po?tn!t!D ctačsna v g?tev!>il ilustROvAii čreuŽmsHi CcbniK i/hAjA. v Utiilek III. leto V Ljubljani, 26. februarja «931 štev. 9 Takrat, na pepelnico... Vesti', kiij je najbolj neprijetno in obenem najbolj smešno? Če greste /. mlado gospodično, vanjo in vase zaverovani, po cesti, pa vam pride naproti druga gospodična, ki ste bili z njo nekoč, recimo. dobro znani. Od daleč jo vidite in ne veste, kaj bi storili. Ali naj jo pozdravite in se zamerite svoji spremljevalki, ali naj je ne pozdravite in se zamerite njej? Saj veste — z zamero je križ, in človek nikdar ne ve, kaj še lahko »pride. Tako nekako se mi je zgodilo zadnjič. Samo s to razliko, da sva bila oba s priveskom. Prav za prav ni bilo zadnjič. Že lani, in nismo se srečali na cesti, ampak v kavarni. S svojini dekletom sem bil. Sedel sem za mizo zraven nje in ji obračal liste v ilustrovaniii časopisih. Tedaj pa je prišla ona v kavarno. In za njo gospod. Prav imeniten je bil ta gospod. Krasno plešo je imel in pet. šest las na njej. In teli pet. šest las si je naravnost umetniško razčesal po glavi. Kar prestrašil sem si' misli, kako dolgo je moral sedeti pred ogledalom in naravnavati teli pet. šest las, da je mogel plešo tako geometrično razdeliti. In še nekaj neumnega mi je takrat prišlo na misel. Morda zato, ker sem sedel z dekletom. Takrat ima človek najbolj neumne misli. Kar nekaj me je prijelo in mi reklo: tale mož — tudi znotraj ima »leso in s petimi, šestimi lasmi pokrito. In ko sem pogledal v obraz dekleta, s katerim sem nekoč prav tako sedel v kavarni i't obračal ilu-strovane liste, se mi je zazdelo, da gledani lutko pred seboj, še celo vrvice sem videl ki dajejo ničnim udom življenje. Pod strop so šle in od tani v gospodovo roko. In ta roka je bobnala po mizi. bobnala... Takrat me je moje dekle začudeno »ogledalo. ,.Kam si se zatele-bal? Tak obračaj vendar lisic1" In zazdelo sc mi je. da sem takrat tudi jaz postal lutka... * še nekaj bi vam rad rekel. I a-ko za tolažbo gospodičnam. Ne vem. kako so že (Irki imenovali boga moške moči in lepote. Mislim, da je bil Adonis. Takega Adonisa sem zadnjič srečal prav tam v kavarni. ko sem sedel z dekletom a drugim. Prišel je. debelo palico je imel v roki in opletal z njo. Kar čudil sem se mu. Sama ramena in prsa so ga bila. Potem je stopil k sosednji mizi. natakar mu je slekel plašč in tedaj — o groza jo bilo Adonisa pol manj. Prsa in ramena so se zožila in palica, ki jo je še zmerom držal v roki. se mi je zdela neskončno neumno debela. In nekaj še bolj neumnega mi je prišlo na misel. Pomislil sem, koliko Adonisa bi še ostalo, če lii slekel obleko in stopil predme s svojo debelo palico — gol. Nekaj me je premotilo, da sem to povedal dekletu, seveda čisto tiho. Zavihala je nosek in rekla — da sem packa. To isto rij o sem napisal na pepelnično sredo zjutraj. B. S. R. Kako vatu Dorothy Jordan bolj ugaja, v filmu ali takole? (Foto MUM) EtTOMf** -TEDU* Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije, ki je prošli teden lahno obolela, se je že znatno zboljšalo in bo v nekaj dneh lahko vstala. Zagrebška društva so sklicala v petek pred gledališčem protestno zborovanje proti terorističnim akcijam zoper našo državo. V trgovinskih pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo je v načelu dosežen sporazum. Konec prešlega tedna so bile v Bohinju velike mednarodne smučarske tekme. Najboljše rezultate so dosegli Švedi in Čehi. . V Beogradu se je ustanovilo društvo za izdelavo jugoslovanskih zvočnih filmov. Zverinskega morilca mengeškega nadžupnika Kušarja so 18. t. m. prijeli v osebi devetnajstletnega Ivana Laknerja, ki je umor hladnokrvno priznal. * Veliki filmski igralec Chaplin je prispel v četrtek v London, kjer so ga množice pozdravile z velikanskim navdušenjem. Umetnik je prišel v London, kjer je preživel mlada leta, zato da prisostvuje krstni predstavi svojega najnovejšega filma ..Luči velemesta1'. Chaplina je sprejel med drugimi tudi ministrski predsednik McDonald. Dva bivša albanska oficirja sta pretekli petek streljala na Dunaju na albanskega kralja Zoga. Zadela pa nista njega, nego njegovega adjutanta, ki je s svojim življenjem rešil kralja, in ministra dvora, ki pa ni dobil nevarnih ran. Največji tovarnar čevljev na svetu čehoslovak Bat'a zagovarja ukinitev vseh carin, češ da samo zavirajo produkcijo in pospešujejo brezposelnost. Češkoslovaško-jugoslovanska liga v Pragi je v četrtek priredila našemu poslaniku v Pragi dr. Kramerju pozdravni večer. Na londonskem kutoliškem pokopališču so imeli te dni čuden pogreb. Pokopali so delavskega poslanca Smitha, ki je bil po poklicu šofer. Za njegovim pogrebom je vozilo v strnjeni vrsti več ko dva tisoč avtomobilov-taksijev. Iz Kitajske se je vrnil znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin. ki ie tjakaj odpotoval pred štirimi leti v znanstvene sVrlie. Huseina, na smrt obsojenega zarotnika iz Menemena v Turčiji, ki je zadn jič pobegnil izpod vislic, so spet zaieli in obesili. Vislice so mu postavili na istem kraju, kakor pred tremi tedni, ko je pobegnil. Na španskem je admiral Azuar sestavil vlado iz voditeljev mounr-hisfičnih strank. V Franciji grozi splošna rudarska stavka. Otrok % Napisal Guy de Maupassani Čeprav je Jaeques Bourdil-lete dolgo časa prisegal, da se nikdar ne poroči, se je vendar premislil. To se je nenadoma zgodilo poleti v morskem kopališču. ko je neko jutro ležal na pesku in gledal ženske, ki so prihajale iz vode, se je zadela obenj drobna nožiča. Pogledal je gor in osupnil. Sicer je videl samo gležnje in skrbno zapet kopalni plašč, toda bilo je dovolj, da je takoj zagorel zanjo: zamikale so ga njena dražestnost in njena sveža lica in ustnice. Predstavili so ga njeni rodbini in preden se je dobro zavedel, se je v dekle zal jubil. Kadar je poslej videl Berto l.annis le ud daleč, je zardel do ušes. Pri njej je onemel, nič ni mogel reči. niti misliti ne in v srcu ga je zbadalo, Ali je bila to ljubezen? Nič ni vedel, nič ni razumel, toda odločil se je na vsak način, da naredi iz tega dekleta svojo ženo. Starši so se dolgo upirali, ker ni bil ravno na dobrem glasu. Pravili so. da ima ljubico. In pa, da ljubi bolj ali manj vse ženske, ki so v dosegu njegovih ustnic. /.ato se jc odločil, da prekine vsako razmerje s svojo prejšnjo ljubico. Njegov prijatelj je uredil zadevo z odpravnino in ji zagotovil brezskrbno življenje. Jactpies je plačal, toda o njej ni hotel ničesar več čuti. niti njenega imena ne. Pisala mu je pisma, a jih ni odprl. Vsak teden je zagledal na svoji mizi neokretno pisavo zapuščenkc: in vsak teden ga je obhajala večja jeza in uničeval je pisma, ne da bi jih bil odprl, ne da bi jih bil prebral. niti vrste, saj'je dobro vedel, da so v njih sami očitki in prošnje. Ker dekletovi starši niso verjeli, da se je že zadosti poboljšal. je moral čakati vso zimo in šele pomladi so uslišali njegovo prošnjo. Prišla je svatbena noč. Plesali so v velikem salonu. Umaknila sta se v mali japonski budoar, ki ga je to noč razsvetljevala drobna barvasta svetil j ka, viseča izpod stropa kakor ogromno jajce. Okno je bilo priprto in časih je potegnil od zunaj svež vetrič in jima pobožal lice, zakaj večer je bil pokojen in mil. poln pomladanskih vonjav. Ničesar si nista rekla: držala sta se za roke in si jih stiskala. Ona je bila nekam zmedena, kako ne — toda smehljala se je, ganjena je bila. časih je skoraj zajokala, časih zavriskala od veselja, kakor da se je ves svet izpre-menil zaradi tega. kar se godi z njo. nemirna je bila. ne da bi vedela zakaj, in njeno telo, ujemo dušo je prešinjala neka nedopovedljiva in prijetna utrujenost. On pa je samo gledal in se ji smehljal. Govoriti je hotel, a ni našel besed, in je zato vso svojo nežnost in ljubezen izrazil v stisku svoje roke. Časih je šepnil: „Berta!" in vselej je) dvignila oči k n jemu in njen pogled je bil sladak in nežen; za trenutek sta se gledala. potem so se njegove oči zaprle in pobesile. Nenadoma pa so se odprla vrata, v sobo je stopil sluga in prinesel na krožniku nujno pismo, ki ga je pravkar prinesel postrežček. Jacquesa sta nenadoma obšla čuden strah in tesnoba, ki si ju ni umel razlagati. Dolgo je gledal pismo. Pisava mu je bila neznana. Ni se ga upal odpreti, in obšla ga je želja, da bi ga vtaknil v žep in rekel: ..Jutri ga preberem. Jutri bom že daleč!" Idila v kotu je videl dve besedi: „Z e I o n u j n o", in to ga je prestrašilo. ..Dovoli/* je rekel ženi, raztrgal ovitek in bral. Bral ji- in bledel, dvignil je glavo in zajecljal: „Draga, mojemu najboljšemu prijatelju se je pripetila nesreča. Takoj moram k njemu, ker gre za njegovo življenje. Saj mi dovoliš, da odidem za nekaj minut? Takoj se vrnem." Nekaj jo je