M1JL INTERICR d.o.o.. trgovsko podjetje 'hško. Aškerčeva 1. Sovenl/a ' W/tax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 OBMOČNA ENOTA KRŠKO ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 22 • LETO XVI • 14. JUNIJ 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT I Tiso* petsto priključkov na Kozjanskem Okno v svet in pet de gospodarskega razvoja Telekom Slovenije terja v naslednjih letih dvig cen vsaj na polovico višine evropskih, če naj uspešno razvija telefonijo Simbolično je prvi telefonski klic iz Podsrede preko nove centrale opravil generalni direktor Telekoma, mag. Adolf Zupan, ki je nato slušalko predal Marjanu Aralici. Podsreda, 9. junija - V navzočnosti županov vseh petih novonastalih občin (iz nekdanje občine Šmarje pri Jelšah) so v tukajšnji upravni zgradbi spominskega parka Trepče slovesno spustili v promet novo telefonsko centralo z omrežjem, ki omogoča vezavo 1.500 priključkov. Skupno z dosedanjimi telefonskimi linijami ima sedaj območje nekdanje šmarske občine, kjer je 9.500 gospodinjstev, na voljo 2.000 telefonskih priključkov. To pa je že kar uporaben temelj za nadaljnji gospodarski razvoj tega demografsko ogroženega in nerazvitega dela Slovenije. Celoten projekt je veljal 7 milijo nov mark in za to območje je bil najpomembnejši -poleg gradnje magistralnega vodovoda, ki je pobral tudi približno toliko sredstev. Približno polovico od sedmih milijonov mark so zagotovili občani s plačilom po 1.500 mark za priključek, po 2.000 pa so prispevali kot kredit takratnemu PTT podjetju, ki jim Nadaljevanje na 3. strani Slavnostna seja v počastitev občinskega praznika Brestanica, 7. junija - Podpredsednik krškega občinskega sveta Robert Kerin je sklical na gradu Brestanica slavnostno sejo občinskega sveta v počastitev občinskega praznika. Vabilu so se odzvali tudi mnogi ugledni gostje, med njimi tudi predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan, župani sosednjih občin, predstavniki državne uprave in predsedniki krajevnih skupnosti. Program so popestrili ljudski pevci z Velikega Trna. Slavnostni govornik je bil župan Danilo Siter, ki je osvežil spomin na pomen občinskega praznika. Nadaljevanje na 3. strani S kolesom, dušo In trdno voljo OD RAVENSBURG A DO KRŠKEGA Ravensburg, 10. in 11. maja - Skupina krških kolesarjev rekreativcev, Stane Dvoršek, Igor Kranjec, Matjaž Šribar, Vinko Virant, Božidar Urek, Bojan Žmavc in Marjan Ger-šak, so organizirali že četrti tradicionalni kolesarski mara- ton v spomin na vračanje izgnancev in temu primerno izbrali tudi kraje. Prvič so se na pot odpravili leta 1992, ko so obvozih Slovenijo. Naslednje leto so prevozili pet srednjeevropskih držav, lansko leto so šli v zahodno Evropo, letos pa bo njihova proga zajemala poleg Ravensburga v Nemčiji še Liechtenstein, Švico, Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Fantje so po duhu in telesu športniki. Večina jih ima v nogah 6.000 kilometrov. Njihova dnevna etapa je 150 kilometrov, najdaljša pa je bila 230. Da jim vse to uspe, je potrebno veliko volje, trme in kolegialnosti. Slovensko zdomsko društvo Planinka v Ravensburgu je toplo in z veliko gostoljubnostjo sprejelo kolesarje, prav tako pa tudi krškega župana Danila Siterja. Pripravili so lep družabni večer, kamor so povabili tudi Petra Edererja, referenta za tujce mesta Ravensburg. Župan ga je se- znanil z razmerami v Sloveniji, mu predstavil občino Krško in ga povabil na obisk. Nato so ob spremljavi orglic, kitare in harmonike prepevali lepe slovenske pesmi. (Lea) (iN KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ¦nf-fj-,-^ BRežice Trg tzgnancav la t«L Pum GZ-Z3& fte 0608 — UUBUANA td. 061 B34S5. fax OS B343-47 DUna|»ka ortta 22 t* oa 3tao-77 MARIBOR Partizanska c 3« csue VjubUanaka c 3a M. 063 2B-936 ta* 063 44MZS Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah o<*8*doJ9* 1 In na vseb enotah poStel MIKA u POOM-AtttNA INVtCTKUSKA DHUilA IS. junij, praznih KS Krško Slavnostna akademija bo 10« junija Krško, junija - Krajevna skupnost Krško bo svoj praznik obeležila s slavnostno akademijo, ki bo v petek, 16. junija, v Kulturnem domu. Slavnostni govornik bo dr. Tone Ferenc, prireditev pa bo posvečena 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter 50. obletnici vrnitve izgnancev. V programu bodo sodelovali: simfonični orkester krške glasbene šole, MoPZ Svoboda Brestanica, MePZ Svit Krško, PPK Lukec, vrtec in krška osnovna šola, literarni klub Beno Zupančič, pihalni orkester in plesna skupina Svoboda s Senovega. Istega dne ob 18. uri pričakujejo tudi vrnitev rekreativske kolesarske odprave iz Ravensburga na osrednji veselični prostor pred krškim gasilskim domom. V četrtek, 15. junija, bo v pivnici Apolon igral Greentown jazz band, v soboto, 17. junija, se bosta ob 9. uri začela plavalni miting za Lilegov memorial na krškem bazenu in rokometna tekma v leskovški športni dvorani. V nedeljo, 18. junija, bodo ob 9. uri planinci krenili na pohod od Ribnika v Resi na Grmado, v soboto, 24. junija, bo ob 18. uri pričel program Kresne noči na Libni, ob 19. uri pa bodo v krškem mestnem parku odprli likovno razstavo "Igra 5". Izberite si, kar vam ustreza, vendar pridite. Ne bo vam žal. (Ika) Redni letni zbor OO SKD Krško Občinski odbor SKD Krško obvešča vse člane, simpati-zerje, prijatelje stranke in vse, ki želijo o delu stranke SKD in o vstopanju Slovenije v Evropo izvedeti kar največ, da se udeležijo kulturnega programa in okrogle mize na temo Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo z gostom, predsednikom SKD, g. Lojzetom Peterletom, ki bo v soboto, 17. junija, ob 19. uri, v veliki dvorani Kulturnega doma. Lojze Peterle se bo ob 17.uri pri Tadeju Buršiču v podjetju IHS Krško srečal z gospodarstveniki iz vrst SKD Krško, kjer bo tudi predstavitev novega stroja. Ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma tudi redni letni zbor OO SKD Krško, kot gosta pa se ga bosta udeležila tudi ga. Hilda Tovšak in g. Lojze Peterle. Ob 20.30 uri pa bo v avli Kulturnega doma še družabno srečanje. Vabljeni! OO SKO Krško predsednik Danilo Siter Košarkaški dan v Brestanici Brestanica, 10. junija - V okviru praznika KS Brestanica je v športni dvorani potekal košarkaški turnir trojk, ki se ga je udeležilo 21 ekip, med njimi tudi ekipa našega časopisa. V športnih bojih je bila najuspešnejša ekipa Vitom pred ekipama Delfin in Raka. Ekipa Našega glasa je spoštovala načelo: važno je sodelovati, ne zmagati." Več o turnirju na športni strani. (Galex) Zmagovalna ekipa na turnirju trojk v Brestanici: Krivokapič, Marčetič, Antolovič in Krošelj. d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 J Banka Celje - univerzalna banka ___________s tradicije ________ Banka Celje je s pripojitvijo Mestne hranilnice Krško razširila svojo poslovno mrežo z novo ekspozituro — Ekspozituro Krško Krško, 9. junija - Banka Celje se z denarnim poslovanjem ukvarja že nekako od leta 1864, danes pa je to banka univerzalnega tipa, kjer se ukvarjajo z vsemi vrstami bančnih poslov, vključno z velikim pooblastilom za devizno poslovanje, ki ga ima v državi manjše število bank. Tako lahko vsakemu svojemu komin-tentu ponudijo vse, kar bančništvo v Sloveniji ponuja. O banki, poslovanju, njenih ciljih in prihodnosti je spregovorila ga. Slavica Božič, direktorica sektorja za poslovanje s prebivalstvom: "Bilančna vsota oz. bilanca banke je sestavljena iz sredstev podjetij, sredstev prebivalstva in sredstev iz drugih virov, ki jih banka pridobiva. Poudariti velja, da so sredstva prebivalstva v bilanci bake zelo močno zastopana, saj predstavljajo 38 odstotkov vse bilančne vsote. Banka ima zgrajeno in jo še izgrajuje, v skladu s poslovno politiko, široko mrežo enot z namenom širjenja poslovanja v t.i. koncentričnih krogih, poslovnega sodelovanja z mnogimi podjetji v Sloveniji in kot že rečeno, tudi s prebivalstvom, skratka, danes ima banka že 29 poslovalnic, med drugim tudi v Krškem, kjer so se po našem mnenju srečali interesi Banke Celje in Mestne hranilnice Krško." "Za poslovanje s prebivalstvom se zdi zanimva ugotovitev, da so se komintenti sami razdelili na dve interesni skupini. Na eni strani so samostojni podjetniki, obrtniki, ljudje, ki se da- nes zaradi ekonomske situacije in možnosti, ki jih ta ponuja, odločajo za privatno iniciativo, to pomeni, da potrebujejo finančna sredstva, in zato je tu banka, potrebujejo finančni nasvet, tudi zato smo tu; so pa tu tudi komintenti, ki kot posamezniki, kot osebe, bodisi varčujejo bodisi iščejo storitve poslovanja s tujino. Drugi sklop pa so vsi občani, ki se odlomijo samo za varčevanje v naši "Banki, saj jim z različnimi oblikami varčevanja nudimo ugodnejše pogoje, v kolikor nam vsem ekonomske razmere to dopuščajo," je nadaljevala Božičeva in se dotaknila tudi pomembnega segmenta svojega dela, to pa so vlaganja v razvoj samopostrežnega načina bančnega poslovanja, ki je v širšem domačem okolju še precejšnja redkost in neznanka. "Smo med prvimi bankami, ki smo se vključili v izdajo plačilne kartice Aktiva. Plačilna kartica je sredstvo, ki že počasi nadomešča čekovno poslovanje, ravno zaradi vseh ugodnosti, ki jih nudi, in je en vidik t.i. samopostrežnega poslovanja, drugi vidik pa je mreža bankomatov. Vključeni smo v BA pool, v katerega je vključenih 200 bankomatov v vsej Sloveniji, naša banka jih ima 18, vendar lahko naši komintenti uporabljajo vseh dvesto nastavljenih. Naša opredelitev je širjenje mreže bankomatov, saj želimo razbremeniti bančno okence in vse, ki morajo v banko zgolj po denar. Prepričani smo, da lahko naši strokovno usposobljeni delavci svoje znanje uporabijo pri direktnih finančnih na- svetih in svetovanjih, ne pa da sodelujejo zgolj pri goli transakciji, ki se opravi pri "šalterju" v prostorih banke. Uspešnost in prodornost kartice je prepoznavna tudi v podatku, da je s kartico opravljenih preko 110.000 transferjev in več kot 60.000 dvigov na avtomatih v enem mesecu, podatki pa so samo za Banko Celje. Vse to pa prispeva, da se vrste v naših bankah skrajšujejo in da jih ponekod tudi ni več." Posebnost poslovanja banke pa predstavlja razvejana kreditna ponudba, ki obsega gotovinska posojila na odplačilno dobo šestih mesecev do treh let, z realno obrestno mero 12-15%, glede na odplačilno dobo, stanovanjska posojila na 10 let, pri 25% depozitu je obrestna mera 10%, brez depozita pa 14% obrestna mera. V banki ponujajo tudi kredit za nakup avtomobilov, kmetijskih strojev in opreme ter gradbene mehanizacije na 4 leta s 13-odstotno obrestno mero, kratkoročno kreditiranje zasebne dejavnosti do enega leta z 12-odstotno obrestno mero in dolgoročno kreditiranje zasebne dejavnosti z odplačilno dobo od 5 do 10 let, s 13-odstotnimi obrestmi. "Ko smo se odločali in načrtovali prodor v Posavje, smo upoštevali dva momenta, da v regiji in samem kraju ni večjega števila bank, da je konkurenčnega prostora še dovolj in da je kljub splošni oceni, da je gospodarstvo v Posavju v hudih težavah, na tem področju veliko podjetnih ljudi, ki želijo delati in ustvarjati, mnogi pa za svoj začetek ali pa za nadaljevanje že zastavljenega velikokrat potebujejo denar oz. finančna sredstva, mi pa smo tu zato, da nas poiščejo in da jim pomagamo," je pogovor sklenila Slavica Božič, (dama) Banka Celje -strani "šalterja" Ekspozitura Krško; za spremembo z druge Posavci, Vizija je tudi vaša investicijska družba Ocene o količini že vloženih certifikatov so različne in se gibljejo od 70 do 80 odstotkov. O uspešnosti zbiranja certifikatov smo povprašali odgovorne v VIZIJI, domači investicijski družbi za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Direktor družbe Bojan Stih iz Novega Mesta in član Maks Unetič iz Krškega sta se odzvala vabilu in o delu družbe ter načrtih povedala naslednje. Bojan Stih: "Z zbiranjem certifikatov smo kljub začetni zamudi uspešni. Napolnili smo prvi sklad in prav sedaj vpisujemo v novi sklad DPB Vizija 1. To je sklad s 4 milijardami SIT razpisanega kapitala, ki bo zbiral certifikate do 15. oktobra. Do tega datuma imajo vsi, ki še niso vložili certifikatov, možnost, da jih vložijo v naš sklad. Povod za ustanovitev novega sklada je predvsem uspešno zaključena zbiralna akcija za prvega in še vedno velik interes državljanov za vlaganje certifikatov v domačo pooblaščeno investicijsko družbo. Seveda je k temu prispevalo tudi podaljšanje roka zbiranja certifikatov, ki bo potekalo do konca leta 1995 in ocena, da še veliko certifikatov ni vloženih. Prebivalci Posavja imajo tako idealno priložnost, da svoje certifikate vložijo v DPB Vizija 1. To lahko še naprej storijo na sedežu Tilie in njenih poslovnih enotah, na vseh poštah našega območja in preko pooblastila, objavljenega v časopisih Naš glas in Dolenjski list. To zelo poenostavi postopek, s katerim se sredstva s certifikatske-ga računa prenesejo na sklad. Pooblastilo preprosto pošljete na naš naslov, Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o, Novi trg 5, Novo mesto. Od nas pa boste prejeli izvod lastninske nakaznice o opravljenem prenosu. Vizija bo zbrana sredstva uporabila za nakup deležev podjetij, ' ki so v fazi privatizacije in jih bo Sklad RS za razvoj prodal na javnih dražbah. Usmerili se bomo tudi na podjetja s sedežem na našem področju. Takih podjetij je kar nekaj in glede na to, da poznamo razmere, smo prepričani, da bodo naše odločitve pravilne. Pogledali bomo tudi okoli sebe in izbrali podjetja ter naložili sredstva povsod tam, kjer pričakujemo uspešno poslovanje in ustrezen donos. Od števila in vrednosti zbranih certifikatov bo odvisna naša moč, zato pozivam vse, še posebno pa Posavce, da vložijo svoje certifikate v našo družbo, saj menimo, da je vredna zaupanja. Le tako bo naš kapital ostal v domačem okolju." druge državljane. Enakopravnost se kaže tudi v zastopanosti v organih družbe. Kot primer lahko navedemo samostojnega odvetnika Dušana Dornika, ki je član nadzornega sveta sklada. Seveda ni edini vključen v organe družbe. Vse to je garancija za zaupanje. Mislim, da je Vizija vredna zaupanje in ima bodočnost, zato vas vse vabim, da se nam pridružite." (Toni) Maks Unetič: "Posavje je enakopravno vključeno v vse dejavnosti Vizije. Z ustanovitvijo te družbe zadovoljujemo predvsem svoje potrebe po naložbah. Imamo podporo gospodarstva in GZ Posavja, ki je ugodno ocenila program Vizije in ga podprla. Posavci smo v Vizijo vključeni preko podjetja Vizija Krško, veliko pa je tudi fizičnih oseb, ki so soustanovitelji družbe za upravljanje. Gre za znane obrtnike, podjetnike in KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA ZDENKO PACEK, Tovarniilca 1 Kriko, obvešča cenjene stranice, da ima novo telefonsko itevilko: 0608/22-992 KOLESARSKI SERVIS MARATON - servis Brežice, TEL:65-102 - servis KriElco (YAMAHA), TEL.:65-102 - popravil* koles, rezervni deli Komentar H ilanhu Notarji bodo začeli z delom V članku "Notarji bodo začeli z delom", Naš glas, št. 20, z dne 31. maj 1995 smo zasledili tendenciozno in nepreverjeno pisanje o nujnosti uvedbe institucije notariata, kajti po mnenju pisca Galexa bodo "le notarji preprečili pravni nered oziroma zastoj pri overjanju podpisov in s tem zastoj pri overjanju podpisov pri prometu z neprečninami..." Ker je bilo overjanje podpisov na listinah in overjanje predpisov listin, kakor tudi potrjevanje o ži-vetju oseb in drugih dejstev doslej v pristojnosti upravnih organov (do 31.12.1994 Občine Krško, od 1.1.1995 dalje pa Upravne enote Krško), moramo tako pisanje demantirati in ostro skritizirati. Navedene naloge so se do prenosa pristojnosti iz upravnih organov na pristojnost notarja opravljale vsak delovni dan brez omejitve uradnih ur, vsaka stranka, ki je potrebovala tovrstno storitev, je bila z opravljeno uslugo sprotno odpravljena in pri tem ni bilo nobenih zastojev in tudi pravnega nereda ne, prav tako te storitve niso imele vpliva na zastoj pri prometu z nepremičninami. Nismo pa povsem prepričani, če bo odslej tako - glede na široko delovno področje notariata in glede na njegov delovni čas oziroma uradne ure, ki