do nobenega zvišanja cen niti v primeri, da bi bile v0. xrebtt je bilo iti nazaj. Od|brali V8C» kar j® imel° vrednost. je "imel pocenokoloin morali I narodom. Leta 1M9\mmUJ ono izstopiti. Končno pa smo partizane bi od takrat sem bil zvišane pluče do 17 centov na uro. Ampak vojni delavski odbor je zavrgel vse dokaze in argumente, bazirane na tem vladnem študiju jeklarske industrije. To je storil pod pretvezo, da Je to }>oročilo urada za cene—tajno. vseh strani smo slišali pozdrave!Dobili smo nekaj za popit. Kaj, "zbogom, brača Slovenci!" ne vem- ker Je ^obodra dišala Bili smo malo okajeni od moč-1 P° različnih dišavah, samo po nega vina. Ko pridemo do poliPrUetni^ ne pota, zapojemo "Hej Slovani, na-| Na Pragerskem smo prvič za- dnevno v borbi proti domačemu in tujemu sovražniku. Lahko si predstavljate moje življenje! V Rosalnicah se je marsikaj spremenilo. Nemenčevi so zgubili v tej vojni Franca, Martina,' Markota in najbrže tudi Jožeta. Starčev Matija je padel, dočim so Matkovičevega Jožeta belogardisti ubili, tako tudi Pehur-ca, Meginata ln več drugih. Stanko Jurojevčič se je poročil s Stano Grevnarjevo, pa je Do zadnjega časa so bili vaditelji obeh delavskih taborov, CIO Aa reč . . Na vrhu brega so se pazili plapolati slovenske zasta- d Qn bn uWt y b 'za SVQ_ in ADF, zelo optimistični, da bo po dolgem boju končno 1---........................-----------------1 do revizije mezdne formule. Murray je to definitivno o le prišlo oglasili in iz stotine grl je done- ve. Slišali smo mnogo živijo kli-'^ slovanskega in jugoslovan-napovedal ia slovanska pesem. Andrej za-1 cev. V Ljubljano dospemo 7. ™>-|8k naroda spioh Dtije gta bi- ^^H sketia tudi na konvenciji ovtne unijo CIO. V delavskih krogih so tudi kriči: "Živela Jugoslavija!" Osta- vembra. Na glavni postaji je bi-(la * b-ih uWu tudi Boinak in govorili, da Je predsednik Roo fvelt naklonjen tej reviziji ln o tem \[ gmo se mu pridružili z vzkliki.Ilo morje vojakov, ki so prihaja-1 Qber j£ogtei£cv Francek pa je so pisali tudi nekateri časnikarji. „ Ves U optimizem pa je zadnje čase pričel izhlapevati. Ekonomski dtrektor Byrnea se je izrekel proti vsaki revlciji mezdne formule in na vladne kroge so pritisnili tudi gospodarji Amerike. Piedsedmka Ameriške trgovske zbornice in Ameriške zveze tovarnarjev sta se odločno postavila proti vsaki reviziji mezdne politike, dokler traja vojna. In v vladnih krogih Je glas gospodarjev Ameiike močnejši kot pa gluš organiziranega delavstva, čepruv so na primer voditelji CIO tW tUdI mnogi voditelji unij ADF zu-Ntavtli vse za ponovno izvolfU v predsednika Roosevelta. Najnovejši odlok večine vojnega delavskega odbora je, da predsedniku ne bodo predložili nobenega priporočila za revizijo obsto- Dasiravno smo bili že precej od- li z italijanske fronte. Mi smo daljeni, smo še vedno slišali njih se razšli. Andrej in tovariš na glasove, ki so močno odmevali poj Gorenjsko, drugi tovariš in jaz bregu "brača, mi stojimo trdno, I pa na Dolenjsko. kakor zidi grada Pridemo nazaj na breg Dona- Na koncu tega spisa pozdravljam vse simpatičarje partiza- ve. Vsi so bili mrki. Naše stroj-1 nov! niče so naperili proti upornim Naj omenim še, tedaj ko so stotnijam. Z Andrejem sva bila partizani pričeli neustrašeno bor-že več časa skupaj. Poiščeva bo proti okupatorjem Jugoslavi-strojnico, potegneva ven trak, Je, so nas "načeti", katerih tu de-nakar Andrej pograbi vse sku- la orecej, izzivali. Spraševali so paj, puško s stojalom vred, in nas. zakaj se gerilci v Jugoslaviji ječe mezdne formule, marveč mu le "uradno sporočili," da so se nese nazaj, kjer smo zjutraj od-|ne podajo, ker jim ves upor nič v zadnjih treh letih zvišale cene življenjskim potrebščinam za več kot lVJ! Kakor da bi Rooaevelt tega ne vedel! Ta odlok večine—to je zastopnikov podjetnikov in "javnosti"— je zelo razkačil delavske zastopnike v vojnem delavskem odboru. Svoje kolege so ožigosali prav po l,ewi*ovo—da je sklep večine "neopiavičeno umikanje izpolnjevanju dolžnosti—zmes bojazljivosti, kontradikcij »n nrevarantnostl." George Meany, tajnik-bla-gajntk ADV, je dostavil: "To ie*prav tako kot bi šel general Mar-shall do predsednika in mu snorocil, da njegov štab ne more sestaviti nobenega bojnega načita, ker ne ve, kaj