zgrabilo. Komaj da je rekla: „Le pojdi!” Ni se ga upala vprašati, kaj je. In on je šel. Ostala je sama in poslušala godbo iz sosednje sobe. On pa je odhitel po stopnicah. Ko je stopil na ulico, se je ustavil in še enkrat preletel pod cestno svetiljko pismo, ki ga je dobil. In v njem je čital: „Vuša nekdanja ljubica je pravkar rodila otroka. Pravi, da je vaš. linirla ho. in njena edina želja je, da l)i s us še enkrat videla. Rotim vas, da nii sporočite, ali pridete. Nesrečna je in usmiljenja vredna. — Dr. lioimard. Ko je slopiI v sobo umirajoče. je bila že v zadnjih zdihljajih. Izprva ga ni niti spoznala. Zdravnik in dva strežnika so ji stregli. Dve sveči sla brleli na mizi. za posteljo pa je ležal v zibelki otrok in vekal. Krvavela je. na smrt ranjena, umorjena po tem porodu. Zadnji trenutki njenega življenja so tekli in navzlic zdravnikovi negi krvavenje ni prenehalo in smrt se je bližala vse bolj in bolj. Spoznala je Jactptesa in hotela dvigniti roko. Ni mogla, preslaba je bila, in njena blodil lica so se pokrila s solzami. Pokleknil je na kolena pred posteljo, jo prijel za roko in jo krčevito poljubljal. Nato se je počasi približni belemu obrazu, ki je zadrhtel, ko se ga je dotaknil. Eden izmed strežnikov je stal zraven postelje s svečo v roki. ki jima je svetila v obraz. Zdravnik ju je opazoval iz kota. Tedni je rekla z glasom, ki je bil daleč, daleč: ..LJmrla bom. dragi! Obljubi mi. da ostaneš do konca pri meni! Oh! Ne zapusti me v poslednjem trenutku!“ Poljubil jo je na čelo, na lase in zaječal. „Ne boj se," je šepnil, „saj ostanem!" Nekaj časa ni mogla več govoriti, tako je bila slaba. Nato pa je dejala: „Tvoj je ta otrok, pred Bogom ti prise-žem, pred svojo dušo, preden umrem. Samo tebe sem ljubila... Obljubi mi, da ga ne zapustiš." Hotela je vzeti v roke drobno telesce, še čisto krvavo, pa ni mogla več. Nekaj ga je davilo. Vest in bolest sta se jela oglašati v njem: ..Prisežem ti. da bom skrbel zanj in da ga bom ljubil. Nikdar ga ne dam od sebe." Takrat ga je poskusila poljubiti, a je bila preslaba. Samo njene ustnice so se videle. kako so se hotele približati njegovim, pa jim ni bilo dano. Sklonil se je k njej. in jo poljubil. Pomirila se je malce in šepnila: ..Prinesi ga sem. da vidim, ali ga res ljubiš." Vzel je otroka. Nežno ga je položil na posteljo med njo in sebe in malo bitje je utihnilo. Čisto tiho je rekla: ..Ostani!" in ostal je. Ostal je in držal v svoji roki to roko. ki je drhtela v mrzlici umiranja. kakor je držal malo prej drugo roko. ki je drhtela v mrzlici ljubezni. Časih je pogledu I na uro. mimogrede, skrivaj je sledil kazalcu, ki je šel mimo polnoči, mimo ene. mimo dveh. Zdravnik je šel: strežnika, ki sta prej hodila tihih korakov po sobi. sta zdaj dremala na stolih. Otrok je spal in tudi mati je zaprla oči. Nenadoma, takrat ko je kalno jutro že pogledavalo skozi zastore, pa je iztegnila roke s tako nenadnim in krčevitim sunkom, da bi bila skoraj vrgla otroka na tla. Iz grla ji je udarilo hropenje, nato pa je omahnila... Bila je mrtva. Strežnika, ki st.i prihitela, sla se prekrižala: ..Končano • 4» Je> „ Še poslednjič je pogledal ženo. ki jo je ljubil, nato pa se je ozrl na uro, ki je kazala štiri. Pustil je površnik in zbežal v črni obleki z otrokom na rokah. Ko jo je bil pustil samo, je mlada žena čakala v malem japonskem budoarju. Ker pa ga le ni bilo. se je vrnila v salon, na zunaj sicer mirna, toda mučile so jo črne slutnje. Minula je ura. Takrat je šele povedala, da je prišlo pismo in kako se je Jacques prestrašil. ko ga je prečital. Še zmeraj so čakali. Povabljenci so odšli, samo najbližji sorodniki so ostali. Opolnoči je nevesta legla vsa v solzah. Mati je sedla z dvema tetama k postelji in poslušala njen jok. njeno obupno in nemo vzdihovanje... Oče je šel na policijo, da poizve, ka j se je zgodilo. Ob petih so začuli na hodniku glasove: odprla so se vrata in se tiho zaprla; nato se je nenadoma oglasil jok — otroški jok! Ženske, ki so bile v sobi. so planile pokonci: Berta, ki je bila ogrnjena v samo nočni* haljo, je bila prva pri vratih. Sredi sobe je stal Jaccjues. bled, drhteč, z otrokom na rokah. Ženske so ga prestrašeno gledale — samo Berta je ostala mirna: neka bojazen ji je stiskala srce, skočila je k njemu in vzkliknila: ..Povej. kaj se je zgodilo, povej!" S presekanim glasom je rekel: „Ta otrok... je moj... in njegova mati je pravkar umrla..." In stisnil je malo vreščeče bitje k sebi. v svoje nerodne roke. Berta pa ni rekla besede. Prijela je otroka, ga objela in privila k sebi: nato je dvignila oči. ki so bile polne solz. k možu in mu dejala: ..Mati je mrtva, praviš?" „Da. pravkar je umrla." je od govoril. ..V rokah mi je umrla. Od poletja je nisem videl. Prav nič nisem vedel in šele zdravnik me je obvestil..." Tedaj je šepnila Berta: ..Kaj ne. la otrok ho najin? Midva ga bova odgojila, kaj ne. dragi?" JULIJ MM 'r Drugi del OČETOV GREH (lili\ to hi zdaj hotel nedvom- Tn roman je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Roniana". Današnje nadaljevanje je dva in dvajseto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnja. ..Oprostite gospod, da vas tako pozno motimo." se je opravičil Emil Senechal. ..Kakor ste prav napovedali, nas gospa Xavierjeva danes popoldne ni hotela sprejeti. Toda mi. gospod Levigier, moramo izpolniti dve dolžnosti. Moj brat Andrej se mora odzvati klicu umirajoče, ki mu je pred petnajstimi leti rešila življenje: dala mu je svojo kri. In potem l>i. hoteli od te nesrečnice, ki se ji je omračil um. zvedeli neke stvari, ki ne zanimajo samo nas, nego tudi sodišče.“ ..Sodišče!" se je vznemiril l.evigier. „Ne razumem vtis, gospodje! Kaj naj ima tu sodišče?" Odgovoril mu je neznanec, ki se je navzlic svojemu ori-jentalskemu prizvoku dobro izražal francoski. ..Jaz sem prijatelj leli dveli gospodov, od katerih je eden. namreč gospod Emil Senechal. moj svak. Oba sta člana rodbine. ki sta jo dva zločinca hotela spraviti s sveta, hoteč se tako polastiti večmilijonskega imetja. Na srečo sem njune naklepe preprečil. Eden izmed njiju se je potem usmrtil. drugega smo predali sodišču. pa je pobegnil. Mislili so sicer, da se je obesil v Fon-tainebleaujskem gozdu, toda po moji sodbi je obešenca pravi zločinec podtaknil. Vi- no dognati." l.evigier od osuplosti iz-prva ni prišel do besede. ..Ne... ne razumem! Kaj se to mene tiče?” ,.Prišli smo vas prosit, da nam za nocoj prepustite tole okno. Saj ste rekli, da pride nesrečna blaznica vsako noč k oknu in vas prosi, da sporočite Andreju njeno poslanstvo. Ne bi vas prosil tega, gospod," je dodal M urad. v ideč. da jim Levigier nič prav ne zaupa, .,če vam ne bi na obrazu bral. da ste pravico-Ijuben človek." Te besede so Levigiera razoroži le. .,Dobro," je odgovoril. ..Ura je enajst, zato vam ne bo treba dolgo čakati. Utrnil bom luč." Trenutek nato so bili štirje možje v popolni temi... Strašno počasi so lezle minute. Naposled je ura odbila dvana jst. Takrat se je nasproti odprlo okno in v njem se je pokazala ženska postava. ..Gospod!" se je začul slaboten, proseč glas. ..Da. jaz sem!" je odgovoril Levigier in vztrepetal. ..Izpolnil sem vaše naročilo. An- I v • • it d rej živi. ..Kje je?“ je še tiše nadaljeval glas. ..Prišel je, pa mu vaša svakinja ni hotela odpreti." ..O." se je začulo ihtenje, ..o. potem bom pa morala umreti, ne da bi ga še poslednjič videla, ne da bi se poslovila od njega in ga prosila odpuščanja, ker sem mu uničila življenje — o!" Levigiera je mrzlo izprele-telo. Ni imel poguma dalje govoriti z blaznico — vstal je in se umaknil Andreju. ..Lidija," je mehko začel Andrej. „Jaz sem — ali me poznate? Nič vam nimam odpustiti... umrite v miru... o. kako sem vas ljubil!" ..Hvala... hvala ti!” je ola jšano vzkliknil glas. .//daj lahko umrem! Bog te je obvaroval — rešil te je pred bodalom človeka, ki je mene pognal v zločin!" Emil in M ti rad sta stopila še bliže k oknu in željno prisluškovala. „Že dolgo je mrtev!” je rekel Andrej. „Laž! Laž!" je takrat Lidija nenadoma povzdignila glas. ..Varuj se njegovega bodala !" Tisti mah je njeno sobo poplavila luč. Gospo Xavier-jevo je bil privabil Lidijin krik. Blaznica se je krčevito oklepala okenskega križa. Ni hotela iti. ni slušala na prigovarjanje svakinje: hotela je ostati, da vidi Andreja, in njene prodirljive oči so žarele kakor dva oglja v noč. In tedaj je še enkrat zbrala vse svoje moči in zavpila: .,Andrej! Andrej! Varuj se Kocpiina! Rocjuin je F'orges!“ Potem se je nenadoma okno zaprlo in trenutek nato je izginila tudi luč. Levigier je spet privil elektriko. V žarkem soju žarnice so bili obrazi štirih mož pošastni kakor strahovi. Levigier se je prvi osvestil. „Nu, ali ste zvedeli, kar ste hoteli ?