bodo vsak dan med 9. in 12. uro dopoldne in med 14. in 16. popoldne oziroma ob petkih med 13. in 14. uro. Pisec navedenega članka bi se pred pisanjem oziroma navajanjem navedenih trditev moral prej pozanimati pri pristojnih službah o tem, kaj se prenaša iz pristojnosti upravnih organov, kaj iz pristojnosti sodnih organov in kaj iz pristojnosti odvetnikov na pristojnost notarja, ter si od njih pridobiti informacijo za objavo, ki bi dala pravo sliko kakovosti uvedbe notariata, v.d. načelnika Upravne enote Krško Anton PODGORŠEK Uvedba notariatov Notar je oseba Javnega zaupanja V prejšnji številki smo že poročali, da so notarji že začeli z delom. Od 1. junija 1995 dalje bodo v Sloveniji poslovali notarji, ki bodo opravljali javno službo. Z 31. majem sodišča in upravni organi prenehajo izvajati dejavnosti, za katere so po zakonu pristojni notarji. Notar je oseba javnega zaupanja, ki skrbi za pravno varnost in zanesljivost pravnega prometa. Notar opravlja javno službo kot svoboden poklic. Notar je neodvisen od države, ki ga sicer imenuje, vendar ga ne more zamenjati ali odstaviti, če posluje zakonito. Delo mora opravljati vestno, pošteno in nepristransko. Kot tajnost je dolžan varovati podatke o osebah, dejstvih oz. pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarsko listino. Notar ne sme sodelovati pri poslih, ki so po zakonu nedopustni ali navidezni. Stranki odgovarja za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih z zakonom. Opravljanje zadev, ki mu jih nalaga zakon, sme odkloniti samo iz razlogov, ki so navedeni v zakonu o notariatu. V delovno področje notarjev sodi sestavljanje javnih listin, potrjevanje dejstev in izjav, prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev, popis in cenitev zapustnikovega premoženja ter zavarovanje zapuščine, delovanje notarja v zvezi z gospodarskimi družbami, sestavljanje zasebnih listin. Notar je dolžan hraniti originale notarskih zapisov, ki jih je sestavil, udeleženci pravnega posla pa prejmejo odpravke. Izvirnik notarskega zapisa sme notar izročiti samo s soglasjem vseh udeležencev ali na podlagi pisne odredbe sodišča oz. Notarske zbornice Slovenije. Nadzor nad opravljanjem notariata izvaja ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki lahko odredi pregled poslovanja notarja. Nadzor nad zakonitostjo zadev, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Neposredni nad: zor nad poslovanjem notarja pa opravlja Notarska zbornica Brežice. ZAJI0PJTV0 FIRM: ŠLUHEŽ ////*/ »PROTEKT1RANJE •PRODAJA GUM Prešernova 13 68250 Brežice TEL./FAX 0608/64-704 (flgE NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 IZ NAŠIH OBČIN u Krški občinski svetniki v Brestanici Slavnostna seja v počastitev občinskega praznika Na izredni seji sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj Nadaljevanje s 1. strani Udeleženci slavnostne seje so z minuto molka počastili spomin na izgnance in prve krške borce. V svojem govoru je župan Siter poudaril tudi uspehe in potenciale krške občine. Župani občin Brežice, Sevnica, Šentjernej, Škocjan in Kozje so čestitali ob občinskem prazniku krškim svetnikom in vsem občanom, čestitki pa sta poslala tudi predsednik RS Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek, ki se slavnostne seje zaradi drugih obveznosti nista mogla udeležili. Krški občinski svetniki so se pred slavnostno sejo zbrali na Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je izrazil čestitke vsem občanom ob občinskem prazniku in dobitnikom občinskih priznanj, ob tem pa še poudaril: "Vaš praznik čutim tudi kot svoj praznik, kajti prav iz tega gradu sem bil tran-sportiran v Nemčijo in se natanko pred 50 leti vrnil domov, česar sem še posebej vesel." izredni seji in obravnavali predloge za podelitev občinskih priznanj. Sprejeli so sklep, da bodo znak občine prejeli Gasilska zveza Krško, Jože Habinc in Edo Okno v svet in pot de gospodarskega razvoja Nadaljevanje s 1. strani ga bo sedanji Telekom s časom vrnil. Telefonska centrala je najsodobnejša, kabli so optični, zveza z Bočjem pa je brezžična. Sredstva, ki jih je prispevala država (občina), so iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, takratno PTT podjetje iz Celja pa je najelo posojilo. Del teh sredstev (2,5 mil DEM) bo vrnil sedanji Telekom, del pa no-vonastale občine Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec. Te bodo poravnale tudi razliko, ki jo predstavlja komercialni del obresti za posojilo. Naložba gotovo ni bila poceni, vendar se v vseh omenjenih občinah zavedajo, da se pri tem ne kaže zanašati samo na ekonomsko računico prodanih impulzov. Na celotnem ozemlju je za okrog 185 km kablov in še toliko razvodnih kablov. Nekdanji predsednik Izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah in sedanji v. d. načelnika za to območje, Marjan Aralica: "Projekt razvoja telefonije sodi med najpomembnejše, ki jih je takratni izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah ob podpori župana Jožta Čakša uspel uresničiti. To področje brez sodelovanja vseh še dolgo ne bi imelo tolikšnega števila priključkov, a če smo se domenili, da bomo razvijati drobno gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in kmečki turizem, potem vemo, da si še tako majhne firmice ne moremo predstavljati brez telefona, telefaksa... Imamo tradicijo, turizem, vrsto objektov, ki lahko privabijo goste in vse to je treba izkoristiti. Seveda pa življenje ni samo slovesnost, tako je generalni direktor Telekoma Slovenije, mag. Adolf Zupan, na otvoritvi potarnal: "Telekom je v tem obdobju dosegel stopnjo, ko na tak način, ob sedanji cenovni politiki razvoja omrežja tudi v demografsko ogroženih okoljih ne bo več mogel reševati. Podjetje opozarja in dokazuje večinskemu lastniku, državi, da so za razvoj telekomunikacij na demografsko ogroženih področjih potrebna sredstva. Kljub temu, da so posamezniki in občine pripravljeni prispevati izredna sredstva in delo, sami ne moremo dalje. To smo skušali v svojem pismu tudi obrazložiti in kaže, da so pristojna odgovorna ministrstva pripravljena popraviti napako, ki so jo storila. Ob tem, da se Telekom notranje očisti in racionalizira svoje poslovanje. Mislim, da je izražena pripravljenost, da bi v prihodnjih nekaj letih dosegli vsaj do 50 % povprečne evropske cene." (Ika) Jo/i KODELA s.p. 68270 KRsko SiuivtiskA 9 Itl.: 0608-54-975 V soboto ob 19. uri vaMjcni na CARDINAL (prvo) party. tfe nH&fltfePS Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:............................................................................................................... (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) Komočar, priznanje občine Krško pa Poklicna gasilska enota Krško in Anton Bohorč. Občinska priznanja bodo podeljena na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti. Iz obrazložitev komisije za odlikovanja in občinska priznanja: Gasilska zveza Krško - za 40-letno delovanje, nenehno skrb za zmanjšanje požarne ogroženosti celotnega območja občine, kakor tudi za skrb pri opremljanju gasilskih društev v občini Krško; Jože Habinc - za prizadevnost pri razvoju gospodarske infrastrukture občine, še posebej pa za izjemne dosežke pri zastavljanju in izvajanju progra- mov v KS Krško; Edo Komočar - za dolgoletno prizadevnost, tako za razvoj Tovarne Labod -Libna Krško, kjer je bil direktor, kakor tudi za njegov prispevek pri delu AMD Krško, še posebej za razvoj speedwaya; Poklicna gasilska enota Krško - ob 15-letnici delovanja in za dosego zavidljivih rezultatov pri kadrovskem, tehnično-tehnološkem razvoju ter pri učinkovitem posredovanju vsepovsod, kjer je bilo potrebno; Anton Bohorč -za prizadevanje pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti, še posebej pa za aktivno delo v KS Rožno-Presladol, kjer je gonilna sila. (Galex) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA 68270 KRŠKO, Bohoričeva 9/II Telefon: 0608/22-387, fax: 22-388 Volilna komisija Člani Gospodarske zbornice Slovenije so v teh dneh prejeli vabilo za volitve - članov Upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Krško, - člana Skupščine GZS iz Posavja in - članov upravnega odbora panog ter - članov Skupščine GZS panog. Z vabilom so prejeli tudi glasovnice. Volilna komisija Območne zbornice Krško vabi podjetja v Posavju, da se udeležijo zborničnih volitev, ki so možne z - glasovanjem po pošti, ki bo veljavno, če bodo glasovnice oddane s poštnim žigom najkasneje do 17. junija t.l. ali - z neposredno udeležbo v ponedeljek, dne 19. junija 1995 od 7. do 17. ure na sedežu Območne zbornice v Krškem, Bohoričeva ulica 9/II. Z udeležbo na volitvah se bo potrdila pomembnost izvoljenih organov zbornice za njeno nadaljnje delo. Volilna komisija GZS - Območna zbornica Krško Volitve v organe GZS Vsem organom Gospodarske zbornice Slovenije v začetku meseca julija potečejo mandati. Tako je upravni odbor 25. aprila razpisal volitve in določil rokovnik volilnih opravil. V okviru tega je odbor območne gospodarske zbornice na 26. seji 11. maja obravnaval priprave na volitve, imenoval kandidate za volilno komisijo, pozval člane zbornice za evidentiranje kandidatov in sprejel sklep, da bo upravni odbor sestavljalo 15 članov. Iz občine Brežice za trt mesta kandidirajo Borut Mokrovič, Karel Recel, Izidor Slatner in Drago Vimpolšek, občina Krško ima na voljo pet mest, za njih kandidirajo dr. Dejan Avsec, Al mira Bo-žovič, Jože Cerle, Jože Kos, Franc Lapuh, Silvana Mozer in Stane Rozman. Vili Glas, Andreja Jamšek, Marija Jazbec, Jože Imperl in Štefan Teraž pa se potegujejo za tri mesta občine Sevnica. V upravnem odboru bo imelo tri mesta tudi Združenje podjetnikov Posavje. Volilo pa se bo med Vojkom Omerzujem, Juretom šlogarjem, Emilom Vehovarjem in Tino Žener. Opravili so že fazo evidentiranja za odbor panožnih združenj iz Posavja, kjer bo kovinska industrija imela 2 kandidata, po enega pa energetika, trgovina, tekstil in usnjarstvo, celuloza in papir, agroživilstvo, bančništvo, projektiva in razvoj, turizem in gostinstvo, gozdarstvo, stanovanjsko gospodarstvo in drobno gospodarstvo. Za mesto predtavntka v skupščino GZS pa se potegujeta Boris Macur in Emil Vehovar. V Posavju ima OGZ 1605 volilnih upravičencev, k) bodo 19. junija od 7. do 17. ure volili svoje predstavnike v upravni odbor OGZ, v upravni odbor panožnega združenja in predstavnika v skupščino GZS. Vsi volilni upravičenci so glasovnivce prejeli po pošt) in tudi glasovanje je možno po pošti. Glasovnica bo veljavna, če bo oddana s poštnim žigom 17. junija. Glasovi posameznih podjetij so ponderirani, odvisni od velikosti podje-' tja. Pondor je izračunan glede na višino amortizacije in števila zaposlenih, vsak pondor ima težo 50 %. Ti glasovi so razvrščeni v 25 razredov, kar zagotavlja tajnost podatkov. Po pravilniku o volitvah v organe GZS morajo biti glasovnice odprtega tipa. Poslane so bile vsakemu volilnemu upravičencu za vsak .upravni odbor in se ne morejo nadomestiti. Člani volilne komisije prosijo, da se volitev 19. junija udeleži čim več volilcev. (Kam ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! ODGRNJENA ZAVESA Barantanje s številkami je lahko nekomu poklic, drugemu hobi, tretjemu navada, četrtemu nuja, petemu užitek, nekomu pa spet mora in nerešljiva uganka. Najhuje je vsekakor tistemu, ki sicer baranta s številkami, vendar pa se za vsako skriva ime in priimek "oštevilčenega". Takih, ki v podjetjih opravijo to nalogo, je najbrž kar precej. Skoraj toliko, kolikor je podjetij, pa ne samo v Posavju, pač pa v vsej državi. Funkcionarji se po novem s svojimi volilci strašno trudijo. Tudi tako, da pridejo zašarmirat na kako "upokojensko" srečanje. Ampak plesat je pa vseeno bolj luštno z mladimi... Ko se je družba skupaj s krškimi kolesarji v Ravensburgu zvečer malo poveselila, je neki fant kar za mizo zakinkal. Pa se je zjutraj pri zajtrku obenj obregnila gospa iz Ravensburga in ga začela zafrkavati. Fant se je na vse pretege branil, da že ni spal. "Veste, gospa, mi Slovenci tako globoko razmišljamo!" Če bi vsi Slovenci na tak način razmišljali, bi vedno spali in bi ga morali vedno malo imeti pod kapo." Ko je župan Danilo Siter prispel v Ravensburg, se je najprej sprehodil po bolšjem trgu in si ga kar natančno ogledal. Bilo je očitno, da mu je bilo všeč, zato je pričel razmišljati, da bi kaj takšnega organizirali tudi v krški občini. Če se v kratkem ne bo našel sposoben organizator, se bo tega lotil kar župan sam. Bumerang je lahko zelo nevarna zadeva, čeravno se vsak, ki ga hoče zagnati čim dlje od sebe, premalokrat zaveda, da mu lahko prileti nazaj, točno v glavo, in mu jo raztrešči. Nekako to se dogaja tudi Radečanom, bolje rečeno vsem, ki so življenjsko usodno povezani s strugama Save in Sopote. Ko je še obstajala možnost, da bi radeški svetniki preprečili dvig gladine reke na koto 188, so v svojem imenu iz Radeč poslali namesto pritožbe na soglasje zgolj stališče, ki pa, kot kaže, ne obvezuje nikogar, še najmanj tiste, ki hočejo od HE Vrhovo vse več kilovatov oz. denarja. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Tako kot do sedaj, verjetno samo zaplete. Prijeten sprejem. Krški občinski svetniki so v počastitev občinskega praznika imeli slavnostno sejo na brestaniškem gradu. V lepem ambientu in sončnem vremenu so se svetniki zbrali na grajskem dvorišču, kjer jih sprejel celo človekov najbližji prijatelj. Mali psiček je veselo skakljal okoli svetnikov, kakšnega ovohal, se vsedel pri kakšni skupini veselih govorcev, pozdravil pa je tudi krškega župana ob njegovem prihodu. "V posameznih poslanskih večerih želimo obravnavati posamezne tematike. To je bila, kot je nekdo lepo rekel, tematika sivih glav, vendar pa bomo v Radeče še radi prišli in se z ljudmi pogovarjali tudi o problemu brezposelnosti, posebno sedaj, ko smo izvedeli, da je več kot sto ljudi ostalo brez službe. Prihodnji poslanski večer naj bi potekal predvsem na temo Mladi in načrtovanje družine, zato verjamem, da bo v tej dvorani takrat malo manj sivih glav," nič hudega misleč pove Danica Simšič. Danica Simšič je na poslanskem večeru izjavila: "Mi smo v Radeče prišli preprosto zato, ker smo dobili nekaj pozivov oz. namigov, da bi se ljudje radi pogovarjali o problematiki žrtev vojnega nasilja in pa o upokojenski problematiki." Bivši novinarki in urednici dnevnika TVS je sicer bližja problematika mladih, zato je v goste povabila tudi Hardvika Pirnovarja, "strokovnjaka" za upokojence. "Tudi če g. Pirnovarja na tem poslanske večeru ne bi bilo, bi lahko sama odgovorila na vsa zastavljena vprašanja," je prepričana ne več tako novopečena poslanka DZ. Andreja Magajno so na obisku v Radečah seznanili tudi s trenutnim položajem v podjetju Radečepapir."lnformacija o sto ljudeh na čakanju je prišla danes. To je za majhen kraj hud udarec, kljub temu, da je statistični podatek o nezaposlenosti za območje Sevnice, ki zajema tudi te kraje, dokaj ugoden. Vendar pa vemo, da vsak tak pretres lahko povzroči hude težave, ne samo za ljudi, ki so ostali brez dela, ampak tudi za njihove družine, občino in kraj, ki se se včasih financira tudi iz samo ene tovarne," je razmišljal g. Magajna. V gornji izjavi se je Radečanom en podatek zdel za lase privlečen, kar je nekatere razburilo, druge pa razveselilo: "Kako, kaj statistike za zaposlene oziroma nezaposlene za našo občino res ne vodijo več v Celju?" Ustreznega odgovora seveda niso dobili. Lahko pa bi vprašali poslanca Braneta Janca, ki bi jim verjetno v svojem stilu odgovoril: "Seveda ne, ko vas je "prevzela" krška policija, ste avtomatično padli tudi pod sevniški Zavod za zaposlovanje." Župani, pozor! Da so župani dobri govorci, ste verjetno že spoznali. Saj tudi morajo biti. Predstavljajo občino, vodijo delo občinske uprave in še in še. Redkobesednih županov skoraj ne poznamo. Vendar pa takšnega nagovora, kot ga je imel sevniški župan Peternel na slavnostni seji občinskega sveta, pa še ne. Odločno, kratko, a jedrnato, malo celo pesniško, vendar iskreno. Župani, oponašajte ga! s Funkcionarji, pozor! Če