store Nemci." Ampak vse to ne bo nič pomagalo. Tudi ugovor manjšine, ki bo predložen predsedniku Rooeeveltu, ne bo nič zalegel. Ce bo organizirano delavstvo hotelo izsiliti revizijo mezdne formule navzgor predno se zaključi vojna v Evropi, predno bodo ulice zopet polne brezposelnih delavcev, tedaj se bodo morali voditelji CIO in ADF poslužiti boli efektivnega sredstva kot pa Je ple-diianje m moledovante. ()d "delavskih prijatrijev" v Bell hiši ln diugje jim ta kleč-t pla/na |Militika do danes ni prinesla nič drugega kot—'' iun-aiound": vlečenje za noa. Nam ne Minja. da bi veliko več dosegli, če bi zaatopntki CIO in ADF demonatraUvno r.,cnri .tek, j«. OKTOBRA PROSVETA Domača fronta v konzervah in začimb za "chi- Office of War Information Washington, D. C. ■sas?""™ S ion je naznanil, da bo- fone konzerve, ki ostanejo ra-nnirane veljale več odmerkov. 5 P tega, ker bodo mno-1» vrste konzerv prišle v svo-^ prodajo. Nova določila za Zerke ki bodo veljavna, do tA majale določbe za ra-n.ranie od 30. sept., se tičejo ^ konzervah in stekleni-4 vrst sokov sadja in sočiv- ja, paradižnikov ter "catsupa" li." ■ '3 »Odmerkov nismo povišali," je poudaril powles, "ker primanjkuje omehjenih pridelkov ki o-stanejo racionirani, temveč radi tega, ker je skoro vse sočivje. vsi posebni pridelki in predelano sadja od 17. septembra naprej za zahtevo War Food Ad-ministratije izpadlo iz programa racioniranja in postalo prosto; Količine onih pridelkov,, ki M se racionirani, pa odmerja WFA tudi v naprej kot do zdaj. Sprememba ie le v tem, da je kupna sila javnosti ogromno narasla, ker je dober del racioniranih [predmetov odpadel." Nespremenjena pa ostane vrednost odmerkov za meso, surovo maslo, margarin, sir, mleko v konzervah in konzervirane ribe. i , , U- hranjenje vrtnih [pridelkov Washington. — Ameriško poljedelsko ministrstvo pravi, da je brez nadaljnjega mogoče spraviti nekatere pridelke vrtov v mestih, bodisi v kleteh, bodisi pod streho, ako pazite na gorkoto in vlago. Čebula, zrela in dobro očiščena, se bo držala dolge mesece pod streho ali v sobah, kjer temperatura ne pa-| de do točke, kjer voda zmrzne. Krompir, katerega je treba | spraviti v sode ali škatlje, da ne izgubi preveč vlage, bo boljše kakovosti, ako ga hranite na gorkem, pri ali 60 stopinjah, kot ako je izpostavljen temperaturi 40 stopinj ali manj. Toda tudi pri 40 stopinjah ga morate shraniti, na primer v suhih kleteh. Paziti morate, da ne bo svetloba padala nanj, ker tedaj u-tegne pozeleneti. Sladki krom pir in buče pa se bodo izvrstno držale blizu peči pod pogojem, da je pridelek zrel in nepoškodovan. Ministrstvo poudarja, da ]e dobro te pridelke držati približno dva tedna na 80 do 85 j stopinj gorkote, da dozore. Vse vrste sadja ali zelenjave, I katero požanjete v jeseni, morejo ostati nekaj tednov kjerkoli N streho, na primer v garaži, *ko nameravate pojesti vse preden pritisne mraz. V krajih, kJer ni hude zime, boste mogli I »hraniti jabolka in hruške v p6-|wd»h, katere boste postavili na Mo podlogo starih časopisov ln pokrili s cunjami ali pa časopisi. svarilo tujerodnim pomorščakom dpzerterjem Washington. — Ameriški rad za priseljevanje in naturalizacijo je zdaj začel loviti tujerodne častnike in mornarje, ki so služili na zavezniških trgovskih ladjah in v Zed. državah in pobegnili z njih na kopno. War Shipping Administration poroča, da dobe na izbiro povratek na ladje svoje države, ali pa depor-tacijo. WSA ceni, da je dezerti-ralo približno 6,000 tujerodnih trgovskih mornarjev na ameriško kopno od začetka vojne in da je večina izmed njih našla mesto 'in delo v ameriški industriji. • 1 neu8njeni čevlji niso racionirani Washington. — Office of Priče Administration je naznanil, da je spremenil določbe racioniranja za čevlje, tako da bodo o-butve, ki niso izdelane iz usnja, s podplati iz kavčuka, v prodaji izven racioniranja. Čevlji iz usnja pa bodo racionirani tudi hadalje, neglede na to, dali imajo :podplate iz kavčuka ali ne. UI ♦: izdelovanje budilk bo povečano Washington. — Produkcijo budilk na peresa in na elektriko cenijo za tretje četrtletje tega leta na 1,260,000 — kar je nekoliko več kot v drugem četrtletju. Uradniki War Production Boar-da so naznanili te številke odboru industrijalcev za izdelovanje ur, katerih kolesja ne teko na diamantih. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) vanskega porekla, čigar častni predsednik je Louis Adamič, smo že izročile $3,500 za nakup ambulance z vso opremo j naročilom, da se nemudoma po šlje našim partizanom v staro domovino. Priložili smo tudi i-menik ali spominsko knjigo z i-meni darovalcev, njihovimi naslovi in prispevanimi vsotami. Sklenile smo, da se nadaljuje s prostovoljnimi prispevki za nakup zdravil in zdravniških po trebščin ter instrumentov. Na H7. septembra smo poslale omenjenemu odboru $2.500 za na 'rup teh potrebščin. Apeliramo na vse rojake in rojakinje, da nadaljujejo dalo za prostovoljne prispevke v ta namen. Vaši dolarji bodo zelo prav prišli v pomoč našim v stari domovini. V kratkem bo odplula posebna ladja v staro domovino, ki ne sme iti prazna. Relifni odbor nas je obvestil, da se mora nabratti vsota $250,000 za nakup raznih potrebščin. Ljudstvo v domovi- vih so še zavzeli naši marljivi' tajniki in tajnice, ki nabirajo1 prispevke; isto delajo posamezni rojaki in rojakinje. Le Uko naprej! Poleg prispevkov nam pošiljajo vzpodbudna pisma, ki jih x>mo ohranile v arhivu, nato pa jih bomo dale vezati v knjigo, ki jo bomo podarile Slovenskemu muzeju za spomin. Od zadnjega poročila so posla-i prispevke sledeči posamezniki: K. Keržič, San Pedro, Calif., $5; Frances Dechman, Willard, Wis. $5; Josephine Jenko, Chis-lolm, Minn., $2; Mary Kočevar, Lebanon, Pa., $5; A. Logar, Euclid, O., $5; George Gornik, Bellingham, Wash., $5; družina Blaš Štrukelj, Springfield, 111., $10; F. M. Skubic, Chicago, 111., $2; Frank Klun, Chisholm, M i n n., $2; Joseph Janesich Rauch, Minn.. $2; Mary Govšek, Clarksville, Pa., $2; Frances Mi-hočič $3 in John Habjan $1, E. Canton, O. Iskrena hvala vsem skupaj z upanjem, da boste imeli mnoho posnemalcev. Poleg tega so nam poslala razna društva SNPJ iz številnih naselbin akupno vsoto $1.485.33. ki se je nabrala med člani. Iskrena hvala in le tako naprej! Vi, ki boste čitali vrstice in ste pripravljeni prispevati v pomoč našemu trpečemu ljudstvu, lahko to storite takoj. Pomnite, da zdravila in zdravniške potrebščine so nujno potrebne v stari domovini. Prosimo, da pošljete zadevne prispevke na sledeči naslov: Josie Zakrajšek, 7603 Cornplia Ave. Cleveland 3, Ohio. Dodatek: Zadnjič smo pomotoma poročali, da je društvo št. SNPJ iz Bellairja, Ohio, prispevalo. Pravilno se bi morali glasiti, da je prispevalo društvo št. 4, SNPJ iz Neffsa, Ohio. Da Ije, društvo 472 SNPJ je v Har-marvillu, Pa., ne v Oakmontu. Josie Zakrajšek. Pripomba uredništva: Vsled pomanjkanja prostora smo seznam društev %in posameznikov iz gornjega poročila izpustili, ker vsebuje devet tipkanih stra ni z okrog 7Q0 imeni! Navedli smo le skupno vsoto prispevkov. Priporočljivo bi bilo, da se društva in posamezniki v poročilih omeje le'na skupne vsote, sezname pa naj hranijo v svojih arhivih, ki naj bodo v pregled pri-spevateljem. To naj velja zlasti za vse dolge sezname. Glavno je, da se navede skupna vsota. ZBIRANJE OBLEKE V JOHN STO WNU Johnsiown, Pa«—Dne 8. oktobra smo imeli sejo podružnice št. 4 SANSa, na kateri smo za« Tcljučili, da pričnemo jsoblratl obleko za naše rojake v stari domovini še ta teden. Na mojo su gesti jo smo se sestali z brati Hrvati in sklenili, da vodimo to ak- organizaciji, Hrvati svoji. Imeli pa bomp skupno knjigo, v katero bomo zapisali imena vseh tli stih, ki ne bodo dali ničesar. To aomo storili zato, da bomo lahko »zneje sodili,"kdo je za siroma-te v stari domovini in kdo je za cvizlinga Rupnika, Paveliča in NediČa. Jaz in ti bova že v gro-»u strohnela, a knjiga bo v muzeju pričala o ljudeh z zakrhnje-Viimi srci. 0 •'' • Prosim rojake, da nas lepo sprejmejo- in odpro svoja srca za svoje brato in sestre, ki se tako hrabro bojujejo za svojo svobodo, Kdor ne pozna usmiljenja, naj ga tudi od nas ne pričakuje.. Torej na delo! Sledeče Slovenk* so v odboru: Mary Vidmar, 301 Boyer st., Coopersdale, Mary Dragar, 130 Branch st., Cambria City, Ma rian Selan, 133 Wilson st., Morel-ville. Mary Vidmar. V NEW YORKtf SO PRIDNO NA DELU ZA STARO DOMOVINO New York. N. Y. — Danes (2. oktobra) smo izročili vsoto $044 jOrganizaciji War Relief Fund of American of