“ ..Da," je zmagoslavno odgovoril M u rad. „Upam, da boste že čez nekaj dni čuli zanimive stvari.” S temi besedami je pomignil bratoma Senechaloma in vsi trije so se poslovili od Le-v igiera. Dvajset o p o g I a v j e SODBA Drugi dan ol) enajstih so je osem ljudi zbralo v veliki dvorani Senechalove palače v Rimski ulici. Bili so sami sve-doki Roquinovih zločinov — manjkal je edino stari Ber-(ara. ki je umrl pred petimi leti. Prisotni so hili razen Emila in Andreja še Murad. Valentin iu Aliče, njegova žena. Chilperic, ki so mu leta že zaznamovala obraz, Trompe-let in Trutat. Sestanek je sklical Murad. ki jo napovedal za danes velik dogodek. Nekdanja markiza Aliče ni še nič izgubila svoje nekdanjo lepote. Ali je bila sreča tisto, kar so razodevalo vedro črte njenega obraza? Ne vemo: gotovo jo le to. da je bila ljubezen med njo in Valentinom še prav tako velika in neskaljena kakor prve dni njunega zakona. Ko so bili vsi zbrani, jo Murad povzel besedo. „Roquin še živi!" je'rekel mrzlo. ..Emil. Andrej in jaz smo se prošlo noč o tem prepričali.'1 Vest je med navzočo udarila kakor blisk. ..In Bontemps?" so je prvi zavedel Chilperic. „Ali jo vendar že napočil čas. da maščujem smrt nesrečnega Simeona?" ..Tudi Bontemps živi.” je mrzlo nadaljeval Murad. ..Živi pri Roquinu — pri Forgesu. kakor se zločinec zdaj imenuje. In pod tem novim imenom se mu je uspelo visoko popeti: postal je senator, nabral si je denarja in si pridobil velik ugled. Ker je hotel zabrisati sledove svojega prejšnjega življenja, nas je pustil pri miru — toda ali naj so zato obotavljamo in ga ne predamo pravici? Obračam se na vas vse, njegove nekdanje žrtve in vas vprašam: Kaj storimo z Ro(|iiinom, sedanjim senatorjem Eorgesom?“ Nihče mu ni odgovoril. Mrtvaška tišina je vladala v sobi. ..Kakor vidim." je spet povzel Murad. ..neradi načenjate stvar, ki ste se trudili, da bi jo pozabili. Toda navzlic temu vam povem: Roquin bo še da- XL(X A/3C'S\ nos umrl! In prav tako njo- _______ V go v pajdaš Bontemps!" Nihče izmed navzočih so ni upal oporekati, laka nezlomljiva volja je gorela iz lurkovih oči. „V nekaj trenutkih mora bili l’orgos lu." je mirno nadaljeval Murad. ..Poslal som mu pismo in mu sporočil pod privzetim imenom ,grof Morland’. da sem danes povabil n jegovega sina Gastona k sebi, češ da kupim nekaj njegovih slik. roda mlademu slikarju je pri meni nenadoma slabo postalo — som mu pisal — in da so bojim zanj. Ker ljubi Forges med vsemi na svetu najbolj svojega, edinca, sem prepričan, da ne bo niti trenutek pomišljal in da bo —“ Ostro in presunljivo je takrat zapel zvonec. Murad ni utegnil dogovoriti. Vrata so so odprla in v sobo je planil — Forges! Toda kakšen je bil! Lasje so mu bili divje razmršeni, znojno kaplje so 11111 pokrivale čelo, obraz je imel spačen: bil je bolj podoben razjarjeni zveiri. ki so ji vzeli mladiča, kakor Človeku. Naši znanci so nehote vstali, l rutat pa je skočil k vratom in se postavil prednjo. Ob pogledu na svoje žrtve, ki so stale pred njim kakor žive prikazni, je Forges VSAK l»AS8 IlVNiAŠAN.Ii: Odgovori na 138. struni 1. Kaj napravijo v Havani na Kubi. če pešca avto povozi? 2. Kdo je izumil električno žarnico? 3. Kateri slovenski list izhaja v Južni Ameriki? 4. Katero nemško plesalko so v svetovni vojni ustrelili kot vohunko? 5. Kdo je odkril cepivo za pasjo steklino? 6. Katera bolezen je hujša in groznejša od kuge, raka in tuberkuloze? 7. Zakaj odlašate z naročnino? V*- y O'- '\om v vozu tam na nabrežju. Povejte mu, da mu moram sporočiti zelo prijetne stvari!" * Slabe pol ure pozneje je stopal Gobriand roko v roki z doktorjem Longravom proti Forgesovemu avtomobilu. Ob zdravnikovem sporočilu ni bil niti trenil z očmi — le blisk zmagoslavja se mu je vžgal v očeh. Forges je svojemu staremu sovražniku ponudil prostor kraj sebe. Longrave je pomagal pohabljencu v voz. „Z Bo gom," se je senator poslovil od zdravnika. »Recite šoferju, naj vozi v ulico Poissonniers — a počasi!" „Aha,“ si je rekel Gobriand. ki si vsega tega ni znal razlagati. »Kaže, da bo tvoja istorija dolga, gospod Forges de lVfontfore!" Toda motil se je. Forges je takoj prešel na stvar. »Gospod Gobriand, prosti ste," je suho rekel. »Kaj pravite na to?" Gobriand je bil na pol prepričan, da. mu stari sovražnik pripravlja past. »In denar, ki mi ga dolgujete — kaj je z njim?" je vprašal nezaupno. »Ali mi ga vrnete?" »Seveda," je mirno odgovoril Forges. »Čez štiri in dvajset ur bo v vaših rokah." »Tako?" je zategnil Gobriand. ki ga je pokoj Forgeso-vega glasu vendarle spravil nekoliko iz ravnovesja. ..In obresti ?" »Zanesite se: dobili boste več kakor ste sami zahtevali!" »Iti mislite, da se vam bom zato zahvalil?" je porogljivo vprašal Gobriand. hoteč zakriti vznemirjenje, ki se ga je jelo polaščati. »Ne potrebujem zahvale, od vas je tudi ne pričakujem," je mirno odgovoril Forges. »Govoriti moram o važnejših stvareh — govoriti moram o svojem sinu. Gaston ljubi vašo hčer, kakor veste". »Iz tega. sodim, ne bo kruha," je odvrnil Gobriand in se zmagoslavno zasmejal. Obrnile list! Na strnili 136 je začetek našega novega originalnega romana Srce v okovih. Nič ne rečemo, nič ne maramo hvaliti: sami presodite! Za vsak slučaj „lu ta nesramnež mi je potem rekel rla govorim logično!" „Kaj pa pomeni ta beseda?" ,,Ne vem... /a vsak slučaj sem mu eno primazal." V vlaku Počasi sopiha Kamničan po ravnini. V oddelku II. razreda se jo neki gospod zleknil na klop in zasmrčal. Na Ježici pa stopi \ oddelek no\ potnik. Z velikim zabojem. Zaboj dene v mrežo nad glavo spečega. Čez. nekaj časa pa se nenadoma pocedi iz zaboja in nekaj kapljic pade spečemu na lice, da se prebudi. „Vino, kaj?" se prijazno nasmehne gospod še napol dreinaje. ..Obžalujem. Pes." B. R. Z lučjo Dva kmeta se srečata ponoči na cesti. ..No, Jernej, kam pa kolovratiš z leščerbo?" „K nevesti." ..Treba ti je ravno leščerbo! Vidiš, jaz. sem k svoji hodil zmeraj brez nje." „Saj sem si koj mislil, ko sem jo videl." Med Židi Jajteles: ..Poglej, kakšno smolo imam! Na tega konja sem stavil, in samo za dolžino nosu je zaostal za zmagovalcem." Pinkeles: „Rcs smola. Če bi bil imel tvoj nos, bi bil prvi." Tine in Tone ali pomočnik v nesreči Tine in Tone imata majhno delavnico. Pridna sta in rada delata, sama v kozarec časih preveč pogledata. V zadnjem času pa se je zgodil čudež. Zaklela sta se, da ne pokusita več pijače. Zadnjo steklenico slivovke sta shranila za bolezen. Minejo trije, štirje dnevi. Tone se ne more več premagati. Stopi k Tinetu in mu reče: „Ti slišiš, mene strašno grize po želodcu..." ..Prepozno, mene je že včeraj ves dan." Posledica ,.Potem sem mu.rekla, da ga ne maram več videti..." „ln kaj je naredil?" „Luč je utrnil!" Dober r a č u n a r „Po čem imate piškote?" ..Šest za pet dinarjev." „šest zn pet dinarjev, to je pet za štiri dinarje, štiri za tri dinarje, tri za dva dinarja, dva za eu dinar, eden za — enega vzamem!" Čudež svetega Urha Po prekrokani noči je obstal mož. na vogalu, da si izprazni želodec. ki mu je nagajal. Neki pes, ki je prišel po svojih potih, je ne-z.aiipno vohal vso stvar. Mož. ga je tono pogledal. „Kje sem klobaso jedel, še vem, kje kumarice, tudi. Kje sem požrl tega hudičevega psa, pa res -ne vem." Prijazna želja ,,Ali že veš. da so Kosmača zašili?" ..Koliko pa je dobil?" ..Dosmrtno." „Prav mu je hudiču! Še več naj bi mu bili dali!" Marko in Mirko Marko in Mirko sta bratu, še mlada in zelo rada se imata. Neki dan pa se zgodi nesreča. Mirko se pretepu s sošolci in nesreča nanese, da pade \ blato. Ves povaljan in umazan pride domov, kjer ga oče seveda ne sprejme kuj prijazno. »Čakaj, paglavec," mu zagrozi. Zdaj se hitro umij in spravi v posteljo, ko se posušiš, pa dobiš, kar ti gre!" Mati ožehta umazanega nesrečnika in ga nese v posteljo. Ker se seveda dere na vse pretege, ga še pomiri in mu obljubi, da bo prosila očeta za »popust" pri batinah. Marko med tem poje, kar je še ostalo. Potem prosi očeta, naj mu dovoli, da gre k bratcu. Mamica je vsa ganjena. ..Poglej, stari," mu reče, „ali ni to lepo? Pri tem otroku bi se lahko zgledoval! Ti si tak. da se te vse boji. Marko pa je tako dober." Tedaj se vrne Marko iz sobe: ..Oče. Mirko se je že posušil." On že zna Mojzes Samojlovič pride k odvetniku : ..Gospod odvetnik, kaj naj storim? Včeraj sem, opazoval skozi ključavnico, kako je sedela moja žena z. mojim knjigovodjo na zofi..." „LoČite se od nje!" „Ne, tega pa ne!" „Potem odpustite knjigovodja!" »Njega? Kje naj pa dobim drugega, ki bi bil tako poraben?" ..Potem vam pač ne morem pomagati." * Čez nekaj dni se Mojzes in odvetnik spet srečata. Mojzes je vesel in radost mu sije z. obraza. „Gospod doktor, sem že uredil!" ..Ali ste odpustili knjigovodjo?" „Ne!