je govor župana Peternela lahko za vzgled ostalim županom, je tajnik občinske uprave Sevnica dr. Zvone Košmerl lahko vzgled vsem funkcionarjem po športnih aktivnostih. Spomnimo se ga z nogometnega turnirja v Dobovi, v soboto pa se je uspešno boril pod koši v Brestanici. Pa tudi v bazenu pri Pohletu je oblečen pokazal, kako se plava. a GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 1 Regresi za leptš dopust V večini podjetij se jih že izplačali Največ govora med ljudmi v zadnjih dneh je bilo o toči in zoprnem vremenu, o politiki, dopustu, pa tudi o denarju. Brez denarja ni dopusta, zato so vsi že nestrpno čakali na izplačilo regresa. Večina podjetij je to obveznost do delavcev že izpolnila, največkrat v skladu z Dogovorom o politiki plač in drugih prejemkih zaposlenih v gospodarstvu ter kasneje sprejetega zakona o izvajanju tega dogovora. Višina regresa je določena v "Dogovoru" in znaša v bruto znesku 70 odstotkov zadnjega statističnega podatka o povprečni mesečni brutoplači v gospodarstvu republike Slovenije, kar znese 72.366 SIT. Za zaposlene, katerih plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, pa znaša regres 100 odstotkov povprečne bruto plače v gospo-, darstvu, kar znese 103.380 SIT. Koliko se dogovor spoštuje, smo povprašali kar v posameznih podjetjih. V mnogih so z izplačilom že pohiteli, drugje pa se bo to zgodilo v naslednjih dneh. V podjetju Stilles iz Sevnice načrtujejo zneske za regrese v višini, ki jo bo dovoljeval poslovni rezultat, realiziran v mesecu maju. NeVenka Viličnik, sekretarka v podjetju: "V podjetju vseskozi razmišljamo tudi o regresih, ki so kar precejšen strošek in lahko predstavljajo dodatne težave pri končnih rezultatih poslovanja. Odločili smo se, da bo višina izplačanih regresov naših tQBQkCirT3 tipoit-inport trgovina s kmetijsko mehanizacijo nstopstvo M)l MARIBOR 68000 Novo mesto Velika Cikava 25 Tel.: 068/322-625, 23-826 22-288; Fax: 068/322-625 NA ZALOGI TRAKTORJI: Univerzale (tudi samo kabine), Zetor. Goldoni NAHRBTNE KOSILNICE: Kavvasaki, Boss SAMOHODNE KOSILNICE: Hary, Husqvarna, Jonsered KOSILNICE: BCS, Goldoni, Gaspardo ŠKROPILNICE: Agromehanika PUHALNIKI: Tajfun CELOTNI PROGRAM: SIP, Bori - Sežana, Olemac, Muta, Tehnostroj (v akcijski prodaji) Cisterne za gnojevko Creina, Varilni aparati Varstroj, akumulatorji Vesna (tudi servisiramo), inox posode za vino. Obrt po novem Obrtni zakon, sprejet avgusta 1994, je na področje obrti prinesel nekaj pomembnih novosti, ki se v praksi že izvajajo. Slovenska obrt, sleherni slovenski obrtnik, naša skupna strokovna in stanovska organizacija - vsi smo ponosni na pomembni novi dogodek v plejadi prelomnih in pomembnih dogodkov, ki so se doslej za obrt že zgodili v naši novi državi. Bistvena novost je, da obrt po novem ni več status, ampak je odslej (kot povsod v Evropi) le način opravljanja določene dejavnosti. Obrtniki torej na obrtni, "neindu-strijski", način opravljajo katero izmed obrtnih ali obrti podobnih dejavnosti (naštetih v listi A oziroma B). Zakon je krepko posegel v podobo obrti, saj z njim ta postaja ceh v žlahtnem pomenu besede - močnejši navznoter in navzven, hkrati ščiti samega sebe in skrbi za svojo kakovost, saj je v organizacijo slovenskega obrtništva prenesel vrsto pristojnosti, ki so bile prej v državnih rokah. Ena od teh je tudi izdajanje obrtnih dovoljenj. Obrtno dovoljenje je tako na vsebinski, pa tudi na simbolni ravni dragocena listina, ki odslej ne bo lahko dostopna vsakomur. Kdor jo bo hotel imeti, se bo moral močno potruditi in kolegom mojstrom dokazati, da spada v njihov ceh. Sicer pa bo obrt, v kar smo v slovenski obrtniški organizaciji globoko prepričani, v prihodnje še pridobivala ugled in pomembnost. Nove generacije bodo vstopale v obrtniški stan spet s potrebnim strokovnim znanjem. Pred sprejetjem je popolnoma reformirana poklicna zakonodaja, v okviru zbornice uspešno nadaljujemo projekt mojstrskega izobraževanja - za zaščito interesov obrtnikov pa v najširšem pomenu besede in tudi za celotno "servisiranje" obrti skrbi njena stanovska in strokovna organizacija. Tako ostaja obrtna zbornica v prvi vrsti zaščitnik interesov obrti ter hkrati tudi sama skrbi za kakovost dela in storitev svojega članstva. Partnerstvo državi pomeni biti dejaven in odgovoren. Tudi obrtniki, če hočemo strmeti za kakovostjo in lastnim razvojem, moramo biti znotraj svoje organizacije dosledni do svojega dela in do svojih odgovornosti, ki smo jih prevzeli od države. Hkrati pa moramo pod okriljem svoje organizacije dosledno reševati vsa sporna vprašanja - tako stanovska kot tudi strokovna. Tisto, kar nas obrtnike v temelju ločuje od ostalih gospodarskih subjektov, je obrtno dovoljenje. Zato obrtno dovoljenje tako ni le pomemben, temveč tudi dragocen dokument. V prihodnje bo namreč število tistih, ki se bodo lahko ponašali z njim, naraščalo bolj počasi kot doslej. Obrtno dejavnost bo namreč po novem obrtnem zakonu opravljal le tisti, ki bo z mojstrskim izpitom dokazal, da je vešč znanja, predpisanega za njegovo dejavnost. Mojstrski izpit bo za obrtne dejavnosti obvezen, ko bo to omogočal izobraževalni sistem, dotlej pa je z zakonom predpisana določena izobrazba. Vsi obrtniki, ki so po prejšnjem obrtnem zakonu že opravljali obrtno dejavnost, prejemajo te dni v vseh treh posavskih zbornicah nova obrtna dovoljenja po uradni dolžnosti. Prav tako pa redno tečejo postopki za izdajo novih obrtnih dovoljenj kakor tudi sprememb. Obrtna dovoljenja po uradni dolžnosti prejemajo tudi pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni ali obrti podoben način. To pomeni, da tudi za pravne osebe veljajo določila Obrtnega zakona, kadar gre za opravljanje obrti oziroma obrti podobnih dejavnosti v smislu liste A in B. Izdajanje novih obrtnih dovoljenj pomeni pričetek dogajanja, na videz sicer skromnega, a vsebinsko zelo pomembnega v zgodovini slovenske obrti. OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA zaposlenih odvisna od poslovnega uspeha in poslovnih rezultatov v mesecu maju. Pričakujemo pozitivne rezultate, tako da regresi ne bi smeli biti vprašljivi." "V podjetju Kopitarna smo del regresa že izplačali. Naša opredelitev je bila, spoštovati dogovor med sindikati, delavci in podjetji ter regrese izplačati v skladu s kolektivno pogodbo, to pa pomeni, da tistim, ki ne dosegajo povprečnega bruto OD, izplačamo 100-odstotni znesek zadnjega OD, tistim, ki ga presegajo, pa v višini 70 odstotkov zadnjega OD. Kot že rečeno, smo dve tretjini relativno visokega zneska, seveda za posameznega zaposlenega, že izplačali, preostalo tretjino pa bodo naši zaposleni dobili v mesecu avgustu," je povedal direktor Kopi- tarne Marjan Kurnik. V podjetju Videm papir so del regresa izplačali že v aprilu, razliko pa pred dnevi, v skladu z Dogovorom o politiki plač. Po besedah direktorice skupnih služb Sonje Kostevc je regres individualna pravica delavca, za podjetje pa strošek dela, ki je vsako leto planiran. Tudi v Termah Čatež so z izplačilom regresa za letni dopust že pohiteli konec maja in, kot nam je povedal pomočnik generalnega direktorja za ekonomiko in finance Zvonko Krulc, so bili izplačani v celoti in v skladu s predpisi. Po informacijah direktorja Monta Kozje so tudi že izplačali regres za letni dopust v celoti v skladu z Dogovorom o politiki plač. i Hotel Grad Mokrice: Dober bife potrebuje okrog dvajset različnih jedi V hotelu Grad Mokrice so prepričani, da je vsakomur jasno, da obiskovalec, ki se dan današnji oglasi v vašem domu ali pisarni, ni sestradan. Če ga torej povabite v hotel in če se pri tem odločite za hotel, ki je v gradu častitljive starosti, kakršen je mokriški, mu s tem želite izkazati čast. Zato pre-denj ne morete postaviti dunajskega zrezka (ki mu sicer ni kaj reči), pač pa mora biti tudi jed izbrana okolju primerno. Zato so tu za svoje obiskovalce pripravili celo vrsto jedi, ki so nekako pisane na kožo grajskemu okolju. Najbolj so seveda ponosni na svojo umetnost priprave jedi iz divjačine. Flambira-nje divjačinskih jedi gostje opazujejo ob svoji mizi, kar vsekakor zasluži prostorček v spominu vsakega posameznika. Tisti, ki skrbijo za gastronomsko ponudbo na Mokricah, se vsekakor zavedajo, da ljudje ne jemo samo z usti, ampak tudi z očmi. Zato so kombinacije jedi pri njih prave umetnine barvitosti. Solate so že dolgo gostom na voljo v solatnem bifeju, velik del zelenjave pa pridelajo kar njihovi delavci na svojih domačih vrtovih. V tem vidijo še eno zagotovilo, da bo vse, kar pride pred gosta, resnično sveže. Darko Pšeničnik, vodja kuhinje na Mokricah: "Slaščic sicer ne izdelujemo sami, ker imamo za to našo slaščičarno na Čatežu, a veliko sadja, iz katerega so narejene, je našega. Sicer pa je naš jedilnik sestavljen po vzoru francoske kuhinje: veliko je različnih jedi, ki so v malih količinah, so pa na krožniku živopisno sestavljene, obdane z omakami in prilogami ter ustrezno okrašene. Nekaj jedi je tudi iz domačih logov." Darko seveda ni prvi kuharski mojster, ki nam je v razgovoru priznal, da najraje pripravlja toplo-hladne bifeje. Pri tem pride do izraza vsa kuharjeva domišljija, spretnost, obvladanje obrti... Kaj bi ponudil v hladno-topli bife ne preveliki skupini gostov? Hladen srnin hrbet s sadjem, ribji file v eni izmed omak, solato iz morskih sadežev, rostbeaff z belušmi, narezek iz divjačinskih pršutov ali salam... To so samo predjedi in še teh ni naštel vseh. Kar niza: koktajl iz škampov ali piščančjega mesa, divja-činske solate, vezane solate z majonezo in različnimi vrstami mesa ter zelenjave. Tudi paleta toplih jedi je široka; jelenovi medaljoni na različne načine, svinjski mignoni v kandirani limonini omaki, nabodala, pečena jagnjetina... Zavedajo se, da tako lepo pripravljena miza (ki se lahko šibi tudi pod dvajsetimi vrstami jedi) kar zapeljuje, zato jim je povsem jasno, da vsakdo izmed povabljenih poje več kot eno samo porcijo. Zato pripravijo nekako za tretjino več hrane. Kaj pa cena? Prilagajajo se jedilniku. Začne se pri šestdesetih markah po osebi, seže lahko do sto dvajsetih ali tudi krepko čez. To je predvsem odvisno od želja in žepa naročnika. PRODAJNO-SERVISNI CENTER ŠKOFLEK Vandalova 8, DOBOVA 68257 tel.: (0608) 67-043 Kompletna prodaja BMW vozil, staro za novo, kompletno servisiranje In vzdrževanje vozil. Od 1. junija sprejemamo Informativna naročila za BMW serije 5, ki bo prišla na trg v letu 1996. Območna obrtna zbornica Breiice Posvet obrtnih zbornic Sevnica, 7. junija - Na Območni obrtni zbornici Sevnica je potekal sestanek med predsedniki in sekretarji obrtnih zbornic, ki so razpravljali o brežiškem sejmu, stanju malih trgovcev, akciji obrtnih dovoljenj, Obrtnem sejmu Celje, mednarodnem tekmovanju ribičev v Krškem, seznamu obrtnikov, skupnih obratovalnicah.in letovanjih. Na osnovi razprave bodo na Obrtno zbornico Slovenije posredovali sugestije in zahteve, kot so bile izoblikovane na seji. Predavanje za javne cestne prevoznike V soboto, 17. junija, ob 10. uri bo na Območni obrtni zbornici Brežice zanimivo predavanje za vse javne cestne prevoznike, na katerem bosta predavala priznana svetovalca in strokovnjaka iz Nemčije - Hallman in Scheinemann. Predavatelja bosta predstavila izkušnje in probleme nemških cestnih prevoznikov pri izvajanju prevozniške dejavnosti. To je za naše prevoznike odlična priložnost, da se spoznajo s problemi delovanja evropskih prevoznikov in se z njimi tudi primerjajo, zato upravičeno pričakujejo polnoštevilno udeležbo. Obrtna dovoljenja Vsi, ki opravljajo dejavnost na obrtni način in so bili registrirani do 6. marca letos, bodo v teh dneh prejeli položnico, dopis Obrtne zbornice Slovenije in dopis združenja OGISTTA. S predložitvijo potrdila o vplačilu stroškov na Območni obrtni zbornici Brežice bodo obrtniki prejeli odločbo za opravljanje obrtne ali obrti podobne dejavnosti in reprezentančno obrtno dovoljenje. Pred dvigom tega dovoljenja vsem imetnikom predlagajo, da si v reviji Obrtnik št. 12/94 pregledajo listo A (obrtne dejavnosti) in listo B (obrti podobne dejavnosti) ter tako poiščejo svoje dejavnosti, kajti nekatere popravke bo še možno izvesti. Če pa bi šlo za večje korekcije, bo potrebno vložiti zahtevek za spremembo obrtnega dovoljenja. (Galex) Vplivi na okolje - prevečkrat podrejeni političnim odločitvam Savaprojekt sestavlja več samostojnih enot, povezanih v trdno celoto. Področja urbanizma je kompleksno in urejeno s posebno zakonodajo. Vključuje tudi službo, ki proučuje vplive različnih posegov na okolje. Predstavila jo je dipl. biol. Maja Divjak- Malavašič: "Proučevanje različnih posegov v prostor in vplivanje na okolje" je v glavnem moje delo. Svoje delo lahko najbolj nazorno prikažem na konkretnem primeru: gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, saj bo ta poseg daljnosežno vplival na kvaliteto našega življenja. Odkar razmišljajo o gradnji savske verige hidroelektrarn, se Savaprojekt intenzivno vključuje v pripravo študij in projektov za gradnjo šestih elektrarn. Aktivno delamo predvsem pri pripravi ustrezne prostorske dokumentacije. Izdelali smo dve študiji podprojektov, ki naj bi bili podlaga za vrednotenje ponudb. Naročilo jih je Ministrstvo za okolje in prostor. Bila sem nosilec obsežne študije z naslovom Vrednotenje zasnov in projektov hidroelektrarn na spodnji Savi z vidika vplivov na okolje, ki predstavi tehnološko in prostorsko zasnovo elektrarn. Opravili smo inventarizacijo naravnih in ustvarjenih sestavin obravnavanega prostora. Obdelali smo vse naravne razmere (hidrologija, ekosistemi, flora, favna...) in ustvarjene (ceste, hiše, ambiental-ne kvalitete, lokalni programi...). Obdelali smo možne vplive predvidene izgradnje na okolje, še posebno skrbno pa področje ranljivosti prostora; pričakovani vpliv na okolje, na naravne razmere. Ob tem se predvidijo možnosti razvoja in izboljšav prostora. Po oceni se predvidijo ukrepi za odpravo ali vsaj zmanjšanje negativnih vplivovna okolje. Ponavadi obdelujemo nekaj variant možnih posegov v prostor, ki jih na koncu rangiramo. V konkretnem primeru izgradnje HE smo obdelovali po tri. Načrtovani lokaciji smo dodali gor-vodno in dolvodno lokacijo. Prišli smo do presenetljivih rezultatov, ki konkretno za HE Krško kažejo, da bi bila z vidika vplivanja na okolje najboljša varianta približno v višini kamnoloma Gunte, najslabša pa nekako niže od mostu. Podobni so rezultati za vse načrtovane elektrarne. Po naših ugotovitvah pa so Mokrice manj primerna lokacija zaradi preveč negativnih vplivov. V Savaprojektu celovito obdelamo tudi manjše posege. Največ preglavic imamo s politiki, ki so prehitri v odločanju in se na našo strokovno obdelavo spomnijo po že sprejetih odločitvah. Moralo bi biti ravno obratno. Svoje odločitve bi morali sprejemati na podlagi strokovnih predlogov ustreznih pooblaščenih in usposobljenih institucij. C NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 KMETIJSTVO D Posledice neurja r Brežicah Škode za 728.S0S.000 SIT Brežice, S. junija - Popoldne je Brežice prizadelo neurje s točo, in sicer od Zg. Pohance do Bizeljskega. Prizadeto je vinorodno in sadjarsko področje Bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste, najhuje je bilo na ožjem področju Sromelj. Hudourniki so nanosili blato in pesek in ponekod povsem zasuli nekatere odseke glavnih cet, hujše škode pa na komunalni infrastrukturi ni. Zelo so prizadete kmetijske obdelovalne površine, predvsem sadovnjaki in vinogradi. Občinska komisija za oceno škode je ugotovila, da je vinska trta prizadeta na približno 600 ha površin, kar je 2.100.000 trt, v povprečju 55%. Sadovnjaki so prizadeti v naslednjem obsegu: - jablane: 110.000 dreves s povprečno 80% škode - hruške: 50.000 dreves s poprečno 70% škode - breskve: 13.000 dreves s 70% škode - višnje: 5.000 dreves s povprečno 90% škode in - slive: 10.000 dreves s povprečno 50% škode. V izračun je zajetih še 200 ha ekstenzivnih sadovnjakov in 60 ha njiv s koruzo s 30-odstotno škodo. Izračunana škoda znaša za vinograde 468.750.000 tolarjev, za intenzivne sadovnjake 