South Slavic Des-cent, katero so skupaj zbrali Slovenci v Nevv Vorku in okolici. Deset oseb je dalo $.11 za Slovenijo, 20 oseb je darovalo $199, kateri denar se lahko porabi za kateri koli namen, ki je v korist, Jugoslovanom, 23 oseb pa je darovalo vsoto $414 za Jugoslavijo. Tako je 53 oseb pri spevalo $644. Imena darovalcev bodo ob priliki priobčena v Prosveti. Nadalje imam poročati, da smo odprli skladišče za obleko na Seneca in Forest ave. Delo v zvezi z obleko, ki jo bomo poslali našim rojakom v Jugosla vijo, je v področju naših žensk Nekaj krojačev j p že obljubilo da bodo brezplačno popravili in zašili obleko. Organizirali smo tudi odbor, ki bo pobiral obleko in denarne prispevke od hiše do hiše. Joaaph Zsvertnlk. Vojna posna tudi usmiljenje. AmerUka vojaka obvesujeta ra njenega Nemca ob eeatl nekje v Belgiji. Po lsrašanju poleg sto Ječe belgijske lene Je soditi, da mora biti rana Huda. Ob dvanajsti uri cijo skupno. V odbor smo bile izvoljene tri nlseTanaša m nas,"kajti edinq|Slovenke. Vso obleko bomo spra. TISKOVINA ZA DAVEK Washinj»ton. — Joseph D. Nu r,in Jr- komisar za dohodninski C,1V< k' J«' naznanil, da je v delu dostavna tiskovina za plače-dohodninskega davka, m 1040', ki bo uporabljena J«*ca marca 1945. Večina de-m motfla uporabiti pla-t:lr"' pobotnice odtegljajev, U kozvane w.thholding receipts", približno. 20 milijonov dav ''Plaepvaleev mislijo, da bo ra-^'fabljalo tiskovino Form I Ni . 1 lV;i enostavna tiskovina rrrn je omogočila tudi, ^ • komisar Nunan, da se od-r; ' 'J*' prejšnjih tiskovin— "Form 1040A", ki je 'javna za dohodke izpod ' '^kovino za izračuna " " >J< cenitve davkov k 'Vina Form 1040 obse-ran|. kot do zdaj. Na " "iaj v njej postavke davek ljudi, ka-KJ zna&ajo manj ko J'r"t'led za računanje " placevslcev. Kdor «1 postavke na sez-r;i' odtrgati polovl-,n bo tako imel ta-j ko formo — "short mi mu lahko pomagamo. Ali ne slišite njihovega glasu s prošnjo, da jim pomagamo? To so naši sošolci, naši sorodniki, bratje in sestre, naši starši — naš trpeči narod! Vsi ti nas kličejo, da jim priskočimo ns pomoč — takoj! Vsak in vsaka izmed nas lahko nekaj daruje in prispeva. Vsi, prav vsi se moramo navdušiti & r^šo skupno relifno akcijo! Vzemimo za zgled go. Pavlo Berger v Chicagu, ki se je »srna zavzela in med znanci ter prijatelji nabrala in nam izročila lepo vsoto $201. Pri raznih društ- vih na Broadway st. V ta na men nam je dal prostor na razpolago predsednik Hrvaškega Veča. Tam bomo obleko sčistile in zakrpale, nato pa odposlale na pi istojno mesto. Delo sf bo vršilo pod nadzorstvom Slovencev in Hrvatov. Torej, dragi rojaki, pripravite obleko, ki je več ne rabite, in prišle bomo ponjo. Odnehale ne bomo poprej, dokler ne obiščemo vseh bližnjih naselbin. Vsak dar bo prsv prišel. Tudi denarni prispevki. Denar bomo oddale tja, kakor do sedaj. Slovenci svoji S pestnijo v boj j Louis Adamič je pred krstkim prejel sledeče pismo od našega vojaka Stevana Popoviča (Camp •1, H.Q.N.L.A.Y., C.M.F. Italy): Dragi g. Adamič: Po šestih meaecih, katere sem prebil v amerikanskih bolnišnicah, kjer sem bil deležen-njihovega znanega gostoljubljs, sem dospel k moji čtti v Italiji. Tu pri naši vojski letite na ne-nsvadne prizore: bolni uhajajo iz bolnic na fronto, a oni, ki so določeni za dalovne bataljone, tudi uhajajo na fronto, ker jim je ljubše boriti se kot pa delati daleč od fronte. Tu se tekmuje, Jfdo bo prej prispel v borbo. A boj se gre s pesmijo; in to so one nove pesmi, ki govorijo o borbi in svobodi. Tu se zbirajo naši rodoljubi iz Istre, ki so bili zasužnjeni pod fašistično Italijo. Imel bi Vam mnogo pisati, ali vem, da niste dobrega zdravja, kar mi vsi obžalujemo in vemo, da ste preobloženi z delom v borbi proti naših narodnih so-vražnikov. Naši ljudje dobro poznajo Vašo borbo za novo Ju-goilavijo in čitajo vsa Vaša dela. A sedaj Vas bom poprosil, da nam pošiljate tiskani materjal naznačeni naslov. Pozdrav Osvobodilna borba, ki je bila' spočeta najprej v Jugoslaviji — prvi boji pfoti Nemcem so se pričeli na Gorenjskem in Štajerskem še aprila in maja 1941 — je polagoma promicala v ostale dele Evrope in medsebojno povezala ogromno večino evropski zasužnjenih narodov. Tako je pričelo vreti v samem prusi-jaŠkem kotlu. Zbirale so