“ ..Kaj ste se ločili od žene?" ..Pojdite no! Zofo sem prodal." V šoli Seveda spet Marko in Mirko. Učitelj vpraša Mirka: „Če bi zdajle dal na mizo dve jabolki — katero bi vzel, Mirko? Manjše ali večje?" »Seveda manjše," odvrne Mirko kakor na ukaz. „Lepo, lepo," prikima učitelj. „Zdaj mi pa še povej, zakaj?" „Ker bi me sicer Marko namlatil!" m sne E V OKOVIH K o in a n Napisal Mirko Brodnik ' Prvi del ŽIVI MRTVEC Prvo poglavje MLADA LJUBEZEN Tih večer je legal na gorenjsko stran. Poslednji žarki zahajajočega solnea so svetili po dolini in v njihovem soju je bilo rdečkasto zlata in lepa. da bi se človek zasanjal vanjo in si jo zaželel zmeraj tako. tako lepo. (ako žarečo. Kakor zlat prt je bila. \ lahnem vetriču se je zibala pomladanska pšenica in valovila kakor morje. In vmes se je šopiril rdeči mak in kadar je potegnil vetrič. mil je odletel list kakor kaplja rdeče krvi in utonil na l leh. Mehka, prijetna utrujenost je ležala v prirodi. Od daleč so se videle gore v nejasnih oblikah, kakor bi se vsak trenutek izpreminjale. se krčile in širile. Časih se je zasvetilo sedlo med njimi; ozek pramen solnea je šinil mimo njega, da se je zaiskril in potem utonil v polmraku. Daleč za drevjem je vstajal trg. Samo nekaj streh seje svetilo izza vrhov in zvonik je kipel po ! nebo kakor ostra, velika igla. In zadaj za trgom je bil hrib, zelen, skoraj sinj-kast. Kakor kralj se je dvigal iznad okolice: ozka. malo iz-hojena steza je držala na vrh. da si jo v somraku komaj videl. Potem se je izgubila med leščevjem kakou rjav trak. Po tej stezi sita šla Zora in Branko, ko je tisti večer zahajalo sobice, lesno sta se oklepala drug drugega, zakaj rosa je že pokrivala travo in drselo jima je. In čudno: prav nič vesela nista bila, čeprav jima je sreča žarela iz oči. Saj sta le predobio vedela: samo še nocoj, ta večer, potem pa se morda dolgo ne bosta videla — ali pa celo nikdar več. Samo še ta večer... Jutri, ko bo vstajal dan. bo čez širno ravan sopihal vlak in v njem se bo vozil Branko, nazaj na fronto... in morda, morda... „Zakaj si tako žalostna, Zora?" Njegov glas je bil proseč in skoraj otožen. „Nikar ne premišl juj, Zora, saj ne bo več dolgo. Morda še mesec ali dva — in ko se vrnem, bom zmeraj tvoj, samo tvoj..." ,,Mesec ali dva..." je ponovila. toda njene misli so bile vse drugje. Potem se je nenadoma zresnila in si potegnila z roko po čelu. „Ne vem, ka j me je nocoj prijelo... Tako čudno se mi vse zdi — tako čudno, da me je skoraj strah." Nasmehnil sc- je. ..Strah te je? Zakaj? Zame? Glej: tri leta bo že, kar sem odšel na bojne poljane, in prav nič se mi ni zgodilo. Ne vera. kako je to. Časih, kadar premišljujem o tem pasjem življenju, se moram samemu sebi čuditi. Nikdar sc nisem izogibal boja. Neštetokrat sem nesel kožo na prodaj. in vendar... zmeraj je ostala cela. Takrat lani —saj sem li pisal. Dve sto nas je šlo v boj — vrnilo se nas je sedem. In jaz edini nisem bil ranjen. Kadar na to pomislim, začenjam verjeti v čudeže.“ „V čudeže ?“ „l)a. v čudeže,” je počasi ponovil. ..Ne verjameš? V tem peklu pride človek na misli, ki jili drugače ne bi nikdar srečal." Nenadoma pa se je zresnil. ..Odpusti mi. Zora, da te dolgočasim. Toda človek mora koga imeti, da mu odkrije vse. kar mu teži dušo... Vidiš, jaz sem našel tebe..." Obstala sta sredi poti. Pred njima je ležala dolina in lahna meglica je vstajala iz nje, kakor bi dihala. Sama ne vedoč kedaj sta sedla v travo. Branko se je je še tesneje oklenil in jo privil k sebi, tako krčevito, kakor bi se bal, da mu je kdo ne iztrga v tej sveti uri. ko ni govoril z njo, ko je govoril z njeno. dušo. z njenim srcem. Skrila je glavico na njegovih prsih in zazdelo se mu je. da je zaihtela. Plaho, kakor bi se bal. je med dlanmi dvignil to glavico k sebi in videl: v n jenih očeh sta se lesketali dve solzi, dve debeli solzi. Sklonil je glavo k njej in jo jel poljubljati, da ji je popil tisti dve solzi. In potem je skril obraz v njene lase in jih pobožal z drhtečimi ustnicami. ..Vidiš. Zora," je rekel mehko. ..tako bi te hotel zmeraj imeti. Pako dobro in vdano. In da bi pozabil vso grozo, ki me je ubijala mesece in mesece, ko sem bil sam. tam dahu''-. brez tebe. brez tvojih oči in sem komaj čutil tvoje misli. ki so kradoma prihajale k meni vsak večer. Da bi li lahko rekel: Zdaj si moja in nihče več to mi ne vzame..." Umolknil je. Ona pa je dvignila k njemu svoje dobre oči in mu šepnila: ..Branko, verjemi mi, kmalu bo to. kmalu, nenadoma bo prišlo, ko še slutil ne boš. In takrat vedi: Zora (e čaka. težko te čaka, da jo pritisneš na svoja prša in ji rečeš: Zdaj užijva plačilo za vse te grde dneve, ko sva bila ločena, ko so bile med nama dežele in glad in boj.“ Današnje nadaljevanje romana Brez vesti na straneh 13.2—134 Drhtela je. Skrivnostno vznemirjenje jo je prevzelo, da mu je komaj mogla reči te besede, ki jih je poslušal s laku srečnim obrazom. Solnce je že zdavnaj izginilo za obzorjem in tema, ki je pokrila zemljo s svojim plaščem, jo ogrnila tudi njega in njo. In v njenem zavetju se je izpolnil zakon, ki ga terja priroda, ki se mu nihče ne more odreči, ki se mu nihče noče odreči. Ko sta se spet zavedla, da sta zemljana, je bila že temna noč. Branko jo je dvignil s tal in njune ustnice so se strnile v strasten poljub, ki je bil pečat zaveze, sklenjene tisti večer. Ko so se ustnice ločile, je Zora drhtela kakor trepetlika v vetru. Zvezde so bile na nebu neme priče. Zora se je zagledala vanje, proseče, kakor bi se bala. da ne bodo izdale njene in njegove skrivnosti. In neute-šena groza jo je stisnila za srce. Druga za drugo so izginjale zvezde za oblake, ki so se prikradli na nebo. ..Stopiva! K nevihti se pripravlja!” se je tedaj oglasil Branko. In kakor v odgovor sc je v daljavi posvetil prvi blisk in zamolklo je zagrmelo izza hriba. Oklenila se je njegovega hrbta in se stisnila k n jemu: ..Branko, strah me je, tako strah, da še skoprnim.“ ..Saj si pri meni." jo je skušal potolažiti. ..Se četrt ure. pa bova doma.“ Kakor brezkončna kača se je vila pot tisti večer. Čedalje manj zvezd je bilo na nebu. čedalje več črnih oblakov je zagrinjalo južno stran. Že čisto blizu so migotale trške svetiIjke. toda čim dalj sta hodila, tem dalje so st' jima zdele/ ..Branko, tuj! Kaj poroko doma ?“ Prve kapljice so orosile njeno glavico. Zavil jo je v svoj plašč in jo pritisnil k sebi. ..Vidiš, kako se odmikajo luči..." ..Naj se odmikajo. Še lepše bo potem, ko se zasvetijo nad nama in nama pokažejo pot..." „Da, še lepše bo..." je verno ponovila za njim. ..Še lepšo... dosti lepše...” Tedaj pa se je nenadoma razklalo nebo nad njima. Kakor podnevi se je v blisku razsvetlila vsa dolina. Zora je kriknila. Pred sabo, čisto blizu je zagledala obraz, ki je strmel v njo, topo, nemo. In potem je utonil njen krik v grom. ki jo je skoraj oglušil. Branko je začutil, kako je popustila, njena roka. ki se ga je prej tako krčevito oklepala, čutil je, kako la ročica, ki jo je oboževal, kakor mrtva zdrknila ob njem. Zora st' je onesvestila. Drugo poglavje PRI STOJANOVIH Komaj jo je prestregel, da mu ni omahnila na tla. ..Vi. Slavec?" je tedaj začul glas lik sebe. ..Stojanovi so v skrbeh zaradi Zore." leda j šele je Branko spoznal neznanca. Bil je njego\ poveljnik, stotnik Peter Kregar. rezervni oficir kakor on. Zora sama 11111 je rekla, da si' je napovedal za nocoj. ,.Dolgo vaju ni bilo," je rekel nekam zbadljivo. Potem šele je opazil, da nekaj ni v redu: Zora je kakor mrtva ležala. na Brankovih rokah. ..Naj vam pomogam. Težko boste zmogli. Čakajte, jaz bom odnesel gospodično domov." Hotel 11111 jo je vzeti iz naročja. toda Branko je odmahnil z roko. ..Ne! Ne!" Njegov glas je bil skoraj srdit. Hitro je krenil naprej, ne meneč se za stotnika, ki je stopal za njim. Nekaj minut nato so se odprla vrata visoke razsvetljene hiše in na pragu se je prikazala starejša ženska. ..Jaz sem. poročnik Slavec. Gospodična je v omedlevici." Stojanovi so bili tisti večer res v skrbeh. Zora je bila odšla s poročnikom Brankom kmalu po kosilu. Itekla sta. da mislita napraviti kratek izlet in se kmalu vrniti. Toda ure so tekle in pričelo se je že temniti. Gospod Stojan, notar v gorenjskem trgu, kjer se odigrava ta prizor naše povesti, je jel stopicati po sobi. Tudi gospo je skrbelo. Vedeli so — vojna je in bog ve, ktlo vse se klati po okolici. Ko je pod večer prišel stotnik Kregar, sorodnik gospe notarke, jih je za nekaj časa ta obisk premotil, da so na hčer skoraj pozabili. Toda kmalu se je skrb spet oglasila, še z večjo silo kakor prej. Niso vedeli, kaj naj store, dokler se ni Kregar ponudil, da ju gre iskat. Ko je gospa tula poročnikove besede, je od strahu onemela. Zora nezavestna? Kaj