148.755.000 in za ostalo škodo v kmetijstvu 111.000.000 SIT. Skupaj znaša škoda po prvi oceni 728.505.000 tolarjev. (Cole) Poročilo o sevnišhem neurju s točo Kot smo že poročali, je 31. maja občino Sevnica prizadelo hudo neurje s točo. V neurju je bilo najbolj prizadeto področje Sevnice, Dobrave, Sv. Roka, Lamperč, Štanberga, Žigrskega vrha, Križ, Orlske in Dedne gore. Največja škoda je povzročena v kmetijstvu - na najmanj 180 ha vinogradov, 120 ha sadovnjakov, 190 ha žit, 4 ha hmelja. Celotna škoda v tej panogi znaša 271.200.000 SIT. V komunalni infrastrukturi je bila povzročena škoda predvsem zaradi sprožitve zemeljskih plazov, nanosov velikih količin materiala in zemlje na asfaltne površine, zamašitve propustov in jaškov. Tako je na lokalnih cestah nastala škoda v znesku 94.600.000 SIT, na ne-kategoriziranih pa za 70.500.000 SIT. Velike količine vode skupaj z muljem so vdrle v kletne prostore posameznih objektov. Tako so celotno škodo, ki je nastala zaradi neurja, ocenili na 462.570.000 SIT Anheta: Kaj so o toči povedali oškodovani? Edi Fabjančič, Kremen: "V vinogradu je uničeno vse, vsi vrhovi so potrgani. Zdaj se še ne ve, koliko od tega se bo popravilo, videli bomo, kako bo po cvetenju. Česa takega še nisem videl oziroma doživel. Škropivo je drago, potrebno se je boriti proti boleznim in dela je ogromno, potem ti pa takole vse uniči." Bojan Urek, Ravne pri Zdo-lah: "Danes smo poškropili vinograd. Od potolčenega smo odstranili mladice. Ogromno grozdja je na tleh. Tu je toča naredila ogromno škode, padalo je kakšnih 20 minut, kilometer stran od tu pa že manj. Poleg vinograda je uničen tudi vrt, fižol, krompir, rože (od teh so ostala le stebla)." Jože Kodela, Krško: "Pri nas še nisem videl takšne toče. Brestov nasad je popolnoma uničen. Od tega je pol pometano po tleh, ostalo pa je napikane od toče in si tudi ne bodo opomogle. Doma imam 3.000 trt. Polovica je uničenega osemde-setodstotno, chardonav, rizling, črnina in frankinja pa petdese-todstotno. Vrt in češnje pa so tudi čisto uničene 100%." MF Komunalno-stavbeno podjetje "KOSTAK" KRŠKO obvešča vse občane občine Krško, da bo v času od 15.6.1995 do predvidoma 1.8.1995 popolna zapora lokalne ceste ŠUTNA-PLA-NINA na odseku DOL-MLADJE. Obvoz bo označen in urejen po komunalni cesti ŠUTNA -BREZOVICA - GRADEC za smer Planina, za krajane bližnjih vasi pa tudi po komunalni cesti ŠUTNA - HRASTEK -BRLOG - MLADJE. Zapora je neobhodno potrebna zaradi izvedbe del sanacije plazu na omenjenem odseku. Za razumevanje se zahvaljujemo! DO "KOSTAK" KRŠKO direktorica: Silvana MOZER, dipl. oec. UKREPI PO TOČI ZA POLJEDELCE KORUZA: V primeru popolnega uničenja koruze (večina stebel leži in so rastline polegle) priporočamo sejanje hibridov Helga, Dea ali Mona. Ponovno sejemo brez predhodnega oranja. V poštev pride samo površinsko rahljanje s predsetvenikom. Če so koruzna stebla poškodovana do te mere, da so razce-frani samo listi, predvidevamo, da se bo koruza obrastla. Z dognojevanjem počakamo do običajnega časa gnojenja (višina koruze približno 40-50 cm), ko se prepričamo, da se posevek koruze obrašča. TRAVNIKI: če gre za drugi odkos in je trava močno poškodovana, travo siliramo skupaj s pšenico in (ali) ječmenom. KROMPIR: Uporabimo fungicide Dithan (2 do 2,5 kg/ha), Antracol (2 do 2,5 kg/ha), Polvram DF (1,5 do 1,8 kg/ha). JEČMEN, PŠENICA: Fungicidi: Tilt (0,5 l/ha), Rex (0,6 l/ha), Impact (1 l/ha). Posebej opozarjamo na upoštevanje varnostne dobe 35 dni, predvsem pri ječmenu. V primeru hujših poškodb priporočamo siliranje ječmena in (ali) pšenice, po možnosti z dodatki trave, kolikor je pač mogoče (do 50 %). K silaži dodamo dodatke na osnovi propionske kisline. Travnik kosimo čim višje (priporočamo strižno kosilnico) zaradi čim manjše primesi zemlje v travni silaži. VINOGRADNIŠTVO: Proti razvoju peronospore in gnilobe (botritis) priporočamo uporabo Folpeta (0,25 %) ali Eu-parena (0,2 %). V vinogradu dodamo tudi sredstva proti oidiju. Izbor sredstva opravimo glede na to, kdaj smo opravili zadnje škropljenje in kaj smo takrat uporabili. Prednost dajemo Ka- rathanu v konc. 0,08-0,1 %. Neprimerna je uporaba bakrovih pripravkov in še zlasti hiperman-gana. Močneje poškodovane ro-zge je priporočljivo skrajšati na 3—4 očesa, da se čim prej razvijejo zalistniki. To velja zlasti za rozge, ki so na primernem mestu za rez v prihodnjem letu. Manjše število zalistnikov, ki bodo odgnali iz prikrajšanih mladic, bo rodno in popolnoma primemo za šparone v prihodnjem letu. Na močno poškodovanih trsih je še priporočljivo odstraniti debele poganjke. Vsekakor pa bo potrebno razredčiti odgnale za-listnike, da ne bo nepotrebnega zasenčevanja in zaradi tega večjega pojava bolezni. Pri odstranjevanju zalistkov pustimo na vsakem po eno oko. JABLANA: Uporabimo Captan (3 kg/ha), čez nekaj dni pa lahko dodamo še listno gnojilo z manjšo količino dušika. BRESKEV, HRUŠKA: Uporabimo Captan (3 kg/ha). Kmetijska svetovalna služba Krško i HRVATSKO ZAGORJE TEL.: 049/370-S1S, 37*)-561, 3T1-2S5 FAX: •49/372-06« PODATKI O PROPAGANDNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA Podatke o posledicah neurja s točo v krški občini še nismo prejeli, ker škodo še ocenjujejo. Kmečke igre Svibno '95 Svibno, 4. junija - V vasici blizu Radeč, na obronkih Jatne so v organizaciji Društva podeželske mladine Laško in Kmetij-skopospeševal-ne službe Laško potekale tradicionalne kmečke igre, na katerih je nastopilo devet ekip s Svibnega, Gra-hoš, Reke, Rečice in Blatnega vrha. Ekipe so se pomerile v košnji, grablje-nju, "pajsanju" hloda, sestavljanju voza, žaganju hloda, hoji v vreči in nošenju vode. V skupni uvrstitvi je bila najuspešnejša ekipa Tevče, sledita pa Grahovše 1 in Reka. Najboljši se bodo udeležili regijskega tekmovanja. Zabavne in lepo organizirane igre si je ogledalo mnogo vaščanov Svibnega in okolice. Po igrah je sledila prava kmečka veselica. I Društvo podeželske mladine, ki povezuje mlade s podeželja rade-ške in laške občine, šteje več kot dvesto članov. Samo v Švignem jih je več kot trideset in, po besedah vodje Tonija Podlesnifca, si društvo prizadeva, da bi oživelo tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, oživljanju kulturnega in družabnega življenja na vasi, k temu pa skušajo pritegniti tudi mlade iz urbanih naselij. Zavzemajo se za skladen razvoj podeželja, za okolju prijazno kmetijsko dejavnost in pridelavo zdrave hrane. (Zapis in foto: Jože Prah) Promocijskoturistična tabla občine Sevnica V marcu letošnjega leta so se po odločitvi upravnih organov začele aktivnosti na izdelavi delovnega osnutka promocijskoturistične table Sevnica, 6. junija - Namen tega projekta je postavitev izdelanih tabel ob kategoriziranih cestah na občinsko mejo tik ob vstopu v občino. Table naj bi bile velikosti 1,5 x 2m, oblikovna rešitev na njej pa naj bi predstavljala občino, pomembnejše geografske in naravne značilnosti tega območja. Osnovni namen izdelave in postavitve promocijskoturistič-nih tabel na vseh vpadnicah v občino Sevnica je, da bi vsem obiskovalcem, ki pridejo v občino, dale jasno in celovito, predvsem pa legitimno podobo občine kot celote, kar bi vsekakor pripomoglo k urejenemu pristopu tovrstne turistične ponudbe. Za izdelavo delovnega osnutka so v Oddelku za okolje in pro- stor zaprosili tri oblikovalce iz občine Sevnica, saj so menili, da bodo ti najbolj kreativno pristopili k tej nalogi prav zaradi poznavanja tega območja. Osnutke je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Alenka Kol-šek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Iz Celja, Anton Zgonec in Bojan Novšak, oba se tudi službeno ukvarjata z oblikovanjem. Komisija je ob pregledu osnutkov izločila tiste, ki se niso zdeli primerni, hkrati pa so njeni člani ugotovili, da bi bilo smiselno najprej izdelati karakteristični znak občine, ki bi ga vključili v oblikovno rešitev cele promocijskoturistične table. Ideje za oblikovanje karakterističnega znaka naj bi bile predvsem turistične značilnosti občine, (dama) S TRŽNIC BREŽICE KKitO SENOVO SEVNICA KADEČE KOZJE JAJCA H 14 16 16 11 11 JABOLKA »0 130 110 170 ISO 140 HRUŠKI 2» 300 300 220 1 300 grozdje 600 430 600 600 620 / Krvi 300 300 240 270 2S0 240 BANANI 1» 100 130 130 140 130 LIMONI 200 300 200 1S0 200 200 POMAHANČI 200 130 130 170 IM 140 JAGODI 300 230 300 230 220 1 BRESKVI 500 300 1 430 460 1 NKKTARINI 500 300 t 440 430 1 MARELICI 300 410 1 330 320 1 LUBENICI 200 140 130 270 220 1 PARADIŽNIK 200 160 100 210 220 1S0 PAPRIKA 400 400 400 300 320 390 PETERSTLJ 300 330 1 300 / 300 OHROVT 200 230 1 2S0 1 220 SOLATA 230 230 1 220 200 200 KROMPIR 200 160 170 130 160 160 KORENJE 130 1» IM 130 160 140 KOLERABA / 230 1 / / 1 KUMARE 230 200 200 230 240 1 POR 230 330 330 220 / 230 ČEBULA 200 1*0 200 210 220 130 ČESEN *> 330 330 300 320 420 FIŽOL (ZRN.) 1 ' 300 300 320 / 320 FIŽOL (STROCJI) 600 600 1 / / / SVEŽI ZELJE 200 130 130 140 t 130 CVETACA 300 300 230 340 330 2S0 OREHI 1.000 930 1.000 900 / / Opombi; vKtt k i ¦ ^¦^^¦^^¦¦¦H | Pi§»fl SEJEM I BBBHBBBBsSBBBBBBBBBBflBBBJBl1 ¦ Šentjernej, 10. junija - Na sejem v Šentjerneju so pripeljali 224 pujskov, lažjih od 30 kilogramov. Prodali so jih 80 po ceni 350-360 SIT/kg žive teže. Od 23 težjih prašičev pa so jih prodali 18, in sicer je bilo za kilogram žive teže potrebno odšteti 230- 240 SIT. Brežice, 10. junija - Na brežiški prašičji sejem so tokrat pripeljali 180 prašičkov, mlajših od treh mesecev in jih po ceni 370-410 SIT/kg žive teže prodali 130. Prodajali pa so tudi 40 starejših prašičev. Od njih jih je lastnika zamenjalo le polovica, za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 230- 270 SIT. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 J DVOJČKA 21.5.-21.6. Kostanjeviška godba Kostanjeviški godbeniki se z veliko vnemo pripravljajo na nastope, ki so pred vrati. Sicer pa že vse od nastanka pridno vadijo, ob lepem vremenu kar pred šolo, tako da se melodije slišijo naokrog. V soboto, 10. junija, so se s šestimi skladbami predstavili na 18. srečanju dolenjskih in belokranjskih pihalnih orkestrov v«^ Straži. Udeležilo se ga je dvanajst orkestrov. 24. junija, bo ob 19.30 uri na otoku promenadni koncert, kjer bodo predstavili, kaj so naredili novega od pusta. Sledil bo družabni večer. Že čez mesec dni pa so povabljeni na srečanje 145-letnice pihalnega orkestra Kapele. Godbeniki želijo tako popestriti turistično ponudbo kraja. (Lea) Pobrateni zbori so zapeli Vrtojba, 10. junija - V soboto so se v Vrtojbi pri Novi Gorici srečali pobrateni mešani pevski zbori Rupa Peč iz zamejstva, "Franc Bogovič" iz Dobove ter domači zbor Cirila Siliča. V nadvse . prijetnem vzdušju je izzvenelo osemnajst narodnih, umetnih in črnskih duhovnih pesmi; vsak zbor je nastoeil s po šestimi, ob zaključku sporeda pa so združeni zbori zapelise tri skupne pesmi. Čisto na koncu, čeprav na drugem koncu Slovenije in mimo uradnega sporeda, pa je zadonela še nepozabna Oj, Dobova, oj, Do-bova, za katero je zaradi velikega zanimanja pri domačinih in zamejcih iz bližnje Rupe v Italiji v trenutku pošla vsa zaloga not. Prihodnje leto bodo srečanje priredili Dobovčani. (ES) ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 14. IN lO. JUNIJEM Z denarjem ne boste imeli težav, čeprav imate navado tarnati. Pazite, vaše misli se utegnejo uresničiti prej, kot boste dojeli. Raje uživajte in se ne obremenjujte z malenkostmi, saj tako samo izgubljate energijo. Lahkomiselnost vam bo pripeljala težave. V ljubezni ne bo niti to obdobje minilo brez bolečin. Zelo pomembno je, da se naučite poslušati partnerja, da pove vse do konca. Potem lahko govorite tudi vi in tudi on vas naj posluša. Tako se lahko zgladijo vse težave in odkrili boste, kaj nosite v sebi. Mašilo vas bo pri denarju, kar je posledica vaše prejšnje zapravljivosti in neumirjenosti. Tako se boste morda naučili za drugič, ko boste denar spet imeli, kako ga pametno uporabiti. V ljubezni težave zaradi želje po svobodi. Dajto jo tudi partnerju. Partner vas ne razume - vsaj tako trdite vi - in zato se mu umikate in zapirate vase. Dobro je, da prežvečite dogodke iz preteklosti, ki so vplivali na sedanjost. Vendar začnite pri svojih starših, saj so vas oni naučili vsega, kar počnete. Denarja bo veliko, a tudi stroški ne bodo majhni. Neka investicija se lahko izkaže kot neuspešna. Imeli boste veliko idej, a premalo moči, da bi jih izpeljali in tako boste za spremembo tudi vi v oblakih namesto na tleh. Ne ozirajte se na druge. Uspešni boste pri delu in izobraževanju in če se slučajno v šoli pripravljate na zaključne izpite, vam svetujem, da se spravite na delo, ker uspeh ne bo izostal. Rojeni ste v znaku logičnega, razumskega razmišljanja, zato ste nadpopvrečno sposobni za ta svet. Zelo verjetno je, da vas daje občutek, da vam partner ne vrača tistega, kar vi. njemu dajete. Ko se boste bolje spoznali, boste videli, da to ni res, pač pa morda partnerja preveč vezete nase, zato vam skuša ubežati na različne načine. Ker boste imeli nekaj težav sami s sabo, vam bo partner veliko pomenil, ker se boste ob njem razbremenili. Odkrit pogovor in dober seks po njem je odlično zdravilo za razbremenitev. Pri delu in denarju uspeh, vendar ne hitite z nobeno stvarjo. Zelo dobro bi vam dela sprememba okolja, če ste v tem izpostavljeni stresom. Pazite na srce in se izogibajte napetim situacijam. Partner vam bo stal ob strani, tako da se lahko nanj bolj zanesete. Pogovorita se in vse bo dobro. Ne jezite se na druge. Vam je ponavadi delo neke vrste rešitev pred problemi na drugih področjih, zato se trudite, da bi imeli kar najboljše odnose s sodelavci, če boste imeli sindikalni izlet, se boste na njem izvrstno počutili in boste osvajali neko brhko sodelavko. S partnerjem bosta preživela čudovite trenutke, saj mu boste veliko dajali, ne da bi kar koli pričakovali. In ko človek tako z ljubeznijo daje, so to neponovljivi občutki radosti. Zakaj bi drugi dajali, dajajte vi in boste srečni. Kaj drugi delajo, ni važno. Ker vas pestijo lastni problemi, ki so na videz nerešljivi, se bo to odražalo skoraj povsod v življenju. Ker partnerju ne zaupate (če sebi ne, tudi drugim ne morete), bosta imela bitke, pa tudi v službi in z denarjem ne bo tako, kot bi vi želeli. Nehajte si želeti, pa bo. Bono ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 9 Ž2I os KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. HarmomHarshi piknik uiencev Tonija Sotoiha jjia pikniku še ni bilo toliko mladih harmonikarjev Veliki Kamen, 10. junija - Prelepa kmetija Vrtovškovih, ki se pripravja na odprtje kmečkega turizma, je bila prizorišče prvega harmonikarskega piknika harmonikarskega učitelja Tonija Sotoška iz Koprivnice. Povabil je vse svoje učence, njihove, starše in prijatelje narodno-za-bavne glasbe. Gost piknika je bil tudi izdelovalec kvalitetnih harmonik Kapš iz Mengša. Okrog petdeset učencev dia-tonične harmonike z vseh koncev Dolenjske, Posavja in Štajerske se je zbralo z namenom, da se spoznajo in ob igranju dobijo nove spodbude za nadaljnje trdo delo in učenje. Šola deluje šele leto in pol in dosega zavidljive rezultate tudi na tekmovanjih, kot je Zlata harmonika Lju-bečne. Če je med dvajsetimi fi- nalisti kar pet Sotoškovih harmonikarjev, je to prav gotovo iz- reden uspeh. Na pikniku so tisti najboljši skupaj s svojim učiteljem posneli igranje znane skladbe Na Golico. Snemalec TV Slovenija Jože Grajželj je posnel prispevek za oddajo Po domače. Ob tem je posnel tudi del nastopa folklorne skupine Senovo, katere član je Toni Sotošek, ki je popestrila prireditev s spletom gorenjskih plesov. Piknik naj bi postal tradicionalen. (Toni) TRGOVIM J/V SERVIS KOLES Florjanskd 47A, 68290 SEVNICA TEL.: 0608/81-808 Del. čas: od 9h do 1 8h Prodajna razstava v Pisecah Pišece, 9. junija - V vinogradniškem muzeju v Pleteršnikovi domačiji so odprli prodajno razstavo likovnih del, nastalih na slikarski koloniji "Pomlad ob Krki in Savi". Razstavo je otvoril brežiški župan Jože Avšič, prvo tovrstno prireditev na Pleteršnikovem domu pa je popestril citrar Peter Napret. Na otvoritvi so bili prisotni tudi umetniki, ki so ustvarjali v Pišecah, med njimi tudi Jože Marine iz Kostanjevice. (Galex) FPJC & RAMOVŠ FRIC SEVN1 JJJgJjr. VRTNARSTVO CVETLIČARNA "SILVA" TERMOTEHNIKA 1 Ribniki M 68290 SEVNICA tli. (06081 «1 - 365 , »1 - ti«. (0608) 81 - MS SE PRI PO RO CA NO! kava BAR KARIMANl SLADOLED ČEVAPČIČI, PLESKAVICE Vsak dan od 5. do 23. ure. ToM hladilno in klima tehnika DOBAVA - MONTAŽA -SERVIS KLIMA NAPRAV HlAOIINIM NAHUV V GOSTINSTVU. INOUSTM/I IN fiOSPODIN/Smi C. 4. JULIJA 71 Kfiko: tel (0608) 34-S7A: Mobltel 10609) 6?7 67? Še vedno brez naslova petek, 2.6. Od 5.00 do 7.00 se premetavam po postelji in strah me je tako, kot me je bilo včasih pred izpiti. Po premetavanju se naložim in odpeljem proti Lendavi, kjer se je ob 11.00 pri Motelu Vindiš dobimo nastopajoči na "Poglej in zadeni", tako sem mislil jaz, v Lenartu sem namreč opazil motel, ki sem ga prčako-val šele v Lendavi, in ker je bil ravno tam, sem se ustavil. Prišli so vsi razen E.T.