se o-borožene armade po gozdovih in gorah; v začetku so se ljudje zatekali pod varstvo jelk in smrek iz najrazličnejših vzrokov. V glavnem, da si rešijo golo življenje pred prusijaškimi kani-bali, kasneje so nastale iz pregnancev prave vojaško organizirane enote z izdelanimi političnimi načrti. V Sloveniji so se zbrali vplivni ljudje, ki se v svoji preteklosti niso toliko strankarsko uveljavljali, pač pa so se naenkrat znašli pred svojim narodom, ki je "ostal praznih rok v šapah podivjanih fašistovskih /veri" kakor je to tako prepričevalno povedal lansko leto Jože Vld-msr. Te domoljubne ljudi je vezala ena sama misel: združi ti v teh najtežjih časih vse na rodne sile za skupim enotno borbo proti skupnemu in enot nemu zavojevalcu. Preprosta misel preprostih slovenskih lju di... ns Ijamo komitej tn Vas, z Izrazi naše hvaležnosti ln našim borbe nlm pozdravom: Smrt fašizmu!—Svoboda na rodu! Stevan Popov i d ZOJSA i * Prlaor s sapadne fronte pri ob« vraialka. jnl vasi Roth. Wem8le. Ameriška čete pr*ŠUo n- skrltafa so Gotovo bi bilo naivno misliti, da bi mogla nesreča, ki se je zvalila s tako krutostjo na muli slovenski narod, zabrisati vw svetovno nazorske razlike, ki so se tako mogočno izkristalizi rale med Slovenci v zadnjih 50 letih. Tega gotovo nihče ni z>i hteval, še manj pa pričakoval, saj za tako pozabo ni bilo prav nobenega vzroka in tudi nobene potrebe. Kaj so zahtevali mladi borci spomladi leta 1941? Samo tisto, kar je bilo pokoljenjem 1. 1917 samo ob sebi zastopna stvsr. Mo goče je bila mala razlika v tem ds so 1917 v deklaracljskem glbsnju pripadniki S.L S. takoj pomedli s SuŠterŠIčevo avstrija kantsko miselnostjo, zavrgli svojega dotedanjega mogočnika in se prilagodili novim spremenjenim tokovom časa, potreb in nujnosti. Tega spomladi I, HM I njihovi nasledniki niso znali ln bo zato to pokoljenje ostalo v zgodovini političnega življenja Slovencev zapisano z nezadostno oceno. Strankarskih veličin S L S. se je držala pogubne in usodna zmota monopolizaclje vsega slovenskega javnega življenja. V tej dobi — to bo nepristranski zgodovinar lahko ugotovil — Je ostala S.L S brez glave in brez hfbtenice Njeni razumni in i-zurjeoi voditelji so legli v grob dr. Janez Evangelist Krek dr. Korošec, dr. Kulovec . . . Pravega razumskega nasledstva nt j bilo Mlajše pokoljenje K L 8 sit Je grelo ob sadovih U»h treh znamenitih politikov in držav-' nikov, prepričano, ds JI je dediči-j ns zajamčeni za vse večne Čsm-. Starejše pokoljenje SLS. p* Jej v sen« i teh treh velikih mol o-topel o v gorečem ekzekutlvnem strankarskem delu, Levo krilo S.L K., ki se »e na veličalo ptavovernegu dikuta, se je že pred vojno ločilo. Do jreloma je prišlo za časa špan ske državne vojne, do prav posebnih ostrosti pa med prvo so vjetsko-finsko vojno. Takrat so se krščanski socialisti postavili na lastne noge in so se zato spo mladi 1. 1941 v celoti priključili Osvobodilni fronti. Užaljeno S.L.S., ki ji v novem gibanju ni mogel biti zajamčen monopol pač pa samo enakopravnost, je reagirala na svpj način, nespretno in pogubno. Elita S L S , ki ji v celoti pač ni mogoče očitati vsaj ne tu lz tujine — direktnega izdajstva, je kolebala, ker je izgubila pod seboj trdna tla stvarnosti in resničnosti. Naj večja tragedija precejšnjega de la slovenske duhovščine je, da je v svoji zaslepljenosti tudi še po 21. juniju 1141. z ognjem In mečem udarjela po Sovjetski Rusiji, ki je s tem dnem postala najmogočnejši stebur Združenih narodov in najtrdnejše jamstvo za osvobojenje. slovenskega na roda. Tako se je del slovenske duhovščine postavil v vrste sovražnika, s tem pa je ta del do volj očito dokazal, da Sušteršl-če v i nauki z njegovo smrtjo ni so bili izbrisani. . . V majnlškem gibanju I, 1917. je slovenska duhovščina brez o-botavljanja in a polno zavestjo pod taktirko p«k. škofa dr. Je gllča pustila katoliško Avstrijo na eedilu in n srcem in razumom pogledovala proti pravoslavne mu Beogradu. Leta 1941 tega ar ca In te zastopdosti ni bilo. Med Rimom lu Moskvo si je del slo venske duhovščine izbral Rim, Rim, ki je izgubljal v očeh pre prostega naroda razlike med va tikanskim in kvirinalskim de lom, Slovenskemu zgodovinarju se je gotovo vrivalo vprašanje, zakaj take razlike med I. 1917 In 1941? Vzrokov bo gotovo več. Med njimi bodo mnogi celo zelo zamotani. Med najmanjšimi gotovo nI vprašanje strankarsko političnega monopola. Ta vzrok pa bo zgodovina ovrgls, ker se domovinski interesi pri vsakem kulturnem narodu postavljajo pi ed strankarske koristi. | Mogoče bo kdo odgovoril, da je nastala ta uamlna razlika sa mo zato, ker Je bil v prvi vojni Rim na zavezniškem ozemlju, v -sedanji vojni pa na sovrsžnem Kdor pozna stjanksrsko-politič na ozračja, k) so vladala pil nas v zadnjih 25 letih, bo v tem od* govoru našel gotovo neljaj ver jetnostnega jedra. Ce je tako, potem je nerazumljivo, kako si je mogel del slovenske duhovš čine predstavljati bodočnost nIo venskega nanida, ko je bilo ven dar zadosti dokazov v Prlmorju, kakšna je lahko taka bodočnost. Prepričani smo, da tega dela slovenske duhovščine ni vodila miselnost nekega duhovnika v! ljubljanski okolici, ki mi jei pred sedmimi leti trdil, da rajši umre kot verni lahon ali nem-čur, kakor pa kot "bolševlzira-ni" Slovenec To se pravi, da sta trmu slovenski mu duJiovniku i-talijanstvo in germanstvo nudili že kar zadostna Jamstva za zveličanje K" sem ga vprašal, kaj na če b' .h t m Mudi Itall)a in Nemčija "boljV»vizirani," kaj (ultrat* fHl Je baje ta načrt odobril, a Churchill mu tudi nI mnogo oporekal Pape> je tudi za to, da se ustanovi na Francoskem močna katoliška stranka, ki naj bi bila osnovana na načelih italijanske krščanakii-demoki atake strank«. Navidezno se Churchill sklada tudi s tem načrtom Dejstvo, da je bil imenovan za De Gaullovega zunanjega ministra George IJidault, ki j# demokrat ln zelo veren katoličan, smatrajo, da Je že prvi korak v tej smeri. Rldault je prej urejeval list "L'Aube", ki Je bil katoliški list, a se Je leta 1938 izjavil proti sklepu pelfta v Mo-nakovern, Dalje piavljo le vtsli, da si pei*ž /elo prizadeva, da bi pod-pil pozicijo Jana Siamka. ki je ministrski predsednik ČehoelO-vaške vlade v Londonu in katerega Churchill baje zelo čisla Ojačt nje ftiamkove pozicije bi pomenilo seveda« da bi se položaj dr. Heneša poslabšal -a Be ne&a imajo za nekoliko preveč Rusom prijaznega, V Pro*.ali se dssfM svetovna tn delavska vesti. Ali Jtk čttaU vsak daaT PONEDELJEK, lfl IN DUCE VISITED ADRIATIC FRONT GORNJE MESTO J POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL bogomir M a o a j n a gumivt[| "Skrijeta naj se pred viharjem med dve čeri! Mornar je omagal. Mornarica naj mu nudi pomoč!" "Vprašam te, mogočna kapi tanka, kje so v tem pla vem morju čeri?" "Vrata naj bodo čeri! Med vrata naj se skrijeta mornar in mornarica!" Krilan je odprl oba listka in se nehal smejati. "Simon in Mancika!" "Smeh! "Kaj ti, Krilan bi rad sam pomoči te mornarice?" je rekla Regina. Simon in Mancika sta se zaprla med vrata. Polovica družbe je tekla tja, da bi prlsluškala, kaj se menita. Stala sta si nasproti v temi, v kateri je bilo videti le žar oči in leaket zob. "Prezgodaj je še, da bi ti pomagala. Poiskala bom že tisto uro," je rekla Mancika šepeUje. "Nič mi ne moreš storiti. Ona, zastopnica naših duš, je še vedno silnejša od tebe in bolj živa od tvojih pesmi. Ti mi pa prav nič ne moreš. Zdi se mi, da se bliža dan, ko se bom lahko porogal sami smrti." "Ni vse tako lahko in enostavno, kot si misliš. Sedaj pa, da bodo oni onstran vrat imeli kaj govoriti . . ." Sklonila se je hitro k njemu in ga ugriznila na ustnico. Vrata so se odprla. Simonu se je cedila kri iz kota ustnic. Vsa družba je zaploskala, le Krilan ne. Umolknil je in nekako malomarno nadaljeval igro. Tudi Regina se je nehala smejati. Simon je stopil k akvariju in brodil po njem z roko in opazoval med tem Re-gino in Krilana. "Zakaj brodiš po akvariju?" je vprašala Regina. # , "Ne vem, zakaj pripisujete vsi vsaki moji kretnji poseben pomen," je odgovoril temno. "Akvarij vendar še ni morje. Kje more biti akvarij morje? Nekaj zlatih ribic je v njem in (Nadaljavanje) "Naj* se smejejo; ti, Nikolaj, pa jo ljubi in ne beži pred samim seboj!" "Toda," je vprašal Nikolaj, "zakaj si ti, Simon, izročil svojo godbo angelom?" "Ne vem, Nikolaj. Kdo ve, kam sem jo izročil jsz. Moje zrcalo je dovolj razbito, da bi ga mogel še kedaj sestaviti. Prodal bom gosli. Skoraj nemogoče je, da bi priklical svojo godbo nazaj. Če bi jo, bi ona ne bila bela pesem. Bila bi rdeča kot kri, bila bi morda kri sama. Hej, Nikolaj, ne skrbi zame! Jaz bom našel svoje zrcalo šele takrat, ko —" Zamahnil je z roko in nenadoma odšel na svoj prostor. Tedaj je zaklicala Mancika porogljivo: "Nikolaj, sviraj nam! Hotela bi slišati, kaka Je tista posebna godba." "Mancika," je odvrnil Simon še bolj porogljivo. "Njegova godba naj velja samo Eriki, tebi pa bom zaigral jaz, če danes ne, nekoč gotovo, Mancika!" * Mancika je nekaj vzklikhlla. "Ne žali v moji sobi!" se Je razsrdila Regina. Nastal je molk. Tedaj je predlagal Krilan: "Pustimo te nenavadne stvari in pojdimo se kako igro!" "Kako igro, kako igro!" so vzklikali drugi. Veselost se je takoj povrnila. "Jaz bi rekel, da se gremo 'Prepolno ladjo'!" Predlog so sprejeli z navdušenjem. Krilan je takoj prinesel dva klobuka. Vsi so se strnili krog njegovega stola v krog in se objemali med seboj. "Mir, mir vas prosim," je klical Krilan. "Ena, dve, po plavem morju ena ladja gre . . . štiri, pet, sedem ... po plavem morju ena ladja gre ... osem — deset, enajst — trinajst ... po plavem morju ena ladja gre . . ." Po vrsti so klicali številke. Simon se je sklo- nil k Malči in ji zašepetal: "Po beli cesti neka Jelka gre. Nocoj bo umrl neki človek." — "Kaj?" je vprašala Malči, ki ni razumela. Mancika je klicala številko in se zmotila. Smeh. "Prva mornarica je padla v morje. Man-ciki rešilni pas!" Vrgli so listek z njenim imenom v ženski klo-klobuk. "Po plavem morju ena ladja gre. Simon, štej!" "Dva in dvajset, tri in dvajset, štiri in dvajset." — Smeh. i "Prvi mornar je padel v morje. Prvemu mornarju rešilni pas!" Vrgli so listek s Simonovim imenom v moški klobuk. "Po plavem morju ena ladja gre . . ." "Kaj si rekel poprej?" je vprašala Malči. "Rekel si, da se bo nekdo ubil? Kaj si bolan?" "Igraj in pazi!" je opozoril Simon. Malči se je nemirno ozirala nanj. "Ena ln trideset, dva in trideset, štiri in trideset . . ." "Malči, morebiti sem res bolan in gledam strahove. Jaz se še ne bom ubil. Toda ona se morda bo. Sicer smrt ni nič kaj hudega." "Simon, zopet si na vrsti." Sedaj se ni pomotil: "Po plavem morju ena ladja gre —• deset, enajst, trinajst." "Rešilne pasove" imajo vsi. Vprašam vas, mornarji, mornarice, kdo naj bo naš kapitan?" Vsi so vzkliknili: "Regina naj bo kapitan. Regina naj pomaga ubogim mornarjem, mornaricam!" Krilan je stresal klobuke in vlekel listke. Regina Je odločala kazni. Smeh in razigranost sta vlldala v sobi, Regina si Je znala prekrasno izmisliti pomoč, ki je bila vedno dodeljena mornarju in mornarici. Krilan se je dušil od smeha. "Divna kapitanka, kaj naj naredita mornar in mornarica, katerih rešilne pasove držim v rokah?" ponarejenih alg. In če tudi bi živelo v tebi morje, bi me ne mogla več uspavati, čeprav si lepa, o da, jako lepa si, Regina, in življenje, ki nam ga nudiš, je jsladko in prijetno. Nisem ti še izrekel čestitke. Igral ti bom pozneje na gosli. O, hotel bi, Regina, da bi bilo mogoče utopiti se ob tebi in da bi ti bila Undena. No, vem, kam bi šel. Če bi živel kje kak nič, bi se pustil pribiti na njega in obvisel na njem vso večnost, toda nič je nekaj, na čemer ni mogoče obviseti. Strah me je. Nobene steze ni mogoče več poiskati. Po cesti stopa otrok s posodo z vinom. Pade posoda na tla in se razbije in sedaj zavisi vse od tega, ali bo prišel, kdo zabrisal rdečo liso, kupil novo posodo, novo vino. Če ne kupi nove posode, novega vina, pride življenje, ki te je rodilo, in bije vate do same smrti. Meni ne more nihče več kupiti posode in vina, niti ona ne, ki tava danes po ulicah tega mesta, če je še živa. Tako je mogoče živeti le tebi in tvojim. Jaz sem tudi mislil, da mi bo mogoče uživeti se v dušo tebi in tebi podobnih. Ni bilo mogoče, Regina, in vse ure med nama so izginile kot varljivi sen. Tebi ne bo težko. Na-beri si še ribic, vrzi jih v to vodo in igraj se z njimi! Toda kaj naj delam med njimi jaz? Skalila bi se ta voda in poginile bi druge v njej. Na te gosli, poglej, bom tebi zaigral zadnjo pesem. Potem se bom poslovil tudi od godbe." Mislil je, da govori tiho, a smejali so se tem besedam vsi, kajti govoril jih je glasno in Regina je udarila z nogo ob tla v srdu. Stopil je h klavirju in z nekako zamišljenostjo uglašal struni Vsi so mislili, da bo spravil družbo sedaj v tisto razkošno razposajenost, in so mu vriskali naprej; toda ko je pričel igrati, so se zresnili vsi. (Dalje prihodnjič.) ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močil-nlk, bi ga bila najbrž zares od-meknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi, če ni groša v hiši in če ne da štacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizo. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi. Strma in grapava je pot, težek je vos; na vozu sede otroci; osmero jih je; Jedo in pijo, smejo se in kriče; mati je vprežena; če bi se odpočila, če bi stopila prepočaai, bi Ji švrknilo preko sključenih pleč: "Hej, potegni!" Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne in umrje. In še umreti Jo je sram; zdi se ji, ds je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega življenja. — Dolgo v noč nisem zaspal. O-če in mati sta bdela Oče je Šival mojo obleko, mati je gladila in spravljala moje perilo. Vroče in zatohlo je bilo v izbi. "Naj bi šel rajši za hlapca!" Je rekel oče. Mati je molčala TItE broad lands of Europe and Asia, freed of the oppressor, can now be planted again. The farmers ln Russla and Poland and other ravaged countries can raise food to banish the speeter of starvation... If they get the seed. boys through the U.S.O.; medicines and surglcal equipment for our fighting allies; aid for struggling China; help to men of the merchant marine who often lose ali their possessions to the hungry oceana. IVAN CANKAR (Se nadaljuje.) Svoje najbližje, ki sem jih do tej;a hipa komaj zdaleč poznal, sem ogledal nenadoma v topli, jasni. ljubeznivi luči, da bi jih povrsti objel in poljubil ter jih (..osli odpuščanja. Šele ob žaru ljubezni zagleda človek vse mnogoštevilne črne pege na svoji duši. Nobena ne ostane skrita, nobena ni pozabljena, niti ena m* ne da /a zmirom izbrisati. Spovednik odpušča grehe in daje odvezo, srce samo pa ne odpusti nikoli ln ničesar, pozna e-dinole vnebovpijoče grehe, "ki ne IhkIo odpuščeni ne na tem in ne na onem svetu." Srce Ima bvmj p«»m*t>en katekizem; kar je v šoli in v cerkvi smrten greh, je srcu veeela prigoda; toda smrtnih grehov, ki Jih verno za- nisem pomislil na mater, ki je sedela zunaj na pragu in nI večerjala; to je bil smrten greh. In še to pravdno srce samo je polno hinavščino; še sodnik je grešnik. Kadar zapisuje grehe, mu je to zapisavanje milo in sladko opravilo; prijetne solze toči ob svoji lastni pravičnosti. Spoznanje nehvaležnoati me je bolelo do krvi, ali ob tisti bolečini se mi je tresalo vse telo v sladkem drgetu. Kajti greh mi je bil pokazal lepoto, ki aem jo žalil, dobrotnost, ki Je nisem lju- The money you give will yield many-fold. Give once— and you give to many organizations engaged ln sowing good arill. The need this year la very great. W on't you try to inerease the amount you gave last year? You can help them make their fertUe aeres fruitful once more. You can bring them new hope, new faith, K *nd a chance to grow their daily bread. You can help —with your gift to your local War Fund this year. Give gemrously to Your Community War Fund 33 National War Fund Through this fund, not only is seed provided for fallow farmers, but a host of other kindly things are done for Americans here at home as well as for people la other lands. This onee-a-year war drive provides such vital aeeaaaltles aa books and športa equipment for pris-oosn ol vari eotertainment for millions of American Veliko prenese človek, to vem sam; par konj bi ne zvleklo tovora, ki ga nosi na plečih že o-trok. Ali da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor je trpela moja mati. je bil čudež, ki si ga Representing the puuje srce ni v toUkem kateki zrnu. Pil sem v zakristiji mašno vi no u keliha. to ni hil Kreh. srce ga nI zapisalo Večerjal sem in še zdaj nemorem natanko razložiti. fcena je devetkrat močnejša od mola. mati pa devetkrat devetdesetkrat. Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za Ko sta vpihnila luč. je žarko zasvetil mesec skozi okno; Uko bela in sijanja Je bila meeečina da bi bil lahko bral ob nji. Vedel sem, da bo treba zgodaj slovene national benefit sooety 21*7 *9 S. Lawndale Ave.. Chicago 29. 111.