se ji je le moglo zgoditi? ..Tistega bliska st' je ustrašila. Nekje blizu je moralo treščiti. I11 prav takrat je prišel tudi gospod stotnik..." ..Mene se ni prestrašila," je mrko odvrnil Kregar, kakor da čuti ost v Brankovih besedah. Toda nihče ni tega opazil. Po materini želji je poročnik odnesel Zoro v sobo in jo položil na zofo. Njeno lice je bilo bledo kakor zid in ni bilo opaziti znaka življenja. Branko se je že pripravil, da skoči po Na prvi pogled morate videti, da je naš novi originalni roman Srce v okovih izpod peresa Mirka Brodnika nekaj posebnega. Dovolj je. da preberete ie prve odstavke: jamčimo Vam. da ne boste razočarani. zdravnika; takrat pa so se pobarvale mladenkine listnice in kri ji je zalila obrazek. Odprla je oči. samo čisto malo je pogledala izpod trepalnic, a njen pogled je objel vse, ki so bili v sobi. Očeta in mater, Branka in Kregarja. Plaho se je za trenutek ustavil na vsakomur. Najdalje pa je počival na Branku in v njem na vsakomur. Najdalj pa je Branka presunilo. Potem se je sklonila k materi in se razjokala na njenih prsih. Branko in Kregar sta tiho stopila iz sobe in šla v pritličje. Na stopnicah se je Kregar nenadoma ustavil. ..Je bilo lepo na izletu?” „Cisto lepo,“ je odvrnil Branko, ki je komaj zadrževal jezo. Čutil je strupeno ost v stotnikovih besedah, vendar tega ni pokazal. „Slovo, kaj?" »Kakšno slovo?" „1 110, slovo. Saj menda niste pozabili, da jutri odideva nazaj na fronto." »Ne, nisem pozabil." Stopil je mimo stotnika \ salon. Tam je večerja že čakala. Notar je sedel pri oknu in gledal ven. Ko je opazil, da je še nekdo drugi v sobi. se je obrnil in zagledal Branka. Komaj vidno se mu je nagubalo čelo. „Upam, da vam ni bilo neprijetno. Precej dolgo ste jo morali nesti.'“ Branko bi se bil skoraj izdal, toda pogled na notarja ga je osvestil. »Hvala Bogu ni bilo hudega. Upam, da gospodični ne bo škodovalo." listi trenutek sta stopila v sobo gospa in Kregar. Potem so sedli za mizo. Pri večerji je Kregar neprestano zatrjeval, da še ni tako dobro jedel, in delal poklone gospe, ki je vsa žarela od sreče. Notarju to ni bilo po-všeči in Branku tudi ne. Ni maral hvalisanja, čeprav je bila večerja res dobra. Razen tega pa se je še spominjal, kako je pred letom Kregar enako govoril, ob povratku pa je „Roman“ stane 1 mesec 8 Din, Zt leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi: „Roman“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na čchoslovaškcin 70 kron. v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink. potem čez notarko zabavljal. Toda molčal je. Njegove misli so se vrnile k Zori. Bog ve. ali bo lahko še govoril z njo pred odhodom? Ali je ne bodo za držali v postelji? Kar bal se je te misli. Po večerji so še nekaj časa ostali pri mizi. Kregar je govoril. kakor bi bil imel jezik z medom namazan. O vsem. največ pa o svojem junaštvu. Branku je bilo tega kmalu dovolj. Rekel je, da ga boli glava, in je šel iz sobe. Zunaj v veži je bilo vse prazno. Odprl je hišna vrata in stopil na prosto. Še zmeraj ni bilo nevihte, toda Branko je čutil, da se mora kmalu vliti. Tako soparno je bilo, da ga je kar dušilo. Hudo 11111 je bilo pri srcu. Počasi je stopal po dvorišču, nenadoma pa je obstal. Nad njim je bilo Zorino okno in v senci zastora jo je videl, kako je slonela ob oknu. Prav tiho je poklical. Z naglo kretnjo je odgrnila zastor. ..Počakaj, Branko." Nato je izginila. Kmalu je začul tihe korake na stopni- VSAIL IKVN 11 OIMMIVOll Na vprašanja na 133. strani 1. Pešcu zapro. 2. Thomas Alva Edison. 3. »Slovenski tednik" (Buenos Aires). 4. Mata-Hari. 5. Francoski zdravnik Pasteur, |Ki katerem se imenujejo zavodi zn zdravljenje te bolezni. 6. Gobavost (lepra). Tega pa mi na žalost ne vemo. (ali. Ko je stopil k vratom, je stala Zora že lam. Šla sta v vrt, in se obrnila h klopi v kotu. S ceste je svetila slabotna Ilič in Branko je videl njen obrazek, ki je bil še zmeraj bled. tako bled, da se je skoraj prestrašil. Sedla mu je na kolena in se privila k njemu. »Vedela sem, Branko, da m e pokličeš. Dobro sem vedela. Kje so drugi?" ..Vsi so v salonu. Kregar jim nekaj pripoveduje," se je nasmehnil. »Tvoja mama ga strašno rada. posluša." »Jaz ga ne maram. Ne vem. zakaj. Nekaj me odbija. Morda zato, ker tebe sovraži." »Sovraži me? Kdo ti je to rekel?" »Nihče mi ni rekel. Srce mi tako pravi in veni. da se ne motim." »Utegneš imeti prav," je rekel tiho. »Nevoščljiv mi je. Zaradi tebe. Morda naju je takrat zasledoval, ko sva se vračala s hriba." »Boj se ga." je odvrnila Zora, kakor da ni čula njegovih zadnjih besed. »Nekaj mi pravi, da se ti bo poskusil maščevati." »Maščevati? Ne bojim se ga, čeprav je moj poveljnik. Znal se bom braniti." »Pazi, Branko." je rekla boječe in naslonila glavico na njegovo lice. »Umrla bom, če se ti kaj pripeti." »Nikar se ne boj." jo je tolažil, toda še zmeraj je drhtela. Vroče jo je poljubil in stisnil k sebi. »Saj ne bo dolgo in vrnem se k tebi." Z muko je govoril te besede. Zdelo se mu je, da vede laže samemu sebi in njej. Skrivnosten glas mu je priše-petaval, da je ne bo videl dolgo, dolgo, morda celo... Kakor bi hotel izbrisati te misli, je skril glavo v njenih mehkih laseh in zdrknil s čelom do njene rame. »Žalostno bo nocoj najino slovo." je rekel tiho. »Kar bojim se ga. Sam ne vem, kako bom mogel strpeti tam gori brez tebe." „Saj bom zmeraj pri tebi, Branko..." Samo to mu je rekla, toda čutil je, da je v teli besedah vse, da je v tt'h besedah njena duša. Tedaj je opazil v odprtem oknu jedilnice Kregarja. Naglo je skotil pokoneu. „Zora... Kregar me išče...“ Kakor blazna mu je padla okrog vratu. „ Bran ko, nikar še ne pojdi ! Ostani pri meni...“ Nežno je razklenil njene roke. ..Saj se vrnem! Kmalu se v rnem." „Ne, ne, Branko... Vsaj poljubi me!“ Kakor bi se bil v-njem utrgal viliar, jo je zgrabil in stisnil k sebi, da je skoraj zavrisnila. Poiskal je njene ustnice in jih jel poljubljati, vroče, divje, kakor poljublja le tisti, ki ve, da ga v prihodnjem trenutku čaka smrt. l\a licih je čutil njene solze in za trenutek se mu je zdelo, da bo tudi on zajokal in izjokal vso svojo bol. Toda mahoma se je osvestil. Vedel je, da mora. napraviti konec, da mora zbežati odtod, dokler ni prepozno, dokler ga ne zgrabi obup. „Kaj ti je, Branko'' " Nemo sc je zazrla v njegov obraz. „Zora!“ Vrgel se je na klop in si zakopal obraz v dlani. Čutil je drhtečo roko. ki mu je šla po laseh in po čelu. Potem je ni več bilo. Ko se je trenutek nato ozrl, je opazil belo senco, ki je hitela proti vratom. „Zora!“ Zaman je bil njegov klic. Bela senca je izginila v temni veži. Ko se je malo nato vrnil v salon, se je Kregar že pripravljal na odhod. Naglo se je poslovil tudi on in oblekel svoj vojaški plašč. Na cesti je čakal voz. Ko je šel čez dvorišče, se je ozrl na Zorino okno. Kakor prej, je tam slonela in videl je, kako je senca na zastoru krčevito drhtelti v nemem joku. - . Tretje poglavje ZA FRONTO Trije meseci so minuli, kar se je Branko vrnil na fronto. V teh treh mesecih se je dosti izpremenilo. V Rusiji je prišlo do prevrata. Rdeča zastava je zavih ra la nad Kremljem in s krvjo zalila vso Rusijo. Čete, ki so bile še zmeraj na meji, so to najbolj občutile. Namestil miru, ki je prej tako dolgo vladal, so se morali zdaj skoraj vsak dan boriti in odbijati močne napade čet, ki jili je vodil slep fanatizem. Ni ga bilo dneva, da ne bi imeli izgub, ki so začele iti v stotine in tisoče. Kakor bi rasle iz tal, so se dan za dnem pojavljale čete kozakov in ogražale sovražnika, da ni bil nikdar varen. Napadale so samotne oddelke, ki so se jih le s težavo in velikimi izgubami rešili. Na meji je za vojake nastal pravi pekel. Tudi Branko je to čutil. Mesec dni je že bilo tako. Sko-raj vsako noč. Preden je dobro zaspal, ga je prebudil krik vojakov, ki so opazili kozake. In potem pokanje pušk in srojnic in oglušujoče grmenje topov. Vsak dan. Vsako noč. S stotnikom Kregarjem se nista dobro razumela. Ni čudo. Branko je zaslutil, da je tudi on zaljubljen v Zoro. In zdaj, ko je videl, da je odletel, da je imel Branko več sreče, zdaj se je znašal nad njim. Kjer je bilo le količkaj nevarno, tja jo poslal njega, in zmeraj je imel Brankov oddelek največ izgub. Vsako najmanjšo reč 11111 je očital, nič mu ni bilo prav. V teh težkih dneh so ga tolažila le Zorina pisma. Prav danes je dobil spet eno, pa ga še ni utegnil odpreti, ker mu je bil Kregar ves čas za petami. Š6le zdaj je imel priliko. Sluga Janez, ki ga je imel že kar je bil na ruski fronti, 11111 je pravkar povedal. da so Kregarja poklicali k štabu in da ga nekaj časa ne bo. Janezu je naročil, naj mu prinese večerjo, sam pa se je vrgel na slamnjačo in raztrgal ovitek. Naglo je preletel