-jev, ti so prevelike zvezde, da bi hodili na generalke. Nehote sem "zvezda" postal tudi jaz, kajti tud jaz nisem prišel na generlko; k temu so največ pripomogli avstrijski obmejni organi, ki so od mene zahtevali nekakšno zeleno karto, ki sem jo kasneje tudi dobil, ampak šele ob 14.00 na Šentilju. Se zgodi, vendar ne vem, zakaj vedno meni. Na strah in vse ostalo pozabim, ko pridem v Gnast, kjer si kot na ekskurziji ogledujem in se čudim, kaj vse je potrebno za eno takšno oddajo, kot je "Poglej in zadeni". Kar malo nerodno mi je, ko se spomnim, kako se na radijski oddaji delam norce iz nje ali pa iz njenega voditelja. Nastopajoči med sabo ne komunicirajo preveč oziroma je vse na bazi vljudnostnih fraz, v resnici pa vlada tekmovalna in hinavska atmosfera; ali pa se je samo meni tko zdelo. Nastop je bil takšen, kakršnega ste videli, če ga niste, toliko bolje. Po nastopu sem imel lep namen - takoj se spakirat in spat v Mursko Soboto, ker me je naslednji dan čakal Streetball turnir, vendar me je v Avstriji zapar-kiral idiot z ljubljansko registracijo. V Soboto sem prišel okoli 23.00; na kabelski sem opazil, da imajo v Soboti dva lokalna televizijska programa, oba sta ob tej uri že veselo vrtela porni-če. sobota, 3.6. Hotelska soba, v kateri sem spal in se tudi zbudil, je bila tako obrnjena, da sem imel pogled na dve glavni ulici v Soboti. Jutranji pogled mi je povedal, da se bo na eni odvijai Adidas Streetball, na drugi pa dirka ol-dtajmerjev. V delovni obleki se odpravim na prvo glavno ulico, še prej sem na zajtrku deležen čudnih pogledov, tako s strani osebja, kot s strani gostov hotela. Nič jim ne zamerim; tudi jaz bi malo čudno gledal, če bi se za sosednjo mizo vsedel tip s širokimo bermudami in ruto na glavi. Razen zbadanja celotne ekipe, ki pripravljajo turnirje, zaradi nastopa, se ni dogajalo nič posebnega. Veliko, lahko bi rekel kar ogromno število gledalcev in med njimi tudi nekaj prijateljev iz študentskih dni Maribora, je krasilo ta turnir. Eden od gledalcev me je neprestano "zmerjal", da sem močvimik. Ko sem mu pokazal osebno izkaznico, češ, jaz sem iz Brežic in ne iz Ljubljane, pa mi je rekel, da so Dolenjci še hujši od močvirnikov. nedelja, 4.6. Nedeljsko-moralna šala avtor: Suzana Mihelin, SPEM MARIBOR Iz njene zbirke samopregovo-rov, ki še niso izšli in vprašanje, če sploh kdaj bodo: "Bolje, da te peče zgaga, kakor da te peče vest." ponedeljek, 5.6 Kako naj se človek obnaša, ko na ulici ali pa kje drugje sreča nekoga, ki da ceni ali obožuje? Ga prosi za avtogram, mu čestita za vse uspehe, mu zaželi še veliko sreče. Vsi smo krvavi pod kožo in tudi jaz imam nekoga, ki mu lahko rečem, da je zvezdnik. Vsi ti pevci in ne vem kaj še vse... saj so, ampak nikoli tako, kakor Jure Košir. Veste kaj sem mu rekel? "Edi," in mu stisnil roko. Torej Jure Košir je gostoval v oddaji in to kar celo uro. Naj samo povem, da ga je težko prepričat za takšne ali podobne obiske in tukaj moram priznat, da sem imel kar nekaj sreče, da sem ga lahko povabil na oddajo. Tej sreči je ime Breda Kastelic, ki vodi Pet minut za aerobiko, in Tomaž Čižman, ki ima novo športno trgovino v novomeškem BTC-ju. Torej tako. Jure je prišel, s sabo je pripeljal tudi svojo "starejši sestrično", ki zelo odbro zgleda. Lahko rečem, da smo se lepo zabavali, tudi takrat, ko je Darja prosila Jureta, da ji pokaže svoje "jeklene tetive gorenjskega orla". Mislim, da je bila oddaja Juretu celo všeč, kajti kako naj si drugače razlagam njegov klic v živo, ki ga je naredil na poti domov; pozabil sem ga vprašat, ali je mobitel kupil pri Kobri, ali ga je kot znani Slovenec dobil za reklamo. Vsekakor upam, da bom sedaj, ko ga tudi osebno poznam, veliko bolj mirno spremljal smučanje in se ne bom toliko sekiral in metal, če Jure ne bo med pr- vimi tremi; sicer pa je tako rekel, da ga zanima samo še prvo mesto. torek, 6.6. Ni omembe vredno. sreda, 7.6. Med pošto, ki sem jo dobil, sem odprl najprej tisto, ki je prišla iz Medvod. Nisem vedel kaj je notri. Vedno najprej odprem pošto, za katero se mi še sanja ne, od koga in zakaj je prišla. Sedaj sem se že navadil, da so navadno v takšnih kuvertah ne-vadno kakšna vabila, ali pa celo reklamna pisma, posebna ponudba, ali kaj podobnega. Tudi danes je bilo tako; vabilo za uradno predstavitev in otvoritev najbolje opremljene kino-dvorane v Sloveniji; in ne boste verjeli, ta kino dvorana stoji v Brežicah. Torej vedite, vsi, ki hodite v brežiški kino, da sedite v najboljši kinodvorani v Sloveniji. Samo prosim vse, ne sedaj gledat sedežev ali pa tapete... poslušajte... ali slišite? četrtek, 8.7. Dobre novice, kar se pesmi in nastopa na "Poglej in zadeni" tiče, kar dežujejo. Sam sem kar presenečen, medtem j Razstava Brestanica skozi čas Brestanica, 10. junija - Ob krajevnem prazniku in 1.100-letnici prve pisne omembe Rajhenburga so na brestaniškem gradu odprli razstavo Brestanica skozi čas. V želji, da bi primerno obeležili obletnico, saj se je po izdaji Zbornika Brestanice leta 1982 nabralo toliko novih zgodovinskih podatkov, da bi jih bilo škoda ne objaviti in prav zato je nastala ta razstava. Razstavljena je tudi darovnica kralja Arnulfa iz leta 895, v kateri je prvič omenjen Rajhenburg. Vabljeni k ogledu! (Kati) Statut bo, statuta no bot Radeče, 8. junija - Občina bo, občine ne bo, bi v prenesenem pomenu povedal zgornji naslov. Pa vendar. Pogovori vseh vpletenih svetnikov in drugih zainteresiranih, ki bi radi vprašanja okrog poklicnosti župana, vodenja občinske uprave in še nekaterih načelnih zadevah občine in njenega statuta pripeljali h koncu, se zdi, da se vrtijo v začaranem krogu, ker nihče noče popustiti. Veliko nejasnosti okrog minulih (po)dogovorov med predstavniki Zveze in predstavniki političnih strank bo lahko razjasnil potek prihodnje seje občinskega sveta, ki bo predvidoma v drugi polovici junija, (dama) OS Brestanica so obiskali učenci Mohorjevo ljudske šole Brestanica, 9. junija - OŠ Brestanica je v petek gostila učence Mohorjeve ljudske šole iz Celovca. Ti so se predstavili s poučno lutkovno igrico Jajce. Mohorjeva ljudska šola v Celovcu je s svojim delovanjem pričela 11. septembra 1989 leta. Je dvojezična zasebna šola s pravico javnosti. Na šoli poučujejo izmenično en dan slovensko in en dan nemško. Tako ostaja slovenščina enakovreden sporočilni jezik in ni odrinjena le v področje jezikovnega pouka. Šola ima le štiri stopnje, nato učenci obiskujejo slovensko gimnazijo. V letošnjem letu so gostili brestaniško OŠ, ta pa jim je povabilo vrnila. (Kati) 1 j Odmevi v javnosti Porodnišnica v Brežicah - da ali ne?! Plan zdravstvenega varstva RS do leta 2000 je pripravljen za drugo obravnavo v Državnem zboru. V poglavju o bolnišnični zdravstveni dejavnosti in načrtovanih zmogljivostih posameznih strok je zapisano tudi naslednje: "Možen je prenos zmogljivosti porodniškega oddelka iz Splošne bolnišnice Brežice v Splošno bolnišnico v Novem mestu, glede na sklep razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in perinatologijo." O tem smo pravzaprav bili v vodstvu naše bolnišnice seznanjeni že v mesecu septembru lanskega leta, ko je bila v ožjih strokovnih krogih obravnavana mreža javne zdravstvene službe do leta 2000. Ob obisku ministra za zdravstvo doc. dr. Božidarja Voljča s sodelavci v posavski regiji in brežiški bolnišnici novembra lani, smo prikazali našo dejavnost in poudarili, da smo us- posobljeni za izvajanje vseh sedanjih zdravstvenih dejavnosti in da zato želimo biti vključeni v mrežo slovenske bolnišnične dejavnosti v nezmanjšenem obsegu in z vsemi dosedanjimi dejavnostmi. Minister je že takrat omenjal, da naj bi šlo le za začasen prenos porodnišnične dejavnosti v Novo mest, dokler ne bi v Posavju ponovno porastlo število rojstov. Obljubil pa je, da bo o tem odločal Državni zbor na podlagi predhodnega sklepa razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in perinatologijo. Župani vseh treh posavskih občin so na svoji koordinaciji 12. maja letos skupaj s poslanci iz Posavja in ob prisotnosti novinarjev obravnavali to problematiko in sklenili, da bodo v imenu vseh občin poslali Državnemu zboru spomenico o tem, da naj se Posavje obravnava kot enoten ekonomski, geografski in demografski prostor ter da se v okviro tega prostora enotno načrtuje tudi zdravstvo, ki mora vključevati tudi porodnišnično dejavnost. Morebitni prenos dejavnosti v Novo mesto so tako zavrnili kot nesprejemljiv in nesistemski, saj bi zajel ukinitev le ene porodnišnice v Sloveniji, čeprav je v naši državi šest porodnišnic, v katerih je manj kot tisoč porodov letno. Po že omenjeni koordinaciji posavskih županov in po poslanem pismu župana brežiške občine ministru za zdravstvo so sledili številni odmevi v sredstvih javnega obveščanja. Vsi prispevki in članki so dokaj realno opisovali in povzemali nameravane rešitve glede brežiške porodnišnice v Planu zdravstva do leta 2000, čeprav so se pri tem posluževali tudi izredno bombastičnih naslovov kot Posavsko območje čedalje bolj nedostopen jug države; O porodnišnici Brežice naj zares odloča stroka; Boj pri Brežicah se nadaljuje; Porodnišnica za eno samo dete; Bodo zdaj rojevale na cesti?... Na vodstvo bolnišnice se dnevno preko telefona, pa tudi osebno, obračajo občani, predvsem iz Brežic in Krškega, ter izražajo podporo obstoju porodnišnice v sklopu brežiške bolnišnice. Ob tem moram posebej poudariti, da se zdravniki in tudi ostali zdravstveni delavci v bolnišnici, ki se trudijo ohraniti najmanj enak strokovni nivo, kot ga imajo v drugih bolnišnicah v Sloveniji, počutijo ogroženi in razočarani, saj kljub prizadevnemu delu njihovo dejavnost kar naprej nekdo ukinja, zmanjšuje, jo prenaša drugam in sprejema ocene brez dejanskih argumentov in brez strokovnih ocen o njihovem delu. Tone Zorko, dipl. soc. direktor bolnišnice Lotos so Jo vpisalo manj otrok Brestanica, junija - Letošnje leto brestaniški vrtec obiskuje 94 otrok, kar pa je za njihove prostorske razmere preveč. Tako letos že tretje leto oddelek male šole gostuje v šoli. Naslednje leto bo predvidoma obiskovalo malo šolo 32 otrok, 54 ostalih otrok, starih od tri do pet let, pa bodo razdelili v tri manjše skupine, kar jim bo omogočalo lažje delo. (Kati) Srečanje starostnih skupin Prilipe, 8. junija - Na ribniku Prilipe so se v četrtek zbrale skupine starostnikov za samopomoč iz občin Trebnje, Novo mesto, Krško in Brežice. Srečanje - piknik je organizirala Dolenjsko-posavska sekcija voditeljev teh skupin, ki na našem območju delujejo že od leta 1993. Sredstva in blagovno pomoč za pogostitev in prevoz so darovala različna podjetja. Srečanja so se udeležili tudi Danilo Siter, krški župan, (Alojz Simončič, direktor novomeškega centra za socialno delo, ter direktorica krškega doma upokojencev, Jožica Mikolanc. (nic) Najsodobnejši kinozvok v Sloveniji Brežice, 9. junija - Kinoservis Brežice in podjetje Elex iz Medvod sta v petek v kinodvorani predstavila najsodobnejše tehnične dosežke firm Dolby in Digital theatre svstems na področju kinoa-kustike, ki bodo omogočali celostno reprodukcijo filmskega zvoka neposredno s cd-roma. (nic) iivi brez omame Krško, 8. junija - Iniciativni odbor socialdemokratske mladine - Anja Bah, Matjaž Logar in Primož Šribar - je v četrtek v okviru letošnje akcije SDM Živi brez omame pripravil javno tribuno Vse o mamilih in zasvojenosti, kamor so povabili strokovnjaka na tem področju, dr. Milana Kreka. Gost je razložil nekatera temeljna dejstva s področja boja proti odvisnosti in tozadevno politiko pri nas in v tujini. Prostor za javno tribuno je odstopila občina, (nic) Hali nogomet in streljanje za dijake Črnomelj, Črešnovci - V Črnomlju je potekalo področno tekmovanje v malem nogometu, kjer sta nastopili tudi ekipi iz Posavja, in sicer brežiška ter krška. Boljši so bili Brežičani, ki so osvojili 3. mesto, učenci krške šole pa 4. mesto. V Črešnovcih pa je v sredini maja potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tu se je odlično uvrstila ekipa SŠ Krško, ki je v postavi Miha Reberšak, Boštjan Mlakar in Peter Fridl osvojila 1. mesto. Pri posameznikih pa je Peter Fridl osvojil 2. mesto. (Cole) Zaključni koncert glasbene šole Brežice Brežice, 14. junija - Glasbena šola vabi na koncertno predstavitev celoletnega truda, ki bo danes ob 19.30 v Viteški dvorani brežiškega gradu. Vabljeni! (nic) Pred koncem šole Radeski osmosolci na valeti Radeče, 9. junija - Kot v večini osnovnih šol so tudi v šoli Marjana Nemca v Radečah osmošolci že "zaključili" s poukom in pripravili, tako kot je to že dolga leta v navadi, valeto, kjer se na "zmagoslaven", a vendar dostojen način poslovijo od profesorjev in ostalih zaposlenih ter od svojih mlajših kolegov, ki gredo sicer počasi, pa vendar vztrajno po stopinjah svojih predhodnikov. Za večino se bo po malo podaljšanih počitnicah v jeseni zopet začela "ta druga", še zahtevnejša in pomembnejša šola. (dama) Festival računalništva Ljubljana, maja - V sredini maja je v Ljubljani potekal festival računalništva, ob njem pa se je odvijalo še tekmovanje v znanju računalništva, raziskovalnih nalogah in računalniških progrmih. Tekmovanja so se iz krške šole udeležili naslednji učenci: Primož Mlakar, Borut Gasior, Matija Pire, Tomaž Žveglič ter mentor Igor Žveglič, dipl. ing., ki jih je na tekmovanje dobro pripravil. Najbolje se je odrezal Primož Mlakar, ki je v svoji skupini zasedel prvo mesto z nalogo Kartica za odkrivanje napak v osebnih računalnikih. (Cole) Tekmovanje poklicnih elektro Sol Ljubljana, maja - Tekmovanje je potekalo na srednji šoli tehničnih strok v Šiški. Sodelovalo je deset slovenskih šol in kot gostji dve šoli iz Hrvaške in Madžarske, skupaj 44 učencev. Tekmovanja sta se iz krške srednje šole udeležila tudi Damir Gerjevič, ki je zasedel četrto, in Andrej Ban, ki je osvojil tretje mesto. Po sklepu vseh učiteljev se jim tekmovalna naloga, pri kateri je bilo potrebno pokazati veliko znanja in spretnosti, prizna kot zaključni izpit. (Cole) Tekmovanje strojnih Sol Novo mesto - Učenci krške srednje šole so nastopili na tekmovanju strojnih šol dolenjsko-posavske regije v Novem mestu, ki je potekalo v sredini aprila. Nastopilo je devet učencev, najbolje pa se je uvrstil Aleš Valentinčič, ki je osvojil 1. mesto v orodjarstvu in se s tem uvrstil na republiško tekmovanje v Celju, kjer je kasneje osvojil 5. mesto. Jernej Anžur pa v Novem mestu osvojil 2. mesto iz CNC tehnologije. V Velenju pa so se učenci udeležili tudi tekmovanja v malem nogometu, kjer so osvojili 2. mesto. (Cole) Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto, ki upravlja Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah, organizira v juliju in avgustu (21 .-26.7. in 28.7.