pismo in prebledel. Črke so 11111 zaplesale pred očmi in moral je zbrati vso svojo voljo, da se je malce pomiril. Potem je planil pokoneu in še enkrat p recital pismo, to pot zbrano in s preudarkom. Zora mu je pisala: Branko! Te/ki so dnevi in noči, ko sem sama tu, daleč od lobe, daleč in sama. Ne moreš si misliti, koliko trpim. Doma ne vedo, kaj je bilo tisti večer med nama, Branko. Nikomur nočem povedati. Samo najina tajna ji', in najina tajna naj ostu-» ne. Preveč sveta je najina ljubezen. da bi smel kdo zanjo vedeti. Niti materi nisem hotela povedati, čeprav nekaj sluti in me neprestano izprašuje. In zdaj, Branko, ti moram nekaj zaupati. Morda veš, kaj? K.o sem snoči legla v posteljo, me je obšlo. Sladka utrujenost, ki je prej nisem poznala, ki mi je bila tuja. Omotična sem postala in nekaj se ( je zganilo v meni. Zdaj vem, kaj je, Branko, in vso to' noč sem molila in rotila Boga, naj me ohrani tebi in njemu, ki je na potu. Branko, blagoslovi me... blagoslovi... da bi srečno pričakala trenutka, ko se izpolni, kar mora priti. Vrni se, Branko, Zora te čaka. Čaka in hrepeni po tebi, kakor popotnik \ puščavi po kapljici vode, ki ga bo rešila smrti. Vrni si*, Branko, da povedeš pred oltar svojo Zoro, ki koprni po trenutku, ko bo tvoja, samo tvoja, za vselej... Potem so se odprla vrata. Janez se je vrnil z večerjo in jo postavil predenj na mizo, ki je bila zbita iz surovih, ne-obtesanih desk. Branko je bil tako zatopljen v svoje misli, da ga je komaj opazil. Samo odmahnil mu je z roko. naj odide. Spustil se je na slamnjačo in si podprl glavo s pestmi. Premišljal je. Kaj naj stori? Ali bo dobil dopust v teh težkih časih, da se vrne za nekaj dni domov in obvaruje Zoro sramote? Ta misel mu je razjedala dušo kakor črv, ki ga ne more ubiti. Nemo je strmel pred se. Zunaj je čul svoje vojake, ki so se pogovarjali. Ni jih poslušal. Čul je strele, ki so pričali, da so spet kozaki v Ali v gostilnah, kavarnah in brivnicah zahtevate „Roman“? bližini, a se ni menil zanje. Mislil je samo na njo. na Zoro. Janez je stopil v sobo. Videl je, da se Branko ni pritaknil večerje. Vprašal ga je, kaj naj stori. ..Vse skupaj odnesi," je dejal Branko nejevoljno. ..kadar se stotnik vrne. mi povej." „Stotnik se je pravkar vrnil." je odgovoril Janez. ..Pravijo, da bomo imeli spet opravka s kozaki." ..Brigajo me kozaki!" je jezno zagodrnjal. ..kje je stotnik ?“ ..V svojem šotoru, gospod." Poročnik je vstal in odhitel ven. Pri vhodu se je zaletel v vojaka, ki je bil namenjen k njemu. Slišal je samo. da je zaklical vojak za njim: dGospod stotnik vas želi videt i." .,Kavno prav," si je rekel, še zmeraj je držal pismo v roki. Naglo ga je vtaknil \ po\ ršnikov žep. Stotnikov šotor je bil blizu, komaj trideset korakov od njegovega. Odgrnil je z naglo kretnjo plahto pri vhodu in pogledal v šotor. Stotnik ni bil sam. Nadporočnik in dva praporščaka sta bila pri njem in vsi štirje so se sklanjali na zemljevid, ki je bil razgrnjen na mizi. ..Gospod stotnik, čakam," je rekel, ko je obstal pri vhodu. kregar je obrnil glavo. ,.Vi, Slavec? Čakal sem vas." ..kaj važnega? Tudi jaz bi rad nekaj govoril z vami.” Pogledal je po častnikih. „Če mogoče, na samem." ..Dobro. Gospodje," se je kregar obrnil k častnikom. ..Prosim vas, da naju za trenutek pustite sama." „Gospod stotnik." je začel Branko, ko so častniki odšli. ..za teden dni dopusta bi vas prosil. Sodim, da mi ga lahko dovolite, saj sem ga z neprestanimi napori zadnjega meseca pošteno zaslužil. In razen tega... moram ga dobiti. Nujna stvar je, ki zahteva, da jo čimprej uredim." ..In sicer?" ..lega vam ne smem povedati. gospod stotnik, ker se ne tiče samo mene." „Da bi vam dovolil nujen dopust, ne da bi vedel zakaj ga potrebujete? Ne morem, kaj bi storili vi na mojem mest u ?“ Branko je samo pobesil glavo. ..Ne morete? In če vas prosim? Če se sklicujem na vse to. kar sem zadnji čas prestal? Če vam rečem, da gre za mojo čast in za čast osebe, ki mi je blizu?" ..Ne morem." ..Potem se bom moral obrnili na višje mesto. Potem bom moral reči, da mi niste dali dopusta iz osebnega na-sprotstvu." ..kaj? To si upate reči?" je vzrojil kregar, „le recite! Poskrbel bom, da boste dobili odgovor, ki vam gre." Stopil je k vratom. ,,Gospod je častniki, prosim, da vstopite. Najin pogovor je končan." Branko je bil bled ko zid. ..Gospod stotnik!" kregur ga ni niti pogledal. „Vrnimo se k stvari. V štabu so me obvestili, da pripravljajo kozaki to noč na nas napad z dveh strani, ker smo preslabi, da bi se branili. Iio treba napasti njihovo levo krilo in ga razgnati. Gospod poročnik," se je obrnil k Branku. ..Vaša naloga bo, da to izv ršite. Bazen vaše stotnije vam (Tam še petdeset mož. na katere se boste lahko zanesli. Stopite bliže." Povedel ga je k mizi. „Tu vidite ozemlje, kjer se zbirajo kozaki. Na koncu doline. Vi se splazite z vojaki ob obronku. da jim pridete za hrbet. ko izstrelim zeleno raketo. jih napadete od zadaj. Pazite. da vas ne zaslede, preden jim ne boste dovolj blizu. Ste razumeli?" & Kaznovana objestnost & ..Razumel/' je suho od go-, voril Slavec. ..Med tem bodo moje čete prišle z druge strani in v trenutku zmešnjave napadle jedro kozaških č'et. Pazite, da jih napodite v dolino, kjer jih homo najlažje uničili.*’ ..Razumem!“ ..Torej pojdite! Petdeset mož iz moje čete dobite takoj. Zavedajte se svoje odgovornosti! Preden odidete, bom čete pregledal!'" Branko je pozdravil in se obrnil na peti. Malo nato so stalt‘ čete pred njegovim šotorom. Mlad praporščak je privedel obljubljenih pedeset mož. Branko je samo še čakal stotnika in povelja za odhod. Četrta poglavje BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT IJro nato je bil s svojo četo že daleč od taborišča, skoraj vštric s kozaki. Samo še malo kotlino na levi bi moral obiti. Pod sabo je videl ognje v kozaškem taborišču. Ustavil so je in sc zazrl vanje. ,,Še ta kotlina..." Spomnil sc j c njenega pisma. ..In pred uro sem mislil, da odidem na dopust . . .“ Stisnil je zobe in se je jel plaziti naprej. Nenadoma pa je zapazil črno senco pred seboj. In ta senca se je bližala. Opaziti ga ie morala v trenutku, ko je bil zatopljen v svoje misli in pozabil na kritje. V mesečini se je zasvetil bajonet. ..Stoj!“ Klepetulji p r i po m e n k 11 Narisano v eni sapi. Ureja Boris Rihteršič Zgodovina filma v 5 stavkih Ob prihodu Charlieja Chaplina v Hvropo Ko so se jela poslavljati dolga krila in zapeta golota in narejene ovratnice in je začelo odzvanjati dolgi.n lasem: ko so pri nas še kraljevali Maks l.inder in Asta Niel-sen, Valderman Psilander iu llenny Porten: takrat nekako je v Ameriko prišel neznaten, nepomemben človek: Charles Chaplin... Ko so se poslovila dolga krila in zapeta golota in narejene ovratnice in je odzvonilo dolgim lasem; ko so pri nas zavladali Pavli Richterji. Lye Mare. Tomi Mixi in Har-ryji Liedtkeji, je prej neznatni, nepomembni človek v Ameriki ustvarjal tip razcapanega siromaka z zlatim srcem: Charlie Chaplin... Ko je jelo odzvanjati Richterjem in Maram in Liedtkejem in Mi-\oni in je vstajala na obzorju Greta Garbo, je razcapani siromak z zlatim srcem večer za večerom tolažil siromake in bogatine, velike in male, in milijoni v Ameriki in Evropi, v Aziji in Afriki, v Avstraliji in na otokih so s hvaležno pobožnostjo spominjali njegovo ime: Charlie Chaplin... Ko sta zavladala kot nekronana kralja Greta Garbo in Rihard Tauber: ko sta zvočna opereta in fotografirano gledališče izpodrinila nemo dramo in pokopala pantomimo; ko milijoni brezposelnih prosijo delu in se razvoj filma izraža v milijonskih plačah: takrat je razcapani siromak z zlatim srcem odklonil milijone in ostal umetnik: Charlie Chaplin... Ko človeški rod že davno ne bo več vedel za l.ve Mare in Pavle Richterje, zal .iedtkojc iu Mixe; ko se bo preobrnila moda in bodo Greto Garbo iu Riharda Tauberja pozabili, kakor so pozabili Valdemarja Psj* landru in llennv Porten in dolga krila, stisnjene steznike in zapeto goloto: takrat bo ostal, edini med vsemi, vsem enako drag. siromakom in bogatinom, velikim in malim — razcapani siromak z zlatim srcem: Charlie Chaplin. K. Bratuša. Dorothy Jordan. ki smo jo pred kratkim videli kot dražestno partnerico Ramona No-varra v filmu ..Poročnik carjeve garde", ima komaj 22 let. Rojena je bila 9. avgusta I90K v Carc-villu, kjer je tudi dovršila študije na vseučilišču. Potem se je posve- tila opereti in dosegla lepe uspehe. ..Poročnik carjeve garde" je bil njen tretji film. Preden jo je je angažiral MCM, je igrala v Foxovem filmu ..Črna magija" in v ^Ukročeni blaznici" z Dougom Fairban-som in Mar v Pickfordovo. Razen po svojem vitkem stasu sc Dorothv odlikuje po krasnih sinjih očeh in kostanjevih laseh. Njen nasmešek osvoji že prvi trenutek vsako srce. Sicer pa je. zelo razvajeno dekle, ki ima rada svoje muhe. ..Madame Satan" Režiser „Kralja kraljev", ,.Desetih božjih zapovedi" in ..Dinamita", Cecil de Mille, je nedavno dovršil svoj drugi film i/. današnje moderne družbe, ki ga je imenoval „Ma-dame Satan". V' njem vodi gledalca v osrčje visokih krogov, ki so najbolj pokvarjeni. Velemestno življenje je v tem filmu, kjer igrata glavni vlogi Kay Johnson in Reginald Denny, narisano tako verno in natančno kakor malo kje. V velikih blestečih se dvoranah vidi vsakdo lahko najrazkošnejše obleke, ki jih je mogla ustvariti samo roka umetnika. Kav Johnson, ki igra „gospo Satan", je oblečena \ najbolj ekscentrično obleko, kar jih je bilo doslej videti na platnu. Napravil jo je MGMov krojač Adrian. ki je pri družbi že dolgo let in dobiva plačo, ki bi mu jo marsikdo zavidal. Pravijo, da bo ..Madame Satan" eden najbolj uspelih tilmov te sezone. Kakor smo zvedeli, pride v kratkem tudi v Jugoslavijo. ..Seviljski pevec" •'f oh. Te dni je bila premijera novega filma „Seviljski. pevec", ki ga je režiral Ratndn olrtOParo in odigral v njem tudi glaVnoJvlftgp,,,Prvi režiserski nastop simpatičnega. Umetnika je bil seveda za filninko.^pvm bliko velika senzacija in ogrompa dvorana „California Tlieatra" v I lollywodu je bila ob premijeri nabito polna. Kritika je film zelo la-skavo ocenila in kakor je videti, bo Raniou Novarro lahko postal režiser, kadar ne bo več vlekel kot igralec. Menjou v nemškem filmu Kakor nam javljajo iz Amerike, bo v kratkem nastopil sloviti igralec Menjou v novem zvočnem filmu „Leo, the Lion" (Leon - lev), ki ga iiodo igrali v petih verzijah — v nemščini, francoščini, italijanščini, španščini in angleščini. V vseh teh verzijah bo imel on glavno vlogo. Menjoujeva preteklost je zelo burna. Njegova zvezda se je pričela svetiti prav za prav šele v velikem filmu ..The Womnn of Pariš", ki ga je režiral sam Chaplin. Ta film ga je dvignil v krog tistih, ki jih lahko seštejemo' na prste. Pri nas na žalost ni zbudil zanimanja, ki ga je zaslužil — suj smo takrat še Chaplina komaj poznali in ga znali ceniti. Kazen tega pa je imel film naslov, ki je nekaj drugega obetal, kar je bil, in sicer — „Pariška inetresa“. Nemci pa so ga še bolj polomili. Dali so mu naslov — „Noči lepe ženske". Po teni filmu pa se je Menjou Chaplinu izneveril. Jadral je od filmske družbe do druge, dokler se ni usidral pri MGMu. kjer igra še zdaj. Kaj je pra\ za prav na njem tisto kur privlačuje in mu daje pečat umetnika? To, da je kavalir in cinik obenem, da mu ga ni para. In to, da je pri vsem tem naraven. Prav radovedni smo, kakšen bo v tem novem filmu in upamo, da ga bomo kmalu videli. Če se še ni izneveril načinu igranja, kakor ga je naučil Chaplin, gotovo ne bomo razočarani. Filmanje v prirodi 1'ilmanje v prirodi je bilo še vselej najdražja reč. Če hoče podjetnik posneti res nekaj posebnega, mora iti zelo daleč. Kaj bi namreč rekli, če bi morali v filmih gledati zmeraj iste gozdove, zmeraj iste prizore? Časih je bilo to enostavneje, Družbe so kupilo gozdove v bližini ateljejev, nekaj pustih pašnikov s skalami v ozadju in pozo-rišee za tiste ..ganljive" eovvbovske istorije, ki smo jih gledali mesec za mesecem, je bilo narejeno. Še nekaj konjičkov, dva ali trije junaki, črnooko dekle, nekaj kosmatih razbojnikov in recimo, kulisa z markiranim rudnikom — in film je bil narejen! Visoke kanjone so napravili kar v ateljejih, ker bi bilo predrago peljati igralce in kup osob-ja nekaj sto kilometrov daleč v prave kanjone. Tako lepo idilično je bilo takrat, ko je še na platnu gospodaril danes pozabljeni VVilli-am S. I la rt. Danes pa se skoraj vsi taki filmi odigravajo v ateljejih. Vzrok teinu je zvok, ki mora biti čist in jasen. Zaradi zvočnega filma morajo v ateljejih graditi z velikimi troski to. kar bi bilo zunaj v prirodi zastonj in danes j v skoraj redkost film. ki je bil snet res v prirodi. Pač, nekaj jih imamo. Novi MGMov film „Biily tlie kid“, kijj.j je režiral King Vidor, je bil posnet v Grand Canyonu v Novi Mehiki. 1500 kilometrov od Hollyvvooda. Rekord v daljavi pa bo imel film ..Klic pragozda", ki ga je režiral W. S. Van Ryke, režiser „Be-lih senc" in „Paganske ljubezni", kjer smo Ramonu Novarra prvič čitli peti. ..Klic pragozda" je bil odigran v afriških pragozdih, 25.000 milj od I lollvvvooda, glavne vloge ra so imeli IIarry Carev, Duncan Ronaldu in Edvvina Booth. Kaj vse ljudi zanima Oboževalci filmskih zvezdnikov se zanimajo za vse, kar je v zvezi z njihovim življenjem, časih celo za malenkosti, na katere človek niti pomislil ne bi. Zanimajo se celo za to, kakšna pokrivala nosijo. MGM je moral o tein izdati celo poseben ..komunike", , kjer zvemo, da nosi G reta Ga rbo zmeraj preprosto športno čepico, kakršno ima na sliki, ki smo jo prinesli v lanski + 1. številki. John G i 11) e r t ni več v modi, imel pa je svetel klobuk iz mehke klobučevine, ki ga je zmeraj imel... v žepu. — B n s t e r K e ti t o n ima belo normansko čepico, kakršnih vidimo poleti vse P* Paramountov zvezdnik Richard Dix polno na ..Iliriji" in na promenadi. Pravijo, da se njegovi temni polti zelo dobro i oda. K a m on N o -varro ima klobuk, ki'mu je vsaj za eno številko premajhen in mu čepi na vrhu glave. Menjou, liollywoodsk i ..arbiter elcgantia-rum“ nosi črn klobuk z doli upognjenimi krajci. Drugi — drugi se pa ravnajo po teh vzorih. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kdo je režiral film „Vihar na Montblaneu"? 2. Čigava žena je Jonu Crawfor-dova? 5. Kdo igra glavno moško vlogo v lilinu „Madame Satan"? 4. Pri kateri družbi igra zdaj Camilla Horn? 5. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ..Zadnja četa"? Rešitve vprašanj, ki jim mora biti priložen kupon št. 9, sprejemamo prvih 0 dni po izidu lista. Med K) izžrebanih reševalcev razdelimo Elitni Kino Matica Telefon 2124 Dijak prosjak Filmska opereta iz dijaškega življenja. V glavni vlogi pevka Jarmila Novotna in pevec Hans Henis Bollmann, iz filfha ,.Vesela srca“. 20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ. Nti vprašanja v sedmi številki so tile odgovori pravi: I. Ernest l.ubitseh: 2. Sepp Rist; 5. Par- amount; 4. MGM; 5. Marica Lubeje-va. Nagrade je žreb prisodil takole: 5 slik: Franc Čater, Brežice. 4 slike: Jakob Sešel, Slovenjgra-dee. 5 slike: Valda Inkret, Celje. 2 sliki: Anica Dimic, Ljubljana. Po I sliko: Lojze Turjak, Beograd; Ciril Mencinger, Javornik: Ivan Samiik, Cuštanj: Irma Cve-trežnik. Bled: Slavka Pirc, Podnart: Ferdo Novak, Letuš. Nagrade pošljemo izžrebanim le dni in jih prosimo, da nam njih e rejeni i otrdijo, ko spet pošljejo rešitve. FILMSKA POŠTA (Pri pismih napišite v kotu ,,Filmska pošta“) S. O. S.—13. R a m o n N o v a r r o jc bil rojen (>. februarja 1899 v Durangii v Mehiki, N i I s Asther pa 17. januarja 1901) v Malrnoju. Oba dobivata pošto na naslov: MGM studios, Culver-City, California U.S.A. Sem je treba nasloviti sploh vsa pisma, ki so namenjena za vse igralce družbe MGM. To je njihova skupna pošta. Sele tani raz-dele pisma na posamezne naslove in stanovanja. Samo Richard Dix: Ali vam je res tako zelo všeč? Pa ne da bi bili vanj zaljubljeni? Vam pa povem nekaj besed o njem. Tako mlad ni več kakor mislite. Rojen je bil I. 1894, v St. Paulu. Od leta 1918. je pri filmu. Igra v filmih: ,,Zaton rdeče rasc“, ,, Ljubimec žensk," ..Katastrofa v Forest-villu", „Potnik, ki prodaja ljubezen", „Don Alfonz", .,Pirati na Jangtsekiangu", ,,Lov za srečo". Film, ki ste ga v Dvoru videli, je imel .naslov ..Rdečekožec", in je njegov prvi zvočni film. Tam so ga igrali nemega. Par-amountov zvezdnik. Marica: Pisali bi mu radi. pa ne veste kako. Ce bom kaj utegnil, prinesem v prihodnji številki osnutek angleškega pisma, ki ga bo lahko porabil vsakdo, kdor bo hotel pisati kakemu ameriškemu igralcu. Argos: Vlasti B u r i a n u lahko pišete nemško na naslov: Praha - Strešovice, Vorechovka 496. Cliarlot: C h a p I i n je bil rojen 16. aprila 1889. Vinko H.: Ce je Laura la Pia n te po materi Slovenka, res ne vem. Mogoče. Sicer se pa lahko sami prepričate. Pišite ji slovensko! Naslov: Universal-studio, Uni-versal Citv, California, U. S. A. Aliče: I. Louise B r o o k s, rojena 1910 v mestu Wichifa, država Kansas, U. S. A. Bila je plesalka. Začela je igrati pri Par-amountu v filmu ,,Ameriška Venera". Drugi filmi: ..Zločinski kralj Cikaga", ,, R i f f in Raff kot zrakoplovca". Leta 1928/29 je filmala v Evropi: ,,Lulu", ..Dnevnik izgubljenke", ,,Miss Evropa". V tonfilmu še ni nastopila. 2. O C I a r i Bo \v čitajte. v zadnjih dveh ponedeljkovih .Jutrih". 