-2.8.) vseslovenski tabor osnovnošolcev in srednješolcev. Informacije in prijave na ZPM Novo mesto. Pohitite, rok za prijavo se izteče 24. junija. (Galex) 29 C NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 KRONIKA - ŠOLA D Franc GlinšeH z delegacijo na HrrašHem Razrešiti skupne probleme Kako deluje oblast tam, kjer zaradi vojne ne more delovati. Hrvaška, 5., 6. junija - Že predsednik Državnega sveta, dr. Kristan, je na slavnostni seji krškega občinskega sveta poročal o obisku delegacije svetnikov v karlovški županiji na Hrvaškem. O podrobnostih smo poizvedeli pri svetniku Francu Glinšku, ki je bil v delegaciji skupaj s svetnikom in metliškim županom Branetom Matkovičem. Franc Glinšek: "Hrvaški župa-nijski dom je zastopa lokalne interese, medtem ko je naš drža-vani svet nekakšna kombinacija nekdanjega zbora združenega dela in zbora občin. Srečali smo se z vrsto predstavnikov Sabora, tudi s predsednikom vlade Nikico Valentičem. Razgovorov sta se udeležila tudi oba veleposlanika, Matija Malešič in Miljen-ko Žagar. Osnovni namen srečanja je bil izmenjava izkušenj v delu obeh teles, imeli pa smo tudi priložnost za ugotovitev stanja in urejanje medsebojnih odnosov med našima državama." V zapisu z razgovorov smo opazili tudi poudarek, da imata pri ustvarjanju ugodne klime za uspešno sodelovanje pomembno vlogo društvo "Slovenski dom" in Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva, zato jima je treba nuditi ustreznio pomoč. Delegaciji sta svojo pozornost usmerili predvsem v pripravljanje reševanja problemov, ki zadevajo obe strani, ter v koordinacijo skupnega nastopanja v odnosih do ostalih držav. Razen razčiščevanja in izražanja pripravljenosti za reševanje odprtih vprašanj glede NEK, meddržavne meje na morju, deviznih vlog v Ljubljanski banki itd. sta zlasti mejni občini Ozalj in Metlika izrazili željo po poglobitvi medsebojnega sodelovanja. Družita ju obrat, ki ga je v Ozlju postavila metliška Beti, in uspešne dolgoletno sodelovanje, ki bi ga radi okronali s podpisom pobratenja. Na vrsto pa je prišlo tudi vprašanje kategorizacije in prepustnosti meddržavnih mejnih prehodov Dobova in Bizeljsko, ki naj bi postala mednarodna, ter infrastruktura, ki naj bi olajšala dostop do nekaterih naselij na naši strani meje. Obe strani sta izrazili pripravljenost za reševanje teh problemov ter interes, da bi pri tem pohiteli. Delegacija je obiskala tudi mesto Karlovac, ki ga je vojna krepko prizadela. Bili so v begunskem centru Gaza, kjer v montažnih bivalnikih in v dveh naseljih, neposredno na ozemlju, kjer so potekale vojne operacije, živi 2.000 ljudi. Hiše so poškodovane vsepovsod, a tu ni ostala cela niti ena fasada, Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva UNZ Krško kar polne roke dela. Ponovno so zabeležili nekaj neuspelih poskusov ilegalnega prehoda državne meje, zaplenili so nekaj orožja, obravnavali par prometnih nesreč... Nepravilne prehitevanje Na magistralni cesti Gmaja-na-Obrežje se je 7. junija zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja in neprilagojene hitrosti. Voznica osebnega avtomobila L.T. iz Zagreba je izven naselja Prilipe začela prehitevati pred seboj vozeči avtomobil. V tem času je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala voznica V.V., prav tako iz Zagreba, ki je trčila v L.T. Ta je zatem trčila še v avtomobil F.S. iz Gmajne. Odpadli deli avtomobila pa so poškodovali še avtomobil N.G. iz Komiže. Voznica L.T. se je hudo poškodovala, ostali vozniki pa se v nezgodi niso poškodovali. Podlegla poškodbam I.Z. iz Ormoža se je 8. junija pripeljal po regionalni cesti iz Župelevca proti Brežicam. Ker hitrosti vozila ni prilagodil lastnostim vozišča, ga je zaneslo na levo, na nasprotni vozni pas. Tam je trčil v kolesarko L.D. iz Bukoška. Po trčenju jo je odbilo na pokrov motorja in nato na streho. L.D. se je v nesreči hudo poškodovala, v jutranjih urah pa je v brežiški bolnišnici poškodbam podlegla. Zbogom, orožje! Na MMP Obrežje so imeli policisti ta teden res veliko dela. V.K.-ju iz Zagreba so zasegli tri pištole, K.T.-ju, prav tako iz Zagreba, 45 cm dolgo kovinsko palico, prevlečeno z gumo, B.K.-ju nož za avtomatsko puško, državljanom RH T.B.-ju 12 nabojev, B.R.-ju nož z 11 cm rezilom, D.A.-ju zložljivo gumijevko... Seveda se bodo omenjeni srečali s sodnikom za prekrške. Ubil ga je s sekiro F.B., državljan R Slovenije, se je 9. junija v popoldanskem času z A.B. iz Brežic zadrževal v lokalu Santa Lucija v Brežicah. Med njima je prišlo do prepira in pretepa. A.B. se je po pretepu z neznanim avtomobilom odpeljal k starejšemu bratu, skupaj pa sta se odpeljala k M.H., pri katerem se je nahajal F.B. Vrata je odprl J.G., ki je zatem poklical F.B. Videl je, da ima A.B. v rokah manjšo sekiro, brat H. pa pištolo. Stanovalca sta vrata skušala zapreti, vendar je H.B. z roko, v kateri je imel pištolo, segel v stanovanje in izstelil 7 nabojev. Tako je hudo poškodoval M.H. Takoj zatem je v stanovanje vstopil še A.B. in s sekiro večkrat udaril F.B. po glavi in ostalih delih telesa. Ta je na kraju nesreče podlegel poškodbam. ogromno streh in medetažnih plošč pa so prebili srbski izstrelki. Seveda je bila glavna tarča raketiranja karlovška vojašnica, ki je tudi povsem porušena. Nič bolje ni bilo z osnovno šolo, le da so Karlovcani že zgradili novo. Življenje in oskrba kljub izrednim razmeram tečeta normalno. Zasluga za to gre delno dobri organiziranosti oblasti, ki se sicer umakne z okupiranega ali ogroženega ozemlja, a na novi lokaciji v celoti deluje naprej in opravlja vse svoje naloge, tako da se po osvoboditvi lahko samo vrne na svoje staro mesto in položaj ima pod nadzorom. Reka Korana trenutno predstavlja mejno črto in v Karlovcu se zliva v Krko. Zato se še niso lotili obnove porušenega hotela, ki leži neposredno ob meji, a to še ničesar ne pomeni. Hrvati so trdno prepričani, da bodo izgubljeni del ozemlja še osvobodili, da se bodo kmalu vrnili na svoje domove, in takrat bo prišla na vrsto tudi obnova hotela. (Ika) 9 SLAŠČIČARNA IVANKA KOŠAK i TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ V TE14068) 81 860 IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU. SLAŠČICE, DOMAČ S1ADOLED. SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEL.ČAS VSAK DAN t -H OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! Senovčani na dnevih slovenske folklore Senovo, junija - Dnevov slovenske folklore in jurjevanja v Črnomlju se bodo udeležili člani folklorne skupine s Senovega. Taka je bila odločitev srečanja folklornih skupin v Stični na Dolenjskem. Skupina je nastala na pobudo delavk Lisce leta 1982. Sedaj jo že šest let vodi Toni Petrovič: "Imamo 13 aktivnih parov, ki plešejo kozjanske, dva spleta gorenjskih, pohorske in prekmurske plese. Letos bomo na-študirali še primorske. Pomaga nam Metod Špur, ki nam je postavil tudi štajerske in prekmurske plese. Zbiramo stara orodja, saj je znano, da so folklorni plesi v tesni povezavi z določenimi kmečkimi opravili. V začetku smo imeli dva harmonikarja: Leona Hriberška in Tonija Sotoška, ki igra tudi sedaj. Imamo tudi močno instrumentalno zasedbo, saj imamo poleg harmonikarja še dve violini, dva klarineta in kontrabas. Ob primorskih plesih pa je obvezna mala godba, ki jo bomo sestavili iz godbenikov pod vodstvom prof. Ceglarja. Senovčani smo pobudniki združevanja folklornih skupin Posavja, Zasavja in Dolenjske, enega najmočnejših združenj, ki šteje osem kvalitetnih skupin iz Artič, Pisec, Novega mesta, Trbovelj, Javorja (Račna), Šmar-tna pri Litiji in Senovega. Vsako leto se srečamo v drugem kraju. Naslednje leto bomo mi gostite-•}•¦" (Toni) Trčil v semafor V času od 0.00 do 0.30 ure 9. junija je neznan voznik osebnega avtomobila, po vsej verjetnosti črne barve, vozil iz smeri Brestanice proti Drnovem. V sema-foriziranem križišču v Krškem je trčil v semafor, ga izruval in odpeljal neznano kam. Voznik ali sopotniki so se ob trčenju tudi poškodovali, saj so se na pločniku nahajali sledovi krvi. Vse, ki bi kar koli vedeli o navedenem osebnem avtomobilu, naprošamo, da obvestijo PP Krško na tel.:21-092 ali na 92. Policisti še vedno urejajo promet v križišču pri semaforju ob običajnem času. Ko pa jih ni, se nabere koloooona. Tale se je vlekla do Stare vasi, posneli pa smo jo v petek ob 14.20. Podelitev priznanj gasilcem Brežice, junija - Dva dni pred gasilsko parado so imeli v Brežicah svečano sejo s podelitvijo priznanj v Gasilskem domu Brežice. Priznanja za dolgoletno delo v Gasilski zvezi Brežice: Bronasta plaketa za 20-letno delo v Zvezi: Ivan Marolt in Franc Urek; srebrna plaketa za 30-letni jubilej v Zvezi: Jože Jurkas in Kari Pinterič; zlata plaketa za 40 let: Ivan Leskovec in Tone škvarč. Priznanja najboljšim gasilskim društvom v Zvezi: Bronasti kipec Gasilec so prejeli: PGD Bukošek, PGD Stara vas, PGD Gaberje, PGD Krška vas, PGD Loče; srebrni kipec Gasilec: PGD Brežice okolica, PGD Dečno Selo, PGD Sromlje, PGD Pišece, PGD Cerina; zlati kipec Gasilec: PGD Brežice mesto, PGD Obrežje, PGD Kapele, PGD Mihalovec, PGD Skopice, gasilska godba Loče. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije: Odlikovanja III. stopnje GZS: Ervin Kovačič; odlikovanje II. stopnje GZS: Jože Blazinic, Vinko Cvetkovič in Jože Kožar; odlikovanje I. stopnje GZS: Miha Boranič; plamenica III. stopnje GZS: Jože Ogorevc, Žarko Leskovec in Martin Tomše: plamenica II. stopnje GZS: Milan Zupančič, Ivan Skofljanc, Darko Leskovec. Jože Štraser in Martin Pinterič; plamenica I. stopnje GZS: Ivan Hotko in Franc Povh; odlikovanje za posebne zasluge GZS: Vlado Deržič. Kari Pinterič in Franc Urek; zlato plaketo Civilne zaščite Slovenije je prejel Ivan Leskovec. Odlikovanje Gasilski zvezi Brežice za 40-letno delovanje in sicer odlikovanje II. stopnje GZS. Veliki kip Gasilec pa sta prejela minister za obrambo RS Jelko Kacin in občinska loklana samouprava Brežice (občina Brežice). (Cole) Sevnišlii zgodovinarji srebrni Zveza prijateljev mladine Slovenije je razpisala naloge na temo Iz družinskih arhivov. Zgodovinski krožek se je pod vodstvom mentorice Vesne Butko-vič hitro in resno lotil dela. Sestajali so se ob petkih popoldne v naši šoli. Naloga je bila razdeljena na tri dele. Prvi del: družina skozi vsa zgodovinska obdobja, drugi del: družina Kragl, tretji del pa: rodovnik te družine. Gradivo je zbiralo 16 učencev, podatke so obdelovali štirje učenci, dve učenki pa sta nalogo podrobneje predstavili na velikem srečanju mladih zgodovinarjev, ki je bilo 26. in 27. maja v Stični. Na natečaj se je prijavilo 108 šol iz Slovenije, med njimi je naša šola osvojila srebrno priznanje. Ob lepem uspehu se zahvaljujemo prijaznim in gostoljubnim prebivalcem lepe Stične, ki so v svoje domove sprejeli naše učence in jim še polepšali srečanje mladih zmagoslavnih zgodovinarjev. Bojan Humar, 3.r. OŠ Sevnica Javna tribuna z OS S in 05 r Radečah 0 upokojencih« žrtvah nasilja in neiaposlenosti Poslanskega večera s poslanko Danico Simšič sta se udeležila tudi Andrej Magajna in Hardvik Pirnovar Radeče, 9. junija - Demokratska stranka Slovenije in Demokrati Slovenije v Radečah sicer nimata ustanovljenega občinskega odbora, vendar so se poslanka Danica Simšič, predstavnik sindikata brezposelnih in član Krščanskih socialistov kot krila DSS Andrej Magajna in Hardvik Pirnovar, predsednik koordinacijskega odbora strank upokojencev Slovenije, odločili, da na javni triburh spregovorijo tudi tukajšnjim*krajanom. "Debatni večer" na temo o upokojencih, o žrtvah vojnega nasilja in nasilja na splošno ter o nezaploslenosti je bil za sicer maloštevilne prisotne kar zanimiv. Uvodoma je poleg Danice Simšič o brezposelnosti spregovoril tudi Andrej Magajna, ki je v svoji razpravi opozoril na problem sive ekonomije in problem vse večjega razkoraka med no-vonastajajočimi družbenimi sloji in razkoraka med t.i. socialo in najnižjimi dohodki. Zavzel se je za čimprejšnje in aktivno reševanje zaposlovanja mladih. Del razprave je Magajna namenil tudi nastalemu položaju v podjetju Radečepapir. Hardvik Pirnovar je zbranim predstavil poglede na Zakon o žrvah vojnega nasilja in odgovarjal na nekatera zastavljena vprašanja, med drugim tudi na vprašanja o izgnancih, izgnancih - internirancih, mobilizirancih v nemško vojsko in o nekaterih drugih vprašanjih. Danica Simšič je predstavila poglede in prizadevanje stranke za ureditev razmer na področju zakona žrtev vojnega nasilja. O tem naj bi spregovorili na posebni seji Državnega zbora še v tem mesecu. Precej kritično je poslanka spregovorila o slovenski vladi, saj je po njenem mnenju vlada glavni krivec za likvidnostne težave Zavoda za pokojninsko in invalidno zavarovanje, ko že od leta 1989 ni redno plačevala prispevkov in davkov za posebne pokojnine, zahtevala pa takojšnje izplačilo. Obveznosti se je tako nabralo kar za 20 milijard SIT, po sprejetju dogovora pa naj bi vlada oz. za to zadolženi to vsoto odplačali v štirih letih, (dama) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 5. do 12. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Polonca Mirt iz Krškega - Klemena, Martina Tomažič s Studenca - Jasmino, Tamara Ištvanovič iz Brežic - Paula, Mojca Lubšina iz Bukovja - Lauro, Vesna Mikac iz Brežic - Jana in Milena Kozole iz Dobrave - dečka. Čestitamo! Qo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 J Stanje v RK Interier se normalizira Kljub temu, da finančna konstrukcija kluba še ni v celoti rešena, pa se po besedah predsednika kluba Radeja obrača na bolje. Tako naj bi v tem tednu nekaj pogodb s sponzorji, kar naj bi zagotovilo sredstva za normalno nadaljnje* delo. Potrebno bo tudi podaljšati pogodbe z igralci, ki so jim dosedanje pogodbe potekle. Tako naj bi Papež in Dragar podpisala novi pogodbi, v sredo pa pričakujejo tudi podpis pogodbe z Gregorjem Cvijičem, ki prihaja iz Škofje Loke. Krški rokometaši so trenutno na zasluženem počitku, mladinci Papež, Imperl in Urbanč pa nastopajo za mladinsko reprezentanco Slovenije, ki se je udeležila kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Argentini. Vendar pa so v Turčiji po zmagah nad domačini in Avstrijci izgubili odločilno tekmo s Spanci. Tako so osvojili drugo mesto in se niso uvrstili na SP. (J.A.) KOŠARKA KK Brežice * Ob 15. obletnici dosegli enega največjih uspehov Brežiški košarkarji, ki letos praznujejo 15. obletnico delovanja, so z osvojitvijo tretjega mesta v B košarkaški ligi dosegli enega največjih uspehov v svoji zgodovini. Nastopili so v play offu in se z odlično igro uvrstili na peto mesto. Brežičani so z doseženim več kot zadovoljni, za še boljše dosežke pa jim manjka nekaj kvalitetnih igralcev, kar pa je odvisno od materialnih pogojev, ki jih v pretekli sezoni ni bilo v izobilju. Ob zaključku sezone so se v prijateljskem košarkaškem srečanju pomerili igralci vseh generacij kluba, razdeljeni na rdeče in modre. Po izenačeni igri so zmago slavili modri z rezultatom 158:156. Do konca junija bodo Brežičani počivali, nato pa pričeli s pripravami za tekmovanja v novi sezoni. (J.A.) KK Interier Se ni popoln V KK Interier se dogovarjajo z več igralci za prestop v njihovo ekipo. Koga bodo angažirali, pa je v veliki meri odvisno od odločitve Maha Kraljeviča. Ostali kanidati so: Jeklin (Olimpija), Mihajlovič (BVC Maribor), Lapov (Švica), Karamizo (Dona Zagreb), Krunič (Zagreb) in Perica (Zagreb). Nekateri od naštetih igralcev bodo že nastopili v ekipi Interierja na mednarodnem košarkaškem turnirju v Leskovcu od 23. do 25. junija. Ekipa Interierja se pod vodstvom pomočnika trenerja Žarka Duriča že pripravlja za tekmovanja v novi sezoni. (J.A.) STRELJANJE Leskovčani najboljši V počastitev dneva slovenske vojske je v vojašnici v Cerkljah potekala zadnja strelska tekma za pionirje v letošnji sezoni, ki so se je udeležili mladi strelci iz Sevnice, Trebnjega, Brežic, Semiča in Leskovca. Rezultati so pokazali, da so strelci in strelke iz posavsko-dolenjske regije precej napredovali. Najbolje so se odrezali leskovški strelci, ki so osvojili prvo mesto v ekipni in posamični konkurenci. Rezultati ekipno: 1. Leskovec I 509, 2. Brežice I 504, 3. Trebnje 496, 4. Leskovec II 480, 5. Sevnica 470, itd. Rezultati posamezno: 1. Zorko M. 176, 2. Arh B. 175 (oba Leskovec), 3. Zakošek E. 174 (Brežice), 4. Selenšek B. 173 (Trebnje), 5. Zakošek I. 170 (Brežice). (J.A.) Grabnarjeva se je odpovedala svetovnemu pokalu Z uvrstitvijo na tekmi za svetovni pokal v streljanju je Tina Grabnar dosegla enega največjih uspehov krškega športa. Žal pa se tega tekmovanja v Milanu in Muenchnu Tina ne bo udeležila. Prednost je dala maturi na brežiški gimnaziji, ki poteka v istem času kot tekmovanje za svetovni pokal, na katerem bi imela možnost za izpolnitev norme za nastop na Ol v Atlanti. Upajmo, da bo Tini tudi v naslednjem olimpijskem ciklusu uspelo doseči takšne rezultate, ki ji bodo omogočili boj za olimpijski nastop. (J.A.) Josipa Fink peta v Evropi Mlada plesalka Posavskega plesnega kluba Lukec Josipa Fink se je udeležila mladinskega evropskega prvenstva v stepu, ki je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odlično je zastopala barve slovenskega in posavskega plesa, saj je v močni konkurenci plesalcev iz enajstih evropskih držav dosegla peto mesto. Na žalost je imela v finalu, do katerega je prišla z najboljšimi ocenami, smolo, ko se je s plesnim čevljem zataknila v desko odra. Kot prava športnica je svojo točko odplesala do konca in si zagotovila peto mesto. To tekmovanje je štelo tudi za državno prvenstvo, na katerem je Josipa Fink osvojila prvo mesto. (Galex) PLAVANJE Evropska manifestacija mladih Minuli vikend je v kraju Brecchia (Italija) potekalo tekmovanje dečkov in deklic, na katerem je nastopilo 79 klubov iz 11 evropskih držav, med njimi štiri reprezentance. PK Celulozar se je tekmovanja udeležil s tremi plavalci. Najboljšo uvrstitev v disciplini 100 m delfin je zasedel Aleš Kelhar z 12. mestom, Rok Kerin in Blaž Zadravec pa sta zasedla 21. oziroma 22. mesto. Ostali krški plavalci so nastopili v drugem kolu predtekmovanja v Trbovljah, kjer so dosegli za začetek poletne sezone zelo dobre rezultate. (Galex) 1, : Tekmovalni pogon Nogometnega kluba Krško je zaključil sezono 1994/95. Tri krške selekcije so se uvrstile na druga mesta v svojih kategorijah, članska ekipa pa je sezono končala na četrtem mestu. Pod vodstvom trenerja prof. Matica krški nogometaši vseh selekcij vadijo v Krškem in na Senovem, za oceno pretekle sezone smo zaprosili znanega nogometnega strokovnjaka v NK Krško, prof. Ratislava Matica. "Z letošnjimi rezultati smo uspešno uresničili zastavljeni cilj našega kluba z lastnim igralskim kadrom, kar je izredno pomebno za Krško kot nogometno središče Posavja. V klubskih načrtih je zapisano, da bo leta 1997 ob 75-letnici igranja nogometa v Krškem klub stabiliziran in organiziran ter z modernimi metodami dela in domačimi igralci uspel preiti v višji rang tekmovanja." MM Krško $nj "Začetni rezultati članske ekipe jeseni niso bili najbolj obetavni. Kljub temu, da smo kvalitetno igrali, rezultatov ni bilo. Spomladi smo ohranili kvaliteto igre, prišli pa so tudi dobri tekmovalni rezultati. V zimskem času je delo potekalo nepretrgano na dveh lokacijah (Krško, Senovo), vse selekcije so opravile 820 treningov. Odigrale so veliko število prvenstvenih, prijateljskih in trening tekem, v katerih je nastopilo 113 nogometašev vseh selekcij. V spomladanskem delu sezone je bila v delo kluba vključena tudi selekcija deklet, v poletnih mesecih pa v Krškem načrtujemo pionirsko nogometno šolo za dečke med 8 in 10 let. Idealna ekipa NK Krško v minuli sezoni bi bila: Stritar, Cedilnik, Ga-brič, Omerzu, Murn, Rabič, Zakšek, Molan, Zorko, Stopar in Pire. ATLETIKA Kostevc potrdil dobro formo Na tradicionalnem mitingu mladih do 17 let v Franciji je atlet brežiškega FIT-a Ivan Kostevc osvojil 1. mesto v skoku ob palici (440 cm) in tako potrdil dobro formo. S tem rezultatom je Ivan zanesljiv potnik na olimpijske dneve, ki bodo na Škotskem. Na mitingu je nastopila tudi Simona Kozmus, ki je zalučala disk 28, 60 m (10. mesto), krogla pa je "poletela" 8,84 m (14. mesto). Olimpijski miting na Dunaju Na mednarodnem atletskem mitingu na Dunaju sta med tekmovalci iz 21 držav nastopila tudi Brežičana Jure Rovan in Branko Grubič. Jure je s skokom 5,10 m osvojil 7. mesto, Branko pa je z metom kladiva 59, 74 m zasedel 9. mesto. Miting Bruno Zauli Na drugoligaškem tekmovanju za evropski pokal Bruno Zauli je nastopil tudi Brežičan Vlado Kevo, ki je orodje zalučal 62,14 m in tako z zmago reprezentanci Slovenije priboril točke za skupno moško zmago. Srednješolsko finale v Ljubljani Na finalu atletskega pokala Slovenije za srednje šole, je nastopilo tudi 14 finalistov in moška štafeta brežiške gimnazije. Najboljši rezultat je dosegla Janja Košar, ki je v disciplini 1.000 m osvojila četrto mesto. Štafeta 4 x 100 m je postavila nov šolski rekord. Vodja brežiške ekipe Polde Rovan o tekmovanju: "Čeprav nismo osvojili medalj, sem z rezultati zadovoljen. Nekateri so bili blizu osebnih rekordov, nekoliko slabše pa so nastopili skakalci v daljavo. (Galex) TK Krško - recept za uspeh Tenis klub Krško je zelo organiziran in resen klub, ki je v kratkem času svojega obstoja našel mesto v slovenskem tenisu. Z delom so začeli pred leti, v skromni obliki, danes pa so se Krčani že uveljavili v slovenskem prostoru in širše kot dobri organizatorji in gostitelji. V preteklem času so veliko storili na področju izboljšanja pogojev tekmovanja, kajti pravila TZS so zelo stroga in konkretna. Veliko je bilo vloženega truda v vzdrževanje objektov in igrišč, velika pridobitev je tudi večnamenski montažni objekt, postavljen pri tenis igrišču. Tekmovalni pogon TK Krško šteje 10 trenerjev, večinoma so to mladi in perspektivni domači tekmovalci, štirje od njih so rangirani med 100 najboljših slovenskih teniserjev (Ku-kovičiČ 56., Nohač in Gajšek si delita 73. mesto, Kuntarič 92.). Za skupino 30 dečkov in deklic skrbi pet trenerjev, zato se za prihodnost tenisa v Krškem ni bati. Člani TK Krško se intenzivno izobražujejo in organizirano usposabljajo za teniške sodnike, kar je pogoj za uspešno delovanje kluba. Znak sodnika III. razreda ima že devet Krčanov, v kratkem pa bodo dobili tudi prvega mednarodnega tenis sodnika. V zadnjih dveh kolih so krški tenisači odigrali dve tekmi, in sicer so doma premagati TK Žalec z rezultatom 9:0, z istim rezultatom pa so na gostovanju v Gornji Radgoni odpravili domačo ekipo. Ob tako organiziranih in usposobljenih teniških delavcih verjetno ne bo problem organizirati satelitskfega turnirja z nagradnim skladom 10.000 USA dolarjev, ki bo oktobra. Vendar pa vse ni odvisno od njih. (Pilip) Za konec bi še dodal, da smo preteklo sezono zaključili uspešno, rezultati pa nas vzpodbujajo, da bomo še naprej delali kvalitetno in organizi- rano. Prava vrednost ni v trenutnih, posamičnih dobrih rezultatih, ampak v kontinuirano dobrih igrah. (Pilip) Sijajna serija v končnici prvenstva v MNZ Celje članske ekipe NK Krško: stojijo od leve: Pire, Kavčič, Našič, Plankar, Molan, Vešligaj, Zorko, Stopar, Horvat, Harapin; čepijo od leve: trener, prof. Matic, Stritar, Omerzu, Rabič, Voglar, Murn in Bovha. Bazen začel z obratovanjem PK Celulozar sporoča, da je 10. junija pričel z obratovanjem bazen (temperatura vode 28 si. C) pri tovarni v Krškem, ki bo odprt od 1G\ do 17. ure od ponedeljka do petka in v nedeljo od 9. do 18. ure. Cena dnevne vstopnice je za odraste 250 SIT in za otroke 150 SIT. Sezonske vstopnice so na voljo po ceni 3.000 SIT za odrasle m 2,000 SIT za otroke, kuptte pa jih lahko ob vstopu na bazen pri prodajalcu ali v pisarni kluba vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Poleg kopanja sta na voljo peščeno igrišče zs odbojko in koš za košarko. Rekreativno plavanje Na krškem.bazenu je organizirano tudi rekreativno plavanje za vse, ki želijo izpopolniti svoje plavalne "veščine, si popraviti kondicijo in pri tem tudi shujšati. Rekreacija bo vsak dan od ponedeljka do petka od 20.30 do 22. ure. Oblika rekreacije: individualno plavanje, nadaljevalni tečaj in plavanje po programu plavalnega učitelja. Udeležba bo mogoča samo z mesečno vstopnico, cena je 2.000 SIT. Interesenti se lahko prijavijo v pisarni bazena vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Prijave bodo sprejemali tudi v času rekreacije, (Gatex) Košarkaški turnir trojk Kvalitetne košarkaške predstave v Brestanici Na košarkaškem turnirju trojk v sklopu praznika krajevne skupnosti Brestanica so organizatorji ob pomoči številnih sponzorjev odlično organizirali turnir, na katerem je nastopilo 21 ekip, med njimi tudi ekipa Našega glasa. Po sistemu na izpadanje so se v polfinalu srečale ekipe Selce, Delfin, Vitom in Raka. V prvi polfinalni tekmi je bila ekipa športne trgovine Delfin boljša od košarkašev Selc, brežiška ekipa pa je bila boljša od igralcev z Rake. V finalni tekmi za prvo mesto in 400 nemških mark so igralci iz Brežic v kvalitetni in borbeni predstavi premagali "delfinčke" z rezultatom 21:14. V borbi za tretje mesto so bili Račani boljši od najstarejše ekipe na turnirju - ekipe Selce. Ekipa Našega glasa je izpadla "šele" v drugem kolu (v prvem kolu so bili prosti) proti tretjeuvrščeni ekipi Rake, za katero je nastopil igralec KK Interierja Franc Rozman. Kljub veliki želji po uspehu pa so igralci našega tednika prikazali dobro igro, kaj več pa ni bilo pričakovati. Za ekipo Vitoma iz Brežic so nastopili igralci KK Brežice: Krošelj, Krivo-kapič, Antolovič in Marčetič. Za ekipo Delfina so igrali: Lučev, Rozman B. in Krajcar. Rozman F., Pečarič in Re-snik pa so zastopali barve Rake. Za najboljšega igralca je bil proglašen Franc Rozman, najatraktivnejša eki- Najboljši igralec turnirja Franc Rozman. pa (ob Našem glasu) pa je bila ekipa Selce. Na koncu gre pohvala organizatorju turnirja za izvrstno izvedbo, ki pa ne bi bila mogoča brez sponzorjev. Zmagovalci so si zaželeli tudi kopanja v bazenu, pridružili pa s(m)o se jim še mnogi drugi. (Galex) Zaključeno prvenstvo v lovu rib Kostanjevica, 11. junija - Na zadnjem tekmovanju prvenstva ZRD Novo mesto v lovu rib s plovcem je prvo mesto osvojila RD Črnomelj, drugi so bili ribiči RD Brestanica-Krško, tretji pa Sevničani. Med posamezniki je postal prvak Zdravko Bregar, drugi je bil Sandi Strupeh (oba RD Brestanica-Krško), tretji pa je bil Branko Zorko (RD Brežice). (Galex) športno društvo Podbočje - nogometna sekcija Veliko Mraševo prireja v soboto, 24. junija, 9. tradicionalni turnir v malem nogometu s pričetkom ob 20. uri. Prijave ekip uro pred pričetkom turnirja. Nagradni sklad znaša 120.000 tolajev + praktične nagrade. Nagrade tudi za najboljšega vratarja, igralca in strelca. * Krški tenis klub - sedanjost in prihodnost. Prvi z leve je predsednik Jani Longo, ob njem pa trener in igralec članske ekipe Stojan Jazbec. NK Krško : NK Lokomotiva Zagreb Danes (v sredo) bo na stadionu Matije Gubča ob 19. uri v počastitev občinskega praznika odigrana mednarodna nogometna tekma med domačo ekipo in Lokomotivo iz Zagreba (ne HŠNK Kutina kot je bilo napovedano). Program se bo začel že ob 17. uri, ko se bodo občinstvu predstavile vse selekcije NK Krško. Vstopnine ni. Vabljeni! C NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 OBVESTILA - REKLAME ]D OBČINA KRŠKO O BJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO PREDVIDENE PRIREDITVE V MESECU JUNIJU 1995 ORGANIZATOR VRSTA PREDVIDENI ČAS PRIREDITVE PRIREDITVE IN KRAJ PRIRED. JUNIJ POSAVSKI PLAVALNI ULEG'95-MEMORIALNA 17.06.1995 KLUBCELULOZAR TEKMA MLAJŠIH BAZEN KRŠKO TURIST.-HORTIKULT. VIDOVANJEVKOSTANJKU 18.06.1995 DRUŠTVOZDOLE TRETJE-OŠ FESTIVAL KOSTANJEK POSAVSKI PLESNI ZAKLJUČEK PLESNE SEZONE 22.06.1995 KLUBLUKECKRŠKO KULTURNI DOM PIHALNA GODBA PROMENADNI KONCERT 23.06.1995 KOSTANJEVICA KOSTANJEVICA PLANINSKODRUŠTVO KRESNA NOČ-NOČNI 23.06.1995 BOHOR SENOVO POHOD NA BOHOR OŠPODBOCME PRAZNOVANJE 140-LETNICE 23.oz.24.06. DELOVANJA ŠOLE V KRAJU OŠPODBOČJE KRAJEVNA SKUPNOST RAZSTAVAOZGODOVINI JUNU1995 BRESTANCA BRESTANICE IN ŠIRŠE GRAD BRESTANICA MODELARSKI KLUB MODELARSKI MITING 18.06.1995 KRŠKO ŽADOVINEK ZDRUŽENJE BORCEV DOMICILNA PROSLAVA JUNU IN UDELEŽENCEV NOB KOZJANSKIH ODREDOV ROKOMETNI KLUB JUBILEJNA PROSLAVAOB JUNU INTERIER KRŠKO 40-LETNICIROK.KLUBA KULTURNI DOM KUDRAKA NASTOP KRAJEVNIH JUNU 1995 LJUDSKIH PEVCEV RAKA OBČINSKA GASILSKA SREČANJE GASILSKE JUNU ZVEZAKRŠKO MLADINEINŠOL OBČINE OBČINSKA GASILSKA ZBOROVANJE GASILCEV IN JUNU ZVEZAKRŠKO GASILSKAPARADA AKADEMSKI SLIKAR LIKOVNA RAZSTAVA JUNU JOZEMARINČ.DOBEI GOSTUJOČI UMETNIK DOBE1 KOSTANJEVICA BALINARSKI KLUB TURNIRVBALINANJU JUNU KRŠKO BALINIŠČE H-SREMIČ ŠAHOVSKI KLUB KRŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO VHITROPOTEZNEMŠAHU JUNU NOGOMETNI KLUB MEDNARODNA NOGOMETNA JUNU KRŠKO TEKMA ŠPORTNO DRUŠNO REKREATIVNO VESLANJE JULU KOSTANJEVICA OTOČEC-KOSTANJEVICA Obveščamo vse organizatorje prireditev, da bomo v NAŠEM GLASU vse leto za vsak mesec posebej objavljali vse večje prireditve na območju naše občine. Zato nam pravočasno sporočite vse potrebne podatke, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev vključena v objavo. Hkrati obveščamo organizatorje prireditev, da bomo za nAslednje leto pripravili Koledar prireditev v občini Krško v obliki brošure, zato že sedaj razmišljajte o prireditvah, ki bi jih vključili v to brošuro. vi iKAVi/iKvmi iv TRGOVKA OKI »K * DARKO U. BREOE4I.LESKOVEC TEL.: 0608/33-388 PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE, KEMIČNO ČIŠČENJE 155 R13 EXACT - 6.400,00 SIT 175/70 RI3 EXACT - 7.700,00 SIT SEMPERTT - 8.000,00 SIT 185/60 R13 SEMPERIT - 8.400,00 SIT 185/70 R14 SEMPERIT - 9.800,00 SIT 185/70 R14 MICHELIN - 11 900,00 SIT MICHELIN - 10.400,00 SIT 195/60 R14 RADIPEX ¦ 15.220,00 SIT OLJA: PROTON AVANT 4 1 - 1.500.00 SIT PROTON DIESEL 4 1 - 950,00 SIT io i - 2.400,00 sit Pri na.% kupljene gume montiramo in centriramo brezplačno! DEL. ČAS: 8 - 18 h, sobota od 8 - 14 h rrarn ofonzve Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice TeL/fav: 0608/62 - 646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe, predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke. vrtne PVC garniture, vrtne garniture RATAN. TEKSTIL: prešite odeje. deke. posteljnina. zavese po naročilu. HALI OGLASI ^PAPIROTI Nudimo usluge GRAPIČNEGA OBLIKOVANJA IV TISKANJA V KNJIGOTISKABSKI IN OFFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANOTAK- TUBNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebra-stega natron papirja, ki jih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustreže-mo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter 5 in 10 kilogramske DVOSLOJNE VREČKE izdelujemo iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Če smo pri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KRŠKO Telefon: 0608/22-002, 22-009 • Telefax: 0608/22-284 V Krškem najamem neo-premljeno eno- ali dvosobno stanovanje z možnostjo odkupa. Tet.: 31-154. Prodam hladilnik, rabljen, brezhiben. Cena po dogovoru. Tel.: 31- 628 (po 18. uri). Prodam garažo pri železniški postaji v Krškem. Tet.: 32-902. Prodam otroški voziček. Tel.: 31-256 ali Avtoelektrika Tomše na Drnovem 31-296 (v dopoldanskem času). Novofudlance, mladiče odličnih staršev, oba t. vzrejna ocena, dispiazija obeh o/o, prodamo. Prevzem julija, po dogovoru tudi pozneje. So prijazni, črni, dolgodlaki kuž-ki, varuhi in veliki prijatelji otrok. Za dodatna pojasnila in dogovor za ogled pokličite od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na telefon (061) 764-111. Ugodno prodam 126 P, letnik 1989, dobro ohranjen. Tel.: 21-242 (dopoldne, Franc Omerzu). Nudimo vse vrste servisnih storitev in montažo ter centriranje gum. Na ogled tudi dostavna vozila znamke TA2. Avtoservis Franc Kos, Poljska pot 3 a, 68270 Krško. Tel./fax.: 0608/22-219. vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja rlKCTV vsaK dan ob 19. in 21, uri NOVICE Prodam starejšo hišo v centru Brežic, primerno za poslovno dejavnost. Tet.: 061/ 812-659. Zaposlimo profesorja družboslovnih predmetov za delo s skupinami odraslih. Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela sprejemamo do 16.6.1995 na Posavskem centru za permanentno izobraževanje Krško, CKŽ 15, Krško. Prodam čistokrvno dober-manko, staro 7 mesecev, za 200 DEM pod NUJNO. Tel.: 75-398. Mini disc piaver sharp, popolnoma nov, prodam za 700 DEM. Nejc Poč kar, Kregarje-va 1,68250 Brežice. Tel.: 62-280. Prodam traktor Deutz 25 KS, obnovljen. V račun vzamem tudi živino. Tel.: 33-608. Prodam obnovljen klavir. Možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Oddam mlade muce, stare 5 tednov. Tel.: 21-484. "Nino Servis" Brežice 117. in 18. VI. ob 18.30 uri: ASTERIKS OSVAJA AMERIKO, risanka 17., 18. in 19. VI. ob 20.30 uri: NESMRTNO LJUBLJENA, melodrama 20. VI.: ni predstav 21. VI. ob 20.30 uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama Kulturni dom Nrško 14. VI. ob 18. uri: ASTERIKS OSVAJA AMERIKO, risanka 15. VI. ob 19. uri in 18. VI. ob 18. uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama Nino Kostanjevica 17. in 18. VI. ob 21. uri: JESENSKA PRIPOVED, ljubezenska drama Nino Šentjernej 16. VI. ob 20. in 22. uri: BARVA NOČI, psiho-triler OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse pravne in fizične osebe, da je bil v Uradnem listu RS, št. 11/95 objavljen naslednji razpis: Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26794), uredbe o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slovenije v letu 1995 (Uradni list RS, št 82/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/ 94), objavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana javni razpis za področje energetike B) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi postopnega zapiranja premogovnikov zmanjšujejo gospodarske možnosti, in spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se uporab- ljajo za sofinanciranje projektov, dokup zavarovalne dobe in financiranje programov identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti. 2. Merila in pogoji a) Dokup zavarovalne dobe za upokojitev trajno presežnih delavcev v RRPS v skladu z zakonom in kriteriji ter merili, ki jih določa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. b) Zahtevek za sofinanciranje projektov lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki odpira nova delovna mesta tako, da zaposluje delavce iz RRPS. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte prezaposlovanja v višini do 1.000.000 SIT na delovno mesto (v podjetju, samostojnemu podjetniku ali delavcu RRPS, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta), z obveznostjo zaposlitve delavcev iz RRPS vsaj za dobo 2 let. Vsaj leto pred tem podjetje ne sme odpustiti nobenega zaposlenega. c) Programi identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti dej lavcev v rudnikih rjavega premoga. 3. Vsebina vloge Prijava mora vsebovati: <7 Ad a) Dokup zavarovalne dobe - prijave za dokup zavarovalne dobe v skladu s kriteriji iz točke 2/b pripravi RRPS. Ad b) Sofinanciranje projekta: - firmo oziroma ime ponudnika, - dokazilo o registraciji, - ustrezen poslovni načrt, - dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas - obrazec M 1, - dokazilo o statusu kmeta, - izjava, da podjetje vsaj leto dni ni odpustilo nobenega zaposlenega, (zahtevajo se elementi, smiselni iz druge b točke razpisa). Ad c) Prijava mora vsebovati: - firmo oziroma ime ponudnika, - dokazilo o registraciji, - zahtevane reference, - vzorec pogodbe s ponudbenim izračunom s prilogami, - seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog, navedbo pooblaščene osebe ponudnika, ki daje tolmačenja na zahtevo naročnika. Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - prijava za razpis - prestrukturiranje premogovnikov". 4. Rok za prijave Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do konca obdobja začasnega financiranja. O vlogah bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Žebretu, tel. 061/171-33-01 ali Primožu Bizilju, tel. 061/171-32-77 vsak delovni dan. QI ZADNJA NAŠ GLAS 22,14. JUNIJ 1995 J Maša anheta Alternativna kultura V zadnjem času tudi v naših krajih nastajajo različna kulturniška združenja, nekoč neformalne skupine ustvarjalcev se organizirajo. Pri svojem početju seveda naletijo na različne odmeve. O tem, kaj kultura je in kaj kultura ni, se že v strokovni javnosti kaj rad ukreše kak spopad nasprotujočih si mnenj. Nikar, da bi o tem razglabljali s tistimi, ki za ocenjevanje kulture niso ravno strokovno usposobljeni. Najbolj kulturno bi pravzaprav bilo, če bi se uspeli sprijazniti s tem, da pustimo vsakomur njegovo prepričanje o tem, kaj je kultura. Vem, da obstajajo merila umetnosti, estetskosti, lepote, okusa, vse pogosteje pa ugotavljam, da je v resnici zelo tvegano nekaj označiti za nekul-turo ali pa za nepomembno v kulturi. Prvič sem to spoznal nekaj let po gimnaziji. Naša profesorica zgodovine in sociologije v Piranu je bila mlada, kar "brihtna" in razgledana punca. Kot novopečena profesorica pa je naredila napako: v našem razredu se je med pojasnjevanjem kulturnih obdobij in smeri skozi zgodovino zapletla v razpravo. Nam, mulcem, ki smo že nekaj let poslušali singl plošče Beatlesov (takrat je bila zunaj že Hei Jud), je skušala dopovedati, da bitništvo in ročk nista nikakršna umetnostna smer: "V zgodovini umetnosti pusti za seboj sled samo tisto dogajanje, ki traja najmanj desetletje." Za nekaj časa so Beatlesi sicer res utonili v pozabo, a jasno je, da so danes že skoraj glasbena klasika, predvsem so pa zopet v modi. Ne sicer pri vseh, a še vseeno pri dovolj veliki skupini ljudi. Malo zato, ker je generacija, ki je odraščala z njimi, zrasla v zrelo, aktivno populacijo, predvsem pa zato, ker do bili res dobri in jih je še danes težko posnemati. Zato sem še danes prepričan, da ima sicer vsakdo pravico izjaviti, kaj v kulturi in umetnosti mu je všeč in kaj ne (ali česa ne razume), da pa je bolj varno vrednotenje prepustiti času in publiki. Zakaj sem začel z gimnazijsko zgodbo o Beatlesih? Zato, ker so nekaterim iz naše generacije (pa ne v moji gimnaziji) nategovali lase ob trikotnikih, ko so jim dokazovali, da morajo k frizerju. Fantom so včasih od bolečine stopile solze v oči. Danes se fantiči strižejo na "nulo", na balin, skinheadi so povsem uveljavljena podskupina z znanim vrednostnim in vedenjskim vzorcem... Ne bi rad, da bi jih začeli preganjati zaradi prekratkih las oni, ki so nekoč imeli težave zaradi dolžine svojih pričesk. To je samo vmesni vzklik, a hkrati s temi spremembami se spreminja tudi dogajanje v kulturi. Vsem ne zadostuje samo dosedanja etablirana kultura ali pa ne morejo do nje. Zato ustanavljajo alternativne skupine, postavljajo lastno sceno in okrog sebe zbirajo lastno publiko. Morda se bodo sčasoma umirili in bodo generacije za njimi ali njihovi otroci potem gradili novo sub-, under-, kontra- inkakšno že si bodi kulturo, ki bo ustrezala samo njim. Verjetno se bo cela sodobna kulturna scena razdelila v frakcije, gibanja, prepričanja, kombinacije filozofskih pogledov in izraznih ali izpovednih pristopov. Zelo verjetno je, da bo veliko dogajanja v kulturi odvisnega od finančnih možnosti njihovih nosilcev ali mecenov. Razumeti je treba tudi, da je težko biti ustvarjalen, originalen kulturnik v svetu, kjer so skozi zgodovino ustvarjalci poizkusili že skoraj vse. Človek včasih dejansko dobi občutek, da je že vse mimo. Drži pa še nekaj: vedno se bodo ljudje delili na tiste, ki jim kultura, ne glede na to, ali je klasična, sodobna ali underground, pomeni vsaj izziv, če že ne zelo veliko, in na one, ki se samo delajo, da jim pomeni ali pa se morajo boriti za preživetje in jim kultura ni kaj prida pomembna. Tokrat smo anketirance spraševali o pomenu in vplivu novih kulturniških združenj na sceno v njihovem okolju. (Ika) Alojzija Molan iz Račic: "Včasih smo se družili in zabavali na vaških veselicah, večje proslave pa so se dogajale v večjih mestih, na primer v Laškem, Radečah ali Celju. O kulturnih društvih in aktivnostih ne morem govoriti, ker dogajanja ne spremljam redno, vem pa, da se danes mladi ne udeležujejo predstav, kjer bi nastopajoči igrali narodno glasbo, predstavili kakšno resnejše literarno delo ali celo odigrali operno predstavo. Ne vem, mislim, da so se časi zelo spremenili." Mag. Tomaž Teropšič, direktor Posavskega muzeja Brežice: "Glede na to, da delam v kulturi, bi bilo smešno, da tega ne bi podpiral. Vse, kar je kulturnega, je dobro podpreti. Odvisno pa je od programov in njihove izvedbe, kajti upoštevati je potrebno obe plati medalje. Vsekakor pa je moje mnenje pozitivno, saj se bodo tako mladi lahko angažirali na mnogih področjih in ne bodo prepuščeni cesti." Boštjan Dimec, monter iz Krškega: "Mislim, da je to kar zanimiva zadeva, saj sem tudi sam včlanjen v Forum ustvarjalcev kulture Brežice. V redu je to, da se majo mladi kam dati. Zdaj je problem za denar in tako pride kar dobro v poštev kakšna prireditev oz. koncert. Menim, da bi na teh koncertih morali dati možnost mladim skupinam, da ne bi vedno "trajba-li" eni in isti. Kar se organizacije tiče bi morali poleg pijače ponuditi tudi hrano." Antonija Amon, knjižničarka iz Krškega: "V preteklosti so društva povezovala in izobraževala ljudi, danes jih je veliko že izumrlo. Časi se spreminjajo, prav tako ljudje, vendar so vedno dobrodošle nove ideje in novi ljudje. V Krškem je pred kratkim nastalo novo društvo Vodnar. Tudi v naši knjižnici se trudimo po svojih močeh, občasno prirejamo razstave likovnikov, ure pravljic, literarne večere..." Lucija Kuntarič, predsednica KUD Lojzeta Košaka Kostanjevica: "Nisem proti ustanavljanju društev, vendar je že za obstoječa slabo poskrbljeno. Čeprav se čez krško ZKO ne morem pritoževati, saj so tudi za nas finančna sredstva, ki' jih prej ni bilo. Kaj je kultura? Odgovorov je lahko veliko, kakor pač na to gledaš. Lahko imaš sto tisoč argumentov proti temu ali prav toliko za. Pogrešamo več sodelovanja med društvi, saj se večina združuje vanje ravno zaradi ljubezni do kulture in ustvarjalnosti." Urban Pompe, gimnazijec iz Brestanice: "Sam velike razlike v kulturnem življenju mladih z ustanovitvijo novih društev ne vidim. Do sedaj sem si vedno sam zbral način zabave. Seveda pa vsi koncerti, ki jih je sedaj več, nudijo boljšo možnost druženja mladih. Obisk koncerta je vsekakor boljše kot obisk diskoteke. Poskrbeti pa bi bilo treba še za mlade, ki jih glasba ne zanima preveč in še zanje najti kakšno primerno obliko zabave." Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbttna d.o.o. Krajevni praznik Brestanice Brestanica, 10. junija-V soboto so na brestaniškem gradu proslavili krajevni praznik 7. junij in hkrati tudi 1.100-let-nico prve pisne omembe Raj-henburga ozirama Brestanice. Slavnostni govor je imel predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Avsenak, nekaj besed pa je spregovoril tudi častni krajan Brestanice, zgodovinar dr. Tone Ferenc. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja KS, ki so jih prejeli Milica Pohle, Miran Resnik in Ko-stak Krško. Priznanja z bronasto plaketo so prejeli Irena First, ki je uredila grajski muzej, Jože Zevnik, Franc Zorko, Stane Fabjančič ter Tespack Brestanica. Priznanja z zlato plaketo pa so prejela Lovska družina Brestanica, ki ima 58 članov in spada v eno izmed najbolj organiziranih v Sloveniji, in DKD Svoboda Brestanica, ki že od konca druge sve- tovne vojne združuje ljudi v kraju. Kulturni program sta izvedli pevka Bogdana Herman in harfistka Mojca Zlobko s ciklusom srednjeveških ljudskih pesmi. Otvorili pa so tudi bogato razstavo Brestanica skozi čas. (Kati) Brestanica. Priznanja s srebrno plaketo so podelili Cvetki Kinčič, Rafku Orožnu, Antonu Omerzelu, Niku Kurentu ter dramski sekciji DKD Svoboda Dan vrtca v Brestanici Brestanica, 9. junija - Brestaniški vrtec je letos prvič odprl svoja vrata. Prireditev je sovpadla z krajevnim praznikom in spada hkrati v okvir 20-letnice delovanja vrtca. Sicer pa vrtec v Brestanici deluje že 33 let. Otroci so se staršem predstavili v likovni delavnici, kjer so barvali broške iz mavca in delali trganke, v lutkovni delavnici so izdelovali domiselne ročne lutke, v glasbeni delavnici so izdelovali improvizirane instrumente. Poslikovali so tudi lončke in delali cvetlične aranžmaje v tehnično-cvetličarski delavnici. V kuharski delavnici pa so pripravljali obložene kruhke. Otroci so pripravili tudi pester kulturni program, potem pa so starše povabili na piknik. Namen dneva vrtca je bil, da starši spoznajo delo svojih otrok, in se tudi vključijo v njihovo delo. (Kati) Ob kofetku Bogdan Benigar - naš stari znanec iz Krškega Letošnja Druga godba, enajsta po vrsti, bo potekala od 10. do 21. junija na različnih odrskih prizoriščih po Ljubljani. Osrednji dogodek pa se bo zgodil, kot že vsako leto, v Plečnikovih Križankah in bo, kot pravijo, zgodovinski. 13. junija bo s svojim nastopom domača skupina 2227 odprla glasbeni dogodek leta. Tega dne se bodo na odru pojavili MARK RIBOT SHREK, THE KLEZMATICS, FERUS MU-STAFOV. Letošnjo taktirko v programskem odboru je prevzel še do pred kratkim naš občan Bogdan Benigar. Slišali smo, da je doma, in ga poprosili za krajši klepet ob kavi. Bogdan Benigar, naš stari znanec iz Krškega, trenutno Ljubljančan. Se nameravaš vrniti v Krško? "Dobro vprašanje, a zaenkrat ne! Mogoče, ko bo tehnologija tu bolj razvita in bom sem prišel na teren." Tvojih poklicnih interesov res ne pozam, poznam pa te kot velikega Ijubutelja glasbe. Med drugim si opravljal fun- kcijo glavnega urednika na radiu Študent, ki po mojem mnenju rola daleč najboljšo glasbo v Sloveniji. Kaj počneš sedaj? "Delam pri Glasbeni mladini Slovenije, sem urednik revije Glasbena mladina. Tam opravljam funkcijo glavnega programskega vodja festivala Druge godbe. In edina možnost, da delam, se mi ponuja v Ljubljani. Žal Krško v tem trenutku ni mesto, kjer bi lahko normalno deloval, so pa še druge stvari, ki me vežejo na Ljubljano." Povej nam kaj o uveljavljenih kriterijih za izbor skupin na festival Druga godba. "Kriterijev je več, hočemo program, sestavljen iz več glasbenih zvrsti, iščemo sorazmerje med aktualnim in kvalitetnim, predvsem pa gledamo na to, da skupine prihajajo z vsega sveta. Se pravi, če imaš kakšno etno skupino iz Afrike, boš imel tudi jazz skupino iz New Yorka. Seveda pa se ti kriteriji lahko sestavljajo, če hodiš ven na festivale, vidiš kaj se tam dogaja, če spremljaš tekočo glasbeno produkcijo. Skratka, če si na tekočem z glasbeno ponudbo svetovnega merila." Kako je letos s skupinami, ali se bo ponovil nastop katere od skupin, ki so že gostovale na naših odrih? "Ja, nekaj jih je; Klezmatics, skupina iz New Yorka, ki igra židovsko tragično glasbo iz vzhoda Evrope. Nastopili so že v klubu K4, vendar smo se letos odločili, da jih spet povabimo, iz razloga, ker vse kaže na možnost, da bi isti večer nastopili Marc Ribot Shrek, tudi iz NY, ki dosti sodelujejo s Klezmatics, in možnost, da bi nastopil Ferus Mustafov iz Makedonije, ki je velik vzor nekaterih članov omenjene skupine. Študirali so ga že pred 15 leti na konzervatoriju v Bostonu in lani je že nastopil s Klezmatics na štirih koncertih po Nemčiji, v eni izmed akcij proti rasizmu. Ker se je pokazala možnost, sem uredil, da se omenjeni glasbeniki najdejo isti večer na našem odru. V zadnjem trenutku pa se je pojavil Mustafov harmonikar Milan Zavkov, in to bo letos glasbeni dogodek, s katerim se bomo tudi v Evropi ponašali." Ali bodo skupine z Druge godbe nastopile samo v Ljubljani? Zaradi finančnih omejitev bomo nekatere skupine pritegnili iz njihovih evropskih turnej in zaradi pokrivanja stroškov bomo nekaterim organizirali koncerte v Novi Gorici. Tako bo tam nastopila Kolumbijka TOTO LA MOMPOSINA, prav tako gostja iz Zimbabweja Stella Rambisai Chivveshe. Je pa "fino", če ima festival exkluzivno skupino, ki pride samo na festival in oddide potem domov. In to je potemtakem "image", ki ga poskuša imeti vsak festival. Zato smo tudi lani imeli kar dve taki skupini, eden od njih je bil 30-članski orkester iz Francije, in to je velik strošek, ki smo si ga lahko privoščili le ob deseti obletnici DG. Letos pa bodo poleg omenjenih nastopili še: Alžirec Cheb Mami, šavrinske pupe en ragaconi iz Istre, Škoji (Korčula), Tavagana (Korzika), The Roots (ZDA), Louis Sclavis acoustic quartet (Francija) in Heavy les wanted (Slovenija-ltalija)." Zahvaljujem se za pogovor in ti želim še obilo uspehov pri nadaljnjem delu. (Mr. Jožo)