3 F red 'I' h o m p s o h je Američan. Zaprtje Za zaprtje poskusi najprej z domačimi zdravili in sredstvi: iz-pij na tešče kozarec vode, ali pa si masiraj život z gnečočimi gibi vedno v isti smeri, kakor se suče kazalec ure: saj morda veš, da si na k metili v takem primeru pomagajo s psom, ki si ga denejo na trebuh, potem že pas sam poskrbi za potrebne gibe in kretnje. Če pa to m-bi pomagalo, vzemi mirne vesti žlico ricinovega olja. Ako ricinovo olje scgreješ, postane jako redko: tako počasi raztepi v skodelico vroče kave — v taki obliki je ricinovo olje užitno tudi za občutljive želodce. Uživaj dosti sadja, svežega ali vkuhanega — le borovnic ni, ki zapira jo. Seveda, če zaprtje le ne poneha, je edino zanesljivo sredstvo zdravnik. ki li predpiše tudi poseben način življenja. Nesno 'krvavitev ustaviš, če pritisneš na nosnico, ki krvavi; paziti pa moraš, da prezgodaj s 'pritiskom ne odnehaš. Pritiskati moraš nosnico najmanj pet minut, šele potem lahko pritisk polagoma odstaviš. Če pa to ne bi pomagalo. si nosnico zamaši z gazo, meljo ali pa snažno vato in pusti lako najmanj eno uro. Vsesavanje kisa ali drugih ostrih tekočin je brez vsakega uspeha. Najpotrebnejše v domači lekarni Pred vsem toplomer za mrzlico, od zdravil pu: posušene borovnice, ricinovo olje, Hoffmanove kapljice, sulmijak, žgana magneziju, aspirin (več tablet), piramidon (več tablet): za rane in dr.: borvazelin, cin-kova pasta, antiseptična vata. glicerin, špirit, sulmijakov cvet, kolo-dij za kurja očesa, jodova tinktura, sterilizirana gaza, levkoplast. čista vata in škarje. To je najneobhodnejše. Priporočljivo pu je tudi imeti termofor, kamilice, boraks in hipermungano-vo kisli kalij. Kako si ohraniš lase Že nekaj let so \ modi kratki lasje in zato se je nega las dokaj izpremenilu nasproti prejšnji. Zakaj svoje dni je bil namen nege ohraniti lase dolge, med tem ko gre danes za to, da so mehki in gosti in da ne izpadajo. Ženske prav tako kakor moški se danes boje pleše in zato tudi posvečajo lasem dosti večjo skrb, kakor še v polpretekli dobi. Lasje so zdaj premastni, zdaj prevlažni. Če si lase prevečkrat umivaš, postanejo krhki in sc lomijo. Za mastne lase ji dosti, če jih enkrat na teden umiješ, in še to je za nekatere ljudi preveč. V tem primeru dobro služi kak kovinust lasni puder, ki vzame pri česanju iz las jako mnogo nesnage in tudi del tolšče. Teli pudrov je mnogo, a preveč dehteči niso vedno najboljši. Nekaterim lasem, pred vsem črnim je že preveč, če jih večkrat umiješ kakor samo enkrat na mesec. Za umivanje las rabi mehko ali prekuhano vodo in sicer mlačno, zraven pa precej mastno milo, ki ne razjeda, tako na primer, ki gu brez škode rubiš tudi zu umivanje obraza. Ali se dobro peni, je postranska stvar, ker je glavno le to, da si lase dobro odrgneš. Delj kakor dve minuti si las ne drgni z milom. Ko si z milom opravila, oplakni lase z mlačno, prekuhano vodo. in sicer večkrat in z obilo vode: nazadnje si jih lahko oplakneš tudi še z mrzli) vodo. Potlej lase čim prej posuši, najbolje s frotirko. Topel zrak zadošča: pozimi kraj peči, poleti pri oknu. Pri umivanju je bistveno, da si vselej potem nndrgneš kožo na glavi z nekoliko olja, zakaj najvažnejše je masaža kože na glavi. Potem lasje hitreje rastejo. Škarje kodralke so škodljive: od njih postanejo lasje krhki in naglo osive. Kože na glavi ne smeš pri umivanju praskati z nohti, ker si utegneš nakopati infekcijo. Tudi pri česanju z glavnikom moraš paziti, da se ne praskaš. Glavnik mora biti iz uoževine, kosti ali lesu. top in redkozob. Jekleni in celuloidni glavniki niso priporočljivi. Glavniku je glavna naloga lase razdeliti, vse drugo nuj opravi ščet. Drgnjenje s ščetjo podeli lasem lesk, obenem pa se v koži enakomerno porazdeli kri, stari lasje pa izpadejo. Petrolejke gore dosti svetleje, če novi stenj, preden ga vtakneš v svetiljko, namočiš \ kisu, potem pa pri peči dobro i osušiš. Sploh je priporočljivo vsak stenj | osušiti na toplem, ker se drugače nusrka v luge iz zraka. Z dobro posušenim sten jem gori svetiljku dosti svetleje. — Petrolejke. pri katerih se je v stekleni buči vsetlla motna plast, temeljito osnažiš tako, da petrolej iztočiš iz uje, nato pa jo napolniš z lugom iz lesnega pepela ali pa z ostro milnico ali soda-vodo in nekaj časa pustiš v njej. Pri teni ti dobro služi na drobno zrezan papir in pesek zu pomivanje. Nato s toplo vodo dodobra izplukneš in posušiš pri peči. — Star smolnat stenj vrzi proč in si nabavi novega, ker bi ti luč slu-bo in motno svetilu. Pri utrnjenju petrolejke pazi, du najprej stenj odviješ, drugače bi utegnil plamen udariti nazaj in bi svetiljko razneslo. Pljuvalnik nupolniš z lizovo vodo. Nekatere gospodinje nasujejo vanj žaganja ali kavnega vsedka, nato pa prilijejo nekaj lizolu. Mleko gasi petrolej Znanstveniki so s poskusi dognali, du petrolejev ogenj, če ni prehud, luže ugusiš z mlekom kukor z vodo. Učinek mleka bi se dal pojasniti s tein. da se združi s petrolejem v nckuko emulzijo, ki vzame petroleju del gorljivosti. Te lastnosti voda nima. Lepenka postane neprodtišna, če jo večkrat namažeš s tole zmesjo: 1 del gašenega apna, zmešan s > deli posnetega mleku, v tej zmesi pa raztopiš I žličko galunovega praška. Oranžna hladetina Potrebščine: 4- oranže, 25 ilkg sladkorju, četrt litra vina. 1 klinček, 5 žlic rumu, I zavojček dr. Oetker-jevegu jedilne želatine „Re-gina". Priprava: Oranže se gori (pokrov) odrežejo; s kavno žlico se izdolbe meso in vsa mokrota ter -se olupi lepo izčistijo. Sladkor, Vini), sok vseh 4 oranž kukor tudi nekaj naribanih olupov, I klinček in 5 žlic rumu se du četrt ure kuliuti, vzame nato s štedilnika in potem se ji prida I zavojček želatine. Sedaj se vse dobro premeša in precedi: (zmes mora biti juko čistu). Ko se je ohladila, se napolnijo ž njo oranže ter dudo na mrzlo. Pri serviranju se oranže razr^^-jo na 4 dele. P r i a ]) n e n j 11 arteri j V m o ž gani h in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine „F r u n z J o s e f o v e“ vode izrebljenje črevesu brez hudega pritiska. Cenjeni učenjuki na klinikah zu notranjo medicino so dosegli celo pri polstrunsko ohromelih s „F r u 11 z J o s e f o v o v o d o najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesu. „F r a 11 z J o s e f o v u“ g r e n-čicu se dobi v vseli lekarnah, dro-gerijuh in špecerijskih trgovinah. /a NIMAM DOBRE mV\ 'DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE mh rvo. J3. MCTCH imtMNA, vodmkov m s. KlIiUE vSe/i /10 žfoaS vxv\yi/e mij&cltdiiffSi KIliARNA tTDEU 11UBIVEMA OMKMJIfNOVAtl. Krasna, primerna, mala in velika darila v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo 1 DAin aparate in ■TULU potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija" Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik! Kupon 9 film KUVERTA'«: T3 ■O > H " W t H IM 04- Jj’ L7UB LIANA KRIŽANKA ABCDEFGH 1 Vodoravno: I. Računar; 2. Pojav pri vodi; 3. Izdajalec naroda; 4. Gora v Aziji; 5. Žensko ime; 6. Medmet; japonska obleka; 7. Zaimek; boj; 8. Švicarski kanton; 0. Ptica; prisilno delo: 10. Prevleka usnja; soproga; 11. Film Ite Rine; 12. Revolucija: 13. Šport; vulgarni izraz za denar. Navpično: A. Kraj spopada med Grki in Perzi; ul; B. Slabokrvnost; mesto v Siriji: C. Moško ime: znan ruski general; I). Moško ime; del cerkve; K 'aicvpik; človek, ki ga nič ne pretrese: F. Pokrajina v USA; mesto v Srbiji; G. Rimski cesar; drobec železa; II. Narobe zaimek: španski filozof; I. Poganjek: otočje v Egejskem morju. Rešitev križanke v zadnji številki Vodoravno: I. Krak. soba; 2. Linolej; 3. Astrid, uk; 4. Sarabanda; 5. Ironija; 6. Pii, kra; 7. Otoman; 8. Kol, az; 9. Abolicija; 10. Cigan; lub; 11. II, Toni; 12. Jezero, in; 13. Anatomija. — Navpično; A. Klasifikacija; B. Risar, obilen; C. Antropolog, za; D. Koranit, laket; E. Libijo, in, ro; F. Sedaj, Mac, Tom; G. 01, nakazilo; H. Ud, rn, junij; I. Ankara, Sabina. n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se pridušajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena jc postal znak nepozaben. „Znainka Oetker*' Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ..prosvltljenim" gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikatl, ker se Cesto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba /.a mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakuo in čaj, šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša Ms zavojčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta l do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhino in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena iedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Octkcr-jcvo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. <1. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani