Leto TiXIX SteT. 65 a V LJubljani, tr Bredo, 19. marca 1941 P^hrfN pIl^dM 9 I^M^RI Cena S din Od L a«T. J«1|t naročnina mesečno SO din, ca inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din. ta Inozemstvo 120 din. Uredniitvo: Kopitarjeva al.6/TIL TeL 40-01 do 40-05 VENEC Izhaja vsak dan itfutraj rasen ponedeljka la dneva po praznik«. 6at ral> LfnMJana It 10.660 sa aaroi-ni no tn ttev. 10.849 ca tnserate Uprava: Kopitar. jeva olica 0 TeL 40-01 do 40-06 Podr aLi Maribor, Celje, Ptuj. Jesenice, Kranj, Novo meato. Trbovlje Misel današnjega praznika Praznik svetega Jožefa, ki pa katoliška cerkev danes po vsem svetu slavi, je praznik skromnega moža, krušnega očeta našega gospoda Jezusa Kristusa, ki si je svojo 9vetost zaslužil s pridnim delom, preprostim srcem in zvestobo božji postavi, karkoli veleva človeku. Možu, pod čigar streho je po besedah evangelista napredoval Odrešenik človeštva v modrosti in starosti ter milosti pri Bogu in pri ljudeh, ni bilo podeljeno bogastvo niti imenitna služba ali visok položaj v javnem življenju. Bil je tesar, ki si je služil boren kruh, skromno pa častno preživljal malo družino in svoje delo posvečal po bogaboječem življenju, ki ga je povzdignilo nad ves moški svet. Ne da bi iskal časti, se kaj ponašal z bogatimi darovi svojega ponižnega srca ali pričakoval kakšnega prvenstva kot varuh in rednik božjega Sina, je bil povišan za patro-na Cerkve na zemlji ter postal najmogočnejši priprošnjik vseh kristjanov za Materjo božjo. Posebno pa je predstavnik malega človeka, ki živi od dela svojih rok in je Bogu predvsem drag in ljub pa je bil v svetem Jožefu simbolično postavljen na najbolj častno mesto tako na zemlji kakor v nebesih. To nas posebno v današnji temni dobi navaja k resnemu razmišljanju tega, kar se dogaja, da bi razumeli, kaj pomeni in kako se utegne končati pa kako naj se resnično krščansko misleči ljudje nasproti temu usmerijo. Sedanja svetovna vojna je le nadaljevanje prejšnje, ki pa so jo pripravljali mnogoteri zunanji in notranji pretresi človeške družbe preteklega in predpreteklega stoletja. Gre torej za tragično dogajanje, čigar vzroki segajo daleč nazaj v začetke prav posebno hudega izkoriščanja dela množice malih, skromnih in slabih, kateremu je zgodovina nadela ime velekapitalizma. Ta način gospodarstva je ustvaril posebno rezko razliko med bogatinstvom in siromaštvom, rodil razredno borbo, ki je razdrla vzajemnost stanov ter netil sovraštvo in maščevanjaželjnost tlačenih na eni strani in množil pohlep posameznikov, gonjo za posvetnimi dobrinami in brezobzirno sebičnost na obeh straneh; človeštvo se je nravstveno pokvarilo na globoko in široko. Kar se je dogajalo med državljani ene in iste države, se je naravno preneslo tudi na odnošaje med državami samimi. Rasitli so tako Imenovani imperializmi, ki drug drugemu ne privoščijo naravnih bogastev zemlje, tekmujejo v osvajanju ozemelj in rode krvave spore, s katerimi se zaradi napredka tehnike prejšnje razprtije človeškega rodu niti odda-leč ne dajo primerjati. Na čelu takega razvoja je politika, ki je odvisna od velikega kapitala; nravstveni oziri človeka do človeka, stanu do stanu, države do države, čedalje bolj padajo, krščansko vero skušajo izriniti iz javnega življenja eni in drugi, zagovorniki premoči denarja ln po socialističnih zablodah zapeljani nezadovoljneži, in povsod se hočejo uveljavljati stremuhi in računarji, ki jim ni mar nobenih idej in resnično čiovečanskih ciljev. V teh pohlepih in nagonih, ki ne poznajo več nobene uzde, so vzroki vseh vojn in revolucij treh stoletij, ki se usodno končujejo v sedanjem strašnem viharju. Ali bo ta vihar razčistil ozračje, dal vsem 'dobrim silam sveta pobude, da se zbero in okrepijo in po pravem spoznanju, izpreobr-njenju in zadoščenju začno v miru graditi nov svet? Ali pa bo omikano človeštvo le še bolj pogreznil v brezizhodno stisko in zmedo? V preobrate, ki bodo porušili še to, kar je ostalo, da bo mrak še dolgo ležal nad to zemljo? Vsi, ki poznamo moč krščanske ideje, smo prepričani, da ne. Trdno zaupamo v človeštvo, ki je dve tisočletji duhovno rastlo v luči krščanske omike in ustvarilo na tej osnovi vekovna dela, ki daleč prekašajo vse, kar se je ustvarjalo prej. Na vseh področjih življenja se kljub hudemu padcu čutijo tiste nevidne a trdne vezi, ki po besedah Paula Claudela vežejo človeka z Bogom in njegovim Kristusom. Seveda je od nas vseh odvisno, kdaj in kako se bo našla rešitev iz stiske in zmede v duhu pravičnosti, po mirnem sporazumu, brez nadaljnega prelivanja bratovske krvi in še večjih krivic in zablod, kakor so bile dosedanje. Praznik svetega tesarja Jožefa nam pove, če ga prav razumemo, česa je predvsem treba, da prebrodimo visoke valove, ki se zgrinjajo nad človeško družbo, in zopet zagleda-. mo polno sonce krščanske kulture, pod katero bo zopet zacvetelo mirno ustvarjajoče delo. Treba je predvsem, da se zbudi v vseh srcih pravo bratoljubje, kakor je mogoče samo v družbi, ki vse stanove, ki pošteno in pridno delajo, smatra za enakovredne, ne pozna premoči enih nad drugimi, ki se tlačijo in zapostavljajo, in bo delu odkazala častno mesto ter m ti zagotovila človeka, božje podobe, vreden zaslužek in blasodati omike. 7,a malega človeka gre, za vse tiste, ki si služijo vsak-danii kruh v potu svojega obraza, za liste, ki jih je krirla doba prevlade denarja potisnila na zadnjo stonnjo v družbi. Te naše dolžnosti, ki se je toliko zanemarjala, se moramo danes spomniti z vso resnobo, ko s Cerkvijo slavimo skromnega delavca, svetega Jožefa. In v sedanjem trenutku, ko nam vojska narekuje čedalje večie žrtve, glejmo, da se bremena razdelijo enakomerno na vse, da Evropska bojišča - bolj mirna V Afriki večji boji v Eritreji in Somaliji Na zahodu Manjša medsebojna bombardiranja nemških in angleških letal Hude angleške izgube na morju Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 1& marca. AA. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka nemška podmornica ie potopila pet oboroženih britanskih trgovskih ladij iz nekega sovražnikovega konvoja s skupno tonažo 35.300 ton. Pri nasilnih ogledih nad Severnim morjem so nemška letala pokupila vzhodno od New-castla neko sovražnikovo trgovinsko ladjo za 4000 ton. V noči od 17. na 18. marec so nemflka letala napadla doke in pristaniške naprave v New-castlu. Vrgla so mnogo bomb. Razen tega napada so nemška letala napadla tudi pristanišča na vzhodni škotski obali. Nemški list o premoči Nemčije v orožju Berlin, 18. marca DNB: Za obletnico, odkar je brigadni general dr. inž. Todt postal minister za municijo in oboroževanje, piše »Volkischer Beo-bachter«, da se velikanska premoč Nemčije glede oboroževanja še jasneje zrcali, če primerjamo sedanji položaj Nemčije z njenim položajem v svetovni vojni. List pravi, da je sedanja poraba materiala na nemški strani zelo neznatna v primeri z »materialnimi bitkamu svetovne vojne, ki so požirale neizmerne količine izdelkov vojne industrije in tehnike. Razen tega omenja list velikanski plen nedotaknjenega vojnega materiala na Poljskem in v Franciji. Vrhu tega, nadaljuje list, moreta Nemčija in njena zaveznica Italija kupovati blago v svoje gospodarske in vozne namene bolj ali manj po vsej evropski celini; tudi v tem je razlika v primeri s prejSnjo vojna List hvali organizacijo, ki jo je ustvaril general dr. Todt, in pravi, da ne temelji na zapleteni birokraciji, ampak na popolni zagotovitvi sodelovanja vseh vojaških činiteljev s pristojnimi ministrstvi m z zastopniki stranke, gospodarstva in znanosti. (AA). Angleška poročila London, 18. marca. Reuter. AngleSko letalsko ministrstvo poroča: Preteklo noč je sovražno letalstvo delovailo nad Anglijo v zelo omejenem obsegu. Le zgodaj zvečer in davi rano zjutraj so se sovražna letala pojavila ter vrgla nekaj bomb n« Škotsko in na južni del Anglije. Človeških žrtev sploh ni bilo, škoda pa je neznatna. Dodatno k včerajšnjemu službenemu poročilu o nemškem letalskem napadu na Bristol poročajo, da je število človeških žrtev mnogo večje, kakor so sprva mislili. Odkrili so namreč, da je neka bomba treščila ▼ protiletalsko zaklonišče, kjer je povzročila strašno razdejanje in zahtevala veliko število smrtnih žrtev in mnogo ranjencev. 2rtve zadnjih napadov London, 18. marca Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: Pri zadnjih dveh zaporednih nočnih napadih na Liverpool dne 12. in 13. marca je bilo skupno mrtvih okrog 500, težko ranjenih tudi okrog 500, lažje ranjenih pa mnogo več. Pri napadu na Glasgow in Clyde dne 13. in 14. marca znaša število mrtvih tudi okrog 500, število nevarno ranjenih pa okrog 800, lažje ranjenih pa mnogo več. Angleške navedbe o izgubah na morju London, 18. marca. Reuter. Admiraliteta 1 roča: V preteklem tednu, ki se je končal 15. marca, je angleška trgovinska mornarica izgubila 20 ladij s skupno 84.000 tonami, zavezniška mornarica pa 5 ladij s skupno 14.500 tonami. Skupne izgube znašajo 25 ladij z 98.500 tonami. To je za tretjino mainj kakor prejšnji teden. Navodila angleškemu prebivalstvu za primer vdora Rim, 18. marca. b. Vsi današnji časopisi prinašajo poročilo iz Borna, ki opozarja vesti iz Londona, de eo bila Se včeraj dana prebivalstvu Anglije navodila, kako naj se ravna v primeru nemškega vdora. Od včeraj naprej ne zvonijo več zvonovi v vsej Angliji in bodo zvonili samo v času poplaha. Anglija sama pa je razdeljena v dve ooni: v prvi je prebivalstvo dobilo posebna navodila z ozirom na potrebo izselitve, če bi se zavezniku vdor posrečil, v drugi coni, ki ni neposredno na kraju tega vpada, pa mora prebivalstvo ostati v svojih hišah in zakloniščih. Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 18. marca DNB: 0 napadu britanskih letal na severozahodno nemško obalo poročajo tele podrobnosti: Krepki ogenj nemškega protiletalskega topništva je davi zavrnil angleška borbena letala, ki so skušala napasti neko večje mesto v severozahodni Nemčiji. Angleški letalci so metali bombe brez merjenja. Zadeli so neko šolo in jo zelo hudo poškodovali Na srečo se pouk še ni začel. Zato ni bilo človeških žrtev. Angleška letala so skušala napasti še nekatere kraje v severozahodni Nemčiji, a smo jih s Krepkim protiletalskim ognjem zavrnili. Letala so vrgla več bomb na stanovanjske okraje. Zadet ni noben važnejši objekt. (AA). Berlin, 18. marca. DNB. NemSko vrhovno poveljstvo poroča o angleških letalskih poletih nad nemškim ozemljem: Preteklo noč so angleška letala skuhala napasti več krajev v esverozahodni Nemčiji Zažgala so nekaj stanovanjskih hiš, vendar smo ogenj hitro zadušili. Bombe niso zadele nobenega vojaškega objekta. Nekaj ljudi je ubitih, nekaj pa ranjenih. Čez dan smo sestrelili nad Dovrom štiri zaporne balone. Angleška poročila London, 18. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so v pretekli noči večje skupine angleških bombnikov spet napravile napadalni polet nad severozahodnimi predeli Nemčije, kjer so med drugim bombardirale VVU- helmshaven in Bremen. Podrobnosti bodo le objavljene. Opoldne javlja letalsko ministrstvo: Opazili smo eksplozijo in požare v pristanišču in ladjedelnicah v Bremenu in VVilhelmshavonu, ki sta bila ponoči bombardirana. Bombe so zažgale tudi petrolejska skladišča v Uotterdamu. En naš bombnik je metal bombe tudi na Emden in Oldenburg. En sovražni lovec je bil sestreljen. Ob Friziških otokih je eno naših letal s torpedom potopilo veliko sovražno prevozno ladjo. Vsa naša letala so se vrnila. Danes sta bila sestreljena dva sovražna bombnika nad angleško obalo. Sovražni lovci so srečali dva angleška lovca, ki sta se vračala brez municije. Bila sta sestreljena, toda oba pilota sta se rešila. Danes podnevu ni padla na Anglijo nobena bomba. De Valera o Irskr: »Stoletja je trajalo, preden smo dosegli neodvisnost. Odločeni smo, da je ne izgubimo na novo Dublin, 18. marca. Reuter: De Valera je govoril po radiu v proslavo sv. Patrika, zavetnika Irske, in izjavil med drugim, da ji aevtra.no^t izraz trdne volje irskega n»r«da. De Valera je nadaljeval: Danes je položaj takšen: Irska vlada In velikanska večina irskega naroda sta izrazila voljo, da se ne zapleteta v vojno. Neki brezimni publicisti so izrazili bojazen, da bi utegnil kdo našo domovino izrabiti kot oporišče za napad na Veliko Britanijo. Mi smo dali obvezo, da se to ne bo zgodilo. Sklenili smo, da ne sme nobena izmed vojskujočih se strank izrabiti našo državo kot oporišče ia napad na drugo, vojskujočo se stranko. Če bi to dovolili, bi se še sami zapletli v vojno. Stoletja in stoletja je trajalo, preden smo dosegli neodvisnost, ki jo imamo danes. Odločeni smo, da je ne izgubimo na novo. Na koncu je De Valera izjavil, da bi Irska zašla glede prehrane v težaven položaj, če ne dobi iz Amerike več desettisoč ton žita. (AA). Sredozemsko bofišče V Afriki i poti ne na Angleški glavni napad na Keren se je začel — Italijanski general Lorenzini hrabro padel v bojih Italijanska poročila Nekje v Italiji, 18. marca. Stelani: Poročilo štev. 284 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah na alriškem prostoru se glasi: V Severni Afriki: Sovražnikove enote, ln »o •e pri Džarabubu približale našim postojankam, smo zavrnili. Naši bombniki so zadeli mehanizirana sredstva, rezervoarje bencina in druge naprave v nekem sovražnikovem oporišču. V noči s 16. na 17. t. m. so sovražnikova letala napadla Tripolis. Nekaj ljudi je ranjenih in nekaj stanovanjskih hiš poškodovanih. V Vzhodni Alriki: Nadaljuje se srdita bitka v kerenskem odseka. Naše čete so izvedle protinapad in prizadejale sovražniku hude izgube ter večkrat odbile napade, ki jih je sovražnik izvedel z mnogoštevilnimi četami. Tudi naše izgube so pomembne. General Lorenzini je hrabro padel na čelu svojih bataljonov. V letalskem boju so naši lovd zbili neko an- geško letalo. Neko naše letalo se ni vrnilo. Pri talskem napadu na neko naše oporišče je nastalo nekaj škode. Neka močna sovražnikova pomorska skupina se je pojavila pred Berbero in po srditem bombardiranju izkrcala oddelke čet. ki so ™-ema-gale našo garnizijo, (AA.) A ngleška poročila Kairo, 18. marca. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča: Eritreja: V območju Keren a, kjer so indijske čete zavzele zelo važno gorsko višino, trajajo srditi boji dalje. Ujetih je bilo okroglo 800 ujetnikov. Med padlimi nasprotniki je tudi general Lorezini. Letalstvo po načrtu sodeluje s sunozem-skimi operacijami, ki se bližajo koncu. Bombniki so napadali sovražne transporte in čete na cesti iz Kerena v Asmaro. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Abesinija: Imperialne m abesinske četniške skupine zasledujejo na vseh odsekih umikajočega se nasprotnika. Letalstvo je bombardiraio sovraž- Japonska hoče končati vojno na Kitajskem Izjava japonskega generala Tokio, 18. marca. DNB: Dosedanji vrhovni poveljnik japonskega brodovja na Kitajskem general Nicio je včeraj prišel v Tokio. Takoj po prihodu je general odšel v dvor, kjer te je dolgo posvetoval z vojnim ministrom o položaju na Kine bo razlikev najnujnejših potrebščinah življenja, da se bodo znali in morali odrekati zemskih dobrin, kolikor je treba, tudi tisti, ki so doslej živeli v izobilju, in da mali človek ne bo imel upravičenega razloga, da se pritožuje. Cas je resen, bo pa postal še resnejši in usodepolnejši za vse človeštvo tajskem. General je tudi poročal cesarja o razmerah na Kitajskem. Poleg tega je imel general Nicio dolge posvete v vojnem ministrstvu. Ob koncu ivojih posvetov je izjavil časnikarjem, da j« vojna na Kitajskem preJla y odločilno dobo. Da bi *e ta dolgotrajna vojna zaključila, mora Japonska povečati svoje napore. Prav tako mora ve« japonski narod v domovini posvetiti vi« svoje napora, da bi se vojna aspeino zaključila. Vlado v Nan-kingu )e treba podpirati, da bi postala prava kitajska narodna vlada. Potrebno je, da japonska mornarica prepreči poftilfanje pomoči Čangkajiku. Zato ie treba mobilizirati vse človeSke in materialne sile v državi, je zaključil general. (AA.) na skladišča in sovražne kolone, H so bile obstreljevane tudi s strojniškim ognjem z letal Ugotovljeno je, da je bilo v preteklih 4 dneh sestreljenih še nadaljnih 5 sovražnih letal, tako, da znaša skupno število uničenih sovražnih letal 22. Eno naše letalo je uničeno. Somalija: Angleške imperialne čete, ki so zasedle Berbero, sedaj razširjajo zasedeno območje ob obali in ob karavanski poti proti Džidžigi in Hararju. Libija: Na suhem ni nič novega. Letala so spet hudo bombardirala pristanišče in letališče v Iripolisu, kjer so bili bombardirani pomoli in ladje ob njih. Bombe so povzročile požare v vo-jašik skladiščih, letalskih lopah kakor v poslopjih v bližini radijske piostaje. Vsa letala so se vrnila, razen enega. Uradno poročilo južnoafriških čet se glasi: Naše čete nadaljujejo čiščenje ozemlja. Vsak dan narašča število uietnikov in zaplenjenega materiala. (AA.) V Albaniji Najhujši boji so še vedno pri Tepeleniju Italijanska poročila Nekje v Italiji, 18. marca. Štefani: Uradno poročilo glavnega štaba italijanskih oboroženih sil št. 284 se glasi: Na grški fronti: Delovanje patrol in topništva. Naša letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražnikova letalska ojx>rišča. Letala nemškega letalskega zbora so 16. t. m. napadla neko sovražnikovo pomorsko skupino, ki je plula po vzhodnem Sredozemlju. Torpedi so zadeli dve vojni ladji. (AA.) Grška poročila Atene, 18. marca. Atenska agencija: Poročilo itev. 142 grškega generalnega štaba se glasi: Delovanje izvidniških oddelkov in topništva na vsej fronti. Sovražna letala so v nedeljo zvečer bombardirala Larisso. To je bil že tretji sovražni bombni napad na Larisso, odkar jo je porušil potres. Bombe so povzročile veliko škodo na preostalih zgradbah, človeških žrtev pa ni bilo. Bombe so bile vržene tudi na otok Naksos. Grški kralj Jurij je na grško armado naslovil dnevno povelje. Kralj Jurij se v njem grški armadi zahvaljuje za junaštvo, s katerim brani domovino in ki ga je znova pokazala pretekle dni, ko je odbila italijansko protiofenzivo. Isto priznanje izraža kralj Jurij tudi grški mornarici in grškemu letalstvu ki da častno izpolnjujeta grškega junaškega duha in ljubezen do svobode in do domovine. Vladni tolmač je sinoči časnikarjem prebral službeno poročilo, ki pravi, da je angleško in grško letalstvo v zadnjem tednu sestrelilo v zraku 39 sovražnih letal, 15 uničilo na tleh, 17 drugih pa resno poškodovalo. Boji Tepeleniju so še vedno srditi, toda nasprotnik ofenzive ni ponovil če bodo bombardirali Atene Newyork, 18. marca. International News po- wyork, ročajo, da je angleška vlada po nevtralnih posredovanjih sporočila italijanski vladi, da bodo angleški bombniki bombardirali Rim, če bi italijanski ali drugi bombniki bombardirali Atene. Prometni minister BešHči Naša edina skrb: čuvanje svobodne domovine E. „ Bodimo pametni in tstvarnl! Sedanji čas ustvarja teike razmere med nami. Vsak dan se moramo spoprijazmlti s kako novo žrtvijo. Taire nas pomanjkanje, preskrba ni tako redna, kakor je bila. Vsuk dan je* bolj težko in bo, bodimo si odkriti, še težje. Uradiiištvo upravičeno toži nad strahotnim dviganjem c br. Hudo je za tiste, ki morajo nositi odgovornost.. To ve vsak, pa naj bo občinski odbornik ali župan,, odbornik stranke, ban aJi .minister. Vsak, ki javno dola, ve, da sedaj bolj dela, se bolj trudi, nei.tmerno več trpi, pa je vendar malo uspeha Ln ljudje« bolj zabavljajo. Sedanji časi so časi preizkušnje naše notranje moči. Zato nikakor ne sme omrtv Mi v nas smisel za skupno odgovornost. Ce bomo notranje vzdržali, bomo skoai velike žrtve priplavali v svobodo, v nasprotnem primeru pa nam preti poguba. — Vsakdo naj se zaveda, da je danes vsako potrpljenje in samopremagovanjo zlato. 'Na nas ne sme ostati greh, da smo se sami pokopali. Zato vzdr-žimo, zaupajmo modremu vodstvu naše države, ne dajmo se begati! Zlasti se ne dajmo begati od ljudi, ki se javno ponašajo in bahajo s svojim junaštvom pri kozarcu vina in bi radi vzbujali ne-razpoloženje proti tistim, ki mtorajo nositi vso usodno težo odgovornosti za naš nianod v najhujših časih. Za večino takih ljudi vem« in razumemo, zakaj tako govore: pravočasno so se spravili na vairno in v zapeček za primer, če bi kdaj res nastopila potreba z našimi telesi Uraniti domovino. Takšni bi danes radi bili največji hujskači in strategi. Tisti, ki resnično ljubijo na/od in državo ter se čutijo soodgovorne za našo usodo, niso taki. Oni so zmerni, a stvarni in trdivi, pripravljeni na najhujše osebne in stvarno žrtve. Le na njih bomo gradili boljšo bodočnost in zie na onih, ki mislijo, da store domovini največjo uslugo, če iz varnih zapečkov sejejo med ljudstvo «seme nerazpoloženja, nezaupanja in hujskarijl »Politika« o našem položaju Belgrajska »Politika« je objavila v nedeljski številki daljši uvodnik, v katerem razpravlja o položaju na Balkanu in s tem v zvezi tudi z našim položajem. »Prva stvar, na katero je treba pokazati v današnjem položaju, je, da še nihče ne ograda naše držiive. Ostali smo nevtralni in mirni. Toda ta naš mir, za katerim iskreno te/i ves narod, ni smno želja brez stvarne podlage, brez odločenosti, da se brani, in budne skrbi, da se tudi ohrani, če bo ogro-žem. Zaradi tega tudi naša nevtralnost in nezu-nimanje za tuje obračune ne sme biti brez pripravljenosti za obrambo pred vsakim morebitnim poskusom, ki bi prišel: s katere koli strani. Trdno sm oprepričani, da tako pojmu je naš položaj vsakdo v državi, kakor sino tudi prepričani, da nihče v tej drža»'i rie bo zanemarjal pravih koristi države in narodnih želja, temveč jih bo ljubosumno čuval in stalno bdel nad njimi.« Položaj na Balkanu je že razčiščen >TI Piccolo di Triestee. piše: »Pričakovanje dogodkov, ki od bliže zanimajo Jugoslavijo, je v prestolniških političnih krogih vse živahnejše. na.drugi strani pa še ni določeno, ali se bodo ti dogodki odigrali že ta teden, kakor bi to radi nekateri krogi, ali v bližnji bodočnosti, kakor mislijo drugi krogi. Rezerviranost med odgovornimi krogi je zelo stroga, toda tisti, ki so jim blizu, trdijo, da je moči smatrati položaj na Balkanu že za razčiščen, čeprav bo morda nekaj različnih mnenj v zvezi z rešitvijo nekih vprašanj postranskega pomena.« Trdna povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev Sarajevska »Narodna Pravda« piše v uvodniku: »Moralno in politično edinstvo Jugoslavije se zdi mogoče komu sumljivo. Razprave o naših notranjih vprašanjih bi mogle biti komu povod za napačne sklepe, toda nikdo naj ne presoja krivo naše notranje politike, ker bi bila to fatalnost, ki bi se hudo maščevala. Mi smo vsi složni, kadar gre za celotnost države. Našemu pojmovanju političnega življenja v državi odgovarja tak upravni sistem, kakršen leži v demokratičnem duhu našega naroda. Mi hočemo ta sistem obdržati. Težnja nas vseh je, da notranje življenje uredimo ter ga naredimo boljšega in popolnejšega od sedanjega, da postanemo močnejši in naprednejši. Napredni v svojem kulturnem in gospodarskem življenju, še močnejši v obrambi skupne države in skupne domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi vsi smo ene misli in imamo en cilj, ko gre za Jugoslavijo: ona mora biti svobodna in neodvisna, ona mora biti ozemeljsko nedotakljiva.« Prvi pomočnik pravosodnega ministra Po novi uredbi o ureditvi pravosodnega mi nistrstva ima tudi pravosodni minister pravico imenovati si pomočnika. Te d:ni je bil imenovan prvi pomočnik pravosodnega ministra, in sic Stoja« Jugovič, sodnik apelacijskega sodišča Belgradu. Koroški kmet se drži zemlje »Koroški Slovenec« piše z velikim zadovoljstvom, da se opazuje v miselnosti slovenskih kmetov na Koroškem neka sprememba. Dočim je prej kmet vedno bolj zapuščal grudo in bežal v mesta, misleč, da si bo v mestih ustvaril boljše pogoje za življenje, zmaguje danes _ pri kmetu popolnoma drugačno mišljenje. On rajši ostane na svojem zemljišču. Razpuščena društva na Koroškem Belgrajska »Ravnopravnost« z dne 28. februarja piše: »Državni namestnik za Koroško je odredil te dni razpust »Političnega in gospodarsko-ga društva za koroške Slovence v Celovcu, »Slovenskega šolskega društva« v Celovcu in podružnico »Slovenskega šolskega društva« v Št. Jakobu v Rožu. Kot motivacijo za to odredbo navaja dekret dejstvo, da lahko slovenska kulturna društva in »Slovenska prosvetna zveza v Celovcu« v dovoljni meri zastopajo slovenske koristi, zlasti ker imajo podobne cilje kakor razpuščena društva.« _ Zemun, Vremenska napoved: Hladno. Pretežno jasno v severnih krajih in na Primorju. Postopna zjasnitev sredi države, oblačno v južnih krajih. V corskih predplih bo še ponekod nekaj snega ali dežja, V primorskih krajih burja. Ponoči mra/ Belgrad, 18. marca. m. Prometni minister inž. BeSlič se je včeraj udeležil zasedanja banovinskega sveta in je na večerji imel sledeč govor: »Danes mora vsak iineti pred očmi., samo tole: Domovina nad vse, korist naroda nad vse in edina skrb: čuvanje svobode domovine. Ni treba, da bi se danes preštevali, ker pred nami stoji etična moč, kot je ni več na svetu. Lahko rečemo samo to, naš narod ni bil nikdar imperialistično razpoložen, vedno ie za-...... ' edi. htevul trajen mir in prijateljstvo s sose Ne smemo nasedati propagandi, lri dela po mestih in po deželi in ki je vedno žela in iznajala od koristi poedincev.« Nato je g. minister poudarjal, da želi naša država zadržati korektne odnose s svojimi sosedi. Ne želi nič tujega, toda tudi nič svojega ne da. To je to, kar sta predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček povedala v svoji nedavni izjavi: Vlada vodi račun o najvišjih koristih državne celote. Vsi mi čutimo to, kar čutite tudi vi, ter se bomo trudili, da državi ohranimo potreben mir in neodvisnost. Izjava ministra dr. Andresa ob podpisu gospodarskega protokola z Italijo Belgrad, 18. marca. AA. V nedeljo 16. t. nt. se je končalo sedmo redno zasedanje stalnega jugoslovanskega - italijanskega gospodarskega odbora. Pri tej priložnosti so v Rimu podpisali nov gospodarski protokol o izmenjavi in plačilih med našo kraljevino in Italijo. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je pri tem podal daljšo izjavo: Na prejšnjem zasedanju jugoslovansko-itali-janskega gospodarskega odbora v juniju 1. i. smo določili izmenjave blaga med obema državama za gospodarsko leto 1940-41. Zaradi izrednih razmer, nastalih medtem, je bilo za izvedbo tega načrta potrebno, da se z revizijo nekaterih točk načrt pri-agodi novim okoliščinam in možnostim izmenjave blaga. Važno je omeniti, da kljub težkočam sedanjega časa Italija ne bo omejila svojih dobav naši državi. Se več, novi načrt izmenjave določa večje dobave tekstilnih surovin in polizdelkov, kar bo mnogo pripomoglo k zaposlitvi naše tekstilne industrije in k naši oskrbi s tekstilnimi izdelki. Si- cer smo to pot sprejeli tudi ponudbe glede umetnih vlaken (fijokov in lanital), ker manjka bombaža, volne in konoplje, toda v razmerah, ki danes vladajo na evropskih tržiščih in tudi pri nas, je razumljivo, da so možnosti izbere omejen«. Glede našega izvoza v Italijo je osnova ostala v glavnem ista, kakor v juniju 1. 1. Pač pa so se nekatere postavke lanskega načrta znatno izpremenile spričo izprememb pri naši produkciji in izvozu. V dogovoru o plačilnem prometu so tudi nastale nekatere izpremembe. Specialen račun ostane tudi v bodoče poleg klirinškega računa, ki služi za obračun blagovnega prometa, toda nekatere stvari ki so se doslej obračunavale preko specialnega računa so zdaj prenesene na klirinškega.. Mislim, da smemo biti s takšnimi rezultati teh pogajanj z Italijo zadovoljni, tem boli, ker spričo sedanjih razmer ni bilo lahko ne Italijanom ne nam, ohraniti in celo povečati volumen medsebojne trgovine. Slovenska »tanka na Madžarskem Belgrajska »Ravnopravnost« piše, da je bila izdana 1. 1939. »Vend — slovenska knjiga Stenja za I. II. in III. zločl narodne šole.« Knjiga je pisana v narečju ter ima madžareko patriotskega in katoliškega duha. »Ravnopravnost« pozdravlja dejstvo, da so prvič po vojni izdane na Madžarskem Šolske knjige za naše otroke. »Ta korak je treba vsekakor pozdraviti, čeprav gre še vedno za učbenike, pisane v krajevnih narečjih; knjige so bile izdane še 1939. leta; zaradi tega se pisci niso dovolj ozirali na novega duha političnih in kulturnih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko, s katerim je navdihnjeno jugoslovansko-madžarsko zbliža-nje.« #fBremen" hudo poškodovan Berlin, 18. marca. DNB: Na velikem oceanskem parniku »Bremenu« je 16. marca nastal hud požar. Včeraj so požar zadušili. Ladja trpi veliko škodo. Uvedena je preiskava, da se dožene vzrok požara. (AA.) Govor dr. Gobbelsa v Poznanju Osebne novice Belgrad, 18. marca AA. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save 2. stopnje dr. Rudolf Andrejka, načelnik oddelka splošne državne statistike ministrstva v p. Belgrajske novice Belgrad, 18. marca. m. Davi se je vrnil v Belgrad predsednik d r. K u 1 o v e c in je popoldne s prosvetnim ministrom dr. Krekom obiskal finančnega ministra dr. Š u t e j a. Oba slovenska ministra sta se s finančnim ministrom razgovarjala o vseh slovenskih zadevah, ki so v zvezi z novim proračunom. Belgrad, 18. marca, m. Na prošnjo Delavske zbornice, Jugorasa in zasebnih nameščenskih organizacij je uprava mesta Belgrada sklicala sestanek zastopnikov vseh delodajalskih in nameščenskih organizacij zaradi zvišanja plač zasebnim nameščencem. Na sestanku so zastopniki delodajalskih organizacij izjavili, da so že sami povišali plače svojim nameščencem. Poudarjali so tudi, da bodo morali v primeru, da bi s« znova morale plače povišati, odpustili velik del uslužbenstva. Zastopniki nameščenstva so se v svojih izvajanjih zavzemali za to, naj uprava mesta Belgrada sama izda naredbo za zasebne nameščence in trgovske pomočnike, s katero bi bila določena začetna minimalna plača 1800 din, za trgovske pomočnike pa 1500 din. Oženjeni naj bi dobivali še posebne doklade. Uprava mesta Belgrada bo preučila predloge obeh strank in bo sama določila minimalne plače. Belgrad, 18. marca A A. Trgovinski minister dr. Andres je danes sprejel v 6vojem kabinetu italijanskega poslanika na našem dvoru Mamellija, ki ga je pri tej priložnosti povabil na obisk milanskega velesejma, nato pa še v Rim. Dr. Andres in Mamelli sta se pomudila v daljšem razgovoru. Iz banovine Hrvatska Zagreb, 18 marca, b Hrvatska nogometna zveza je poslala snoči rndiobrzojavko nemški zvezi. V brzojavki predlaga, da se reprezentativna tekma med Hrvatsko in Nemčijo igra 30. t. m. v Zagrebu. Zagreb. 18. marca, b Policija je v 48 urah prijela morilce znanega zagrebškega športnika Fedor-ja Freudenreicha, ki je bil predvčerajšnjem ponoči zaklan v svojem stanovanju. Morilca sta Stjepan Kurir in njegov pomočnik Nikola Banko. Zagreb, 18. marca, b Včeraj popoldne je vozil skozi Zagreb italijanski sanitetski vlak. sestavljen iz 16 Pullmannovih vagonov, ki so bili spremenjeni v bolniške vagone. V vlaku so se nahajali težje ranjeni grški vojaki, ki so se borili na albanski fronti in so padli v roke italijanskim vojakom. Bugojno, 18. marca, b V hiši kmeta Juka Gla-vasa v vasi Borič v bližini Bugojua se je dogodil težak primer zastrupljenja s starim svinjskim mesom. Kmalu po večerji je zbolela cela družina. Holezen je v začetku imela vse znake pegastega legarja in so zaradi tega poslali kri bolnikov v preiskavo, ki pa je dala negativen rezultat. Po krajšem bolehanju je umrla Jukova tašča, potem njegov sin, žena in nazadnje Se sam gospodar. Šele po smrti prve žrtve je ugotovila kemična analiza, da poznajo to zastrupljenje v zdravilstvu pod imenom trihinoza, katero povzroči pokvarjeno svinjsko meso. Dosedaj je umrlo 8 oseb, včeraj pa so umrli še nekateri bolniki, ki so uživali to meso. Za katere primere velja stari tečaj marke Belgrad, 18. marca AA. Z dogovorom, podpisanim lani z nemškimi oblastmi, se je ustvarila možnost izrabe starega tečaja za izplačila zneskov z roki po 1. aprilu t. 1., in za blago, kupljeno v Nemčiji pred 25. septembrom 1. 1. Glede na to, da pogajanja o tej stvari Se niso končana, in glede na to, da 6e da domačim prizadetim tovarnam in tvrdkam možnost, da si zagotove izplačilo na temelju starih tečajev, v kolikor se doseže oboje ,so^ glasje v tej stvari, so vsi pooblaščeni zavodi v državi dobili podrobna navodila o načinu, kako naj ravnajo domače tvrdke, ki imajo izvršiti' plačila. 109 madžarskih društev v Vojvodini »Hirado« (Petrovgrad) Ima Članek o ustanovitvi madžarske kulturne zveze, v kateri podčrtu-je, da je doslej v 109 občinah ustanovljenih prav toliko organizacij te zveze. Dalje pravi članek, da bo madžarska manjšinska kulturna zveza v mesecu aprilu osnovala v teh društvih strokovne odseke. Madžarska športna društva bodo delovala v okviru zveze kot posebni športni odsek.« Berlin, 18. marca. AA. DNB: O priliki ponovne otvoritve preurejenih gledališč je propagandni minister dr. Gobbels danes govoril v Poznanju. Orisal je delovni program na kulturnem polju, ki bo veljal za vse vzhodne kraje, pridružene Nemčiji. Minister je najprej poudarjal politični, kulturni in narodnostni pomen vzhodnih krajev za nemški narod, rekel je med drugim, da gleda Nemčija na vzhodne kraje mnogo pravilneje, kakor so gledali nekdanji voditelji Nemčije. Za te nekdanje voditelje, je rekel Gobbels, so bili vzhodni kraji nekakšno skladišče za uradnike, ki niso imeli sreče v karieri. Ti kraji so bili za nekdanje voditelje Nemčije ne samo pokrajina, kamor so kazensko premeščali uradnike, ampak tudi nekakšna poskusna postaja za vse mogoče gospodarske teorije. Kratkovidni voditelji nekdanje Nemčije, je rekel Gobbels, so mislili, da so ljudje, ki niso primerni za druge kraje, dobri za vzhodne kraje, morda celo predobri. Takšno napačno pojmovanje je pa v nasprotju s tistim, kar narodni socializem pojmuje pod načeli nacionalne politike v vzhodnih krajih. V te vzhodne kraje je treba pošiljati ravno najboljše ljudi. V nadaljevanju svojega govora je Gobbels dejul, da so gledališča in šole bile in bodo ostale trdni gradovi nemške kulture. Zato ni navzkriž z duhom in potrebami teh resnih dni, če že zdaj sredi vojne spet odpiramo vrata preurejenih gledališč v tem mestu. Dalje je propagandni minister dejal, da bo moral v bodoče vsak mlad Nemec videti svojo narodno dolžnost v tem, da bo prebil po nekaj let v vzhodnih krajih. Mnogo izmed teh mladih ljudi bodo vzljubili te kraje in se stalno naselili v njih. S tem se bo okrepil živi okop, ki varuje domovino. Dalje je propagandni minister rekel, da je preureditev gledališč v Poznanju šele začetek obsežnega in načrtnega kulturnega dela v vzhodni Nemčiji. Podčrtal je, da bo velika pozornost veljala tudi drugim velikim kulturnim središčem vzhodnih krajev, kakor so Gdansk, Vratislava, Kiinigsberg, Kato-vice. Z združitvijo močnih kulturnih sil v teh Velikih mestih, je rekel minister, se bo pospešilo kulturno in ustvarjalno delovanje v vzhod-^nihr ktajlh. tako da bi se v doglednih časih mogli ti kraji v kulturnih krajih popolnoma izenačiti v ostalih delih Nemčije. Gobbels je ponovno poudaril, da se na to delo ne bo čakalo do konca vojne. Seveda se bo pa po končani vojni to delo nadaljevalo z dvojno silo. Na koncu svojega govora je Gobbels pozval nemške umetnike, da zastavijo čim več truda in dela pri umetniškem delu in ustvarjanju v vzhodnih krajih. ^ Ankara, 18. marca. Anatolska agencija poroča: Danes proslavlja Turčija 25 letnico zmagovite bitke pri Canak-Kaleju. (AA.) Ameriška živila za nezasedeno Franci!© Prva pošiljka vredna 100 milijonov dinarjev Jersey City, 18, marca. AA. DNB: Včeraj je iz tukajšnjega pristanišča odplul ameriški parnik »Esmouth« z velikim tovorom blaga ameriškega Rdečega križa. Tovor je namenjen v nezasedene dele Francije. Vrednost celega tovora cenijo približno na 1,250,000 dolarjev (100 milijonov din). Na parniku so naslednji predmeti: kondenzirano mleko in mleko v prahu, obleke, insulin, vitaminski izdelki in razna zdravila. Washington, 18. marca. Havas: Predsednik Roosevelt je sprejel v avdienco francoskega ve- sicer v Tokio, 18. marca. DNB: Posebni dopisnik Tokio Asahi Šimbuna, ki je spremljal japonskega zunanjega ministra Macuoka do obmejne postaje v Mandžuriji, je navedel cilje potovanja ministra Macuoke ter poudaril velik pomen tega njegovega obiska v Evropi. Po izvajanjih Tokio Asahi Šimbuna se pomen potovanja ministra Macuoke lah; ko na kratko povzame takole: 1. Na svojem potovanju po Evropi se bo Macuoka lahko osebno prepričaj o tamkajšnjih razmerah. 2. Macuoka bo obiskal zasedene kraje, kjer bo na kraju samem proučil način, kako se izvaja nemško gospodarstvo, istočasno pa se bo japonskji zunanji minister lahko seznanil z novim redom v Evropi, ki mu bo obenem služil kot podlaga za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji. 3. Ker je trojna zveza zasnovana na podlagi enakosti, kar se tiče osnovne politike in novega reda v Evropi in prav tako tudi na Daljnem vzhodu, je potrebno, da se prouče nadaljnje podrobnosti, da bi se mogli izdati potrebni ukrepi za dosego ciljev, ki si jih je postavila trojna zveza. Istočasno bo japonski zunanji minister lahko razložil v Berlinu in Rimu japonsko politiko, kakor tudi ukrepe, ki so bili izdani za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji. 4. Za časa svojega bivamja v Evropi bo imel Macuoka priliko izmenjati z vodilnimi osebnostmi Nemčije in Italije mnenja o tem, kakšno stališče, tako politično, gospodarsko, kakor tudi vojaško, je trebn zavzeti glede nn stanje, ki je nastalo s sprejetjem ameriškega zakona o poclpiranju Anglije. 5. Zastopnik japonske vlade se bo imel priliko pora/govoriti o izvajanju trojne zveze glede na razvoj zadnjih političnih dogodkov, Cilji potovanja Macuoke 6. Japonski zunanji minister bo o priliki ___ _ ___J 1 X _ 1 i___ M__ Xi \r nn nI il l* TOT*1 razgovorov z voditeljem Nemčije kanclerjem Hitlerjem in predsednikom italijanske vlade Mussolinijem lahko dal vsa potrebna pojasnila v zvezi z japonsko politiko. (AA.) leposlanika Henryja Hayeja. Veleposlanik je po avdienci rekel zastopnikom tiska, da je predsednik Roosevelt izjavil, da bo s posredovanjem ameriškega Rdečega križa skušal oskrbovati z živili nezasedene francoske pokrajine. (AA.) Darlan spet v Parizu Pariz, 18. marca. DNB: Včeraj so v palači »Matignon« priredili kosilo, katerega so se udeležili predsednik francoske vlade admiral Darlan, zastopnik nemške vlade v Parizu Abetz in generalni zastopnik francoske vlade v zasedenih pokrajinah veleposlanik de Brinon. Na tem kosilu so bile še nekatere ugledne osebnosti z nemške strani in več francoskih zastopnikov Po kosilu je imel zastopnik nemške vlade v Parizu Abetz daljši razgovor s podpredsednikom francoske vlade admiralom Darlanom. Včeraj je admiral Darlan sprejel pariškega nadškofa kardinala Suharda. Danes dopoldne je admiral Darlan zapustil Pariz in odpotoval v Vichy. (AA.) ff Bitka za Atlantik" - bo odločila o usodi ameriških prevozov v Anglijo Churchlllove Izjave pri kosilu na čast ameriškemu poslaniku v Angliji Ameriški poslanik zagotavlja Angliji pomoč Amerika London, 18. marca. Reuter: Predsednik vlade Winston Churchill se je udeležil slovesnega kosila »romarjev« (»pilgrims«), organizacije Američanov, živečih na Angleškem. Na kosilu ie bil tudi novi ameriški poslanik v Angliji \Vinant) (izg. Uajnant), ki je prvič javno govoril. Predsednik vlade Churchill je v svoji napitnici med drugim dejal: Churchillov govor Pozdravljamo Vas z dobrodošlico v svoji domovini, gospod Winant, v trenutku, ko se velika »bitka na Atlantika« razvija z vso srditostjo. Vaša vlada in vaš narod sta zelo zainteresirana glede izida te bitke. Potrebno je, da se v tej bitki izvojuje odločilna zmaga. To je potrebno, ker moramo pokazati svetu, da se politika, na katero pristaja vlada USA, ne želi umakniti pred silo. Doslej so se pojavljale ob ameriški obali ne samo sovražnikove podmornice, ampak tudi težke križarke, ki so v ameriških vodah potopile nekaj angleških ladij, ki so plule izven konvojev. Najznačilnejši kraji, kjer so se pripetile te potopitve, je rekel Churchill, so na 42. stopinji. V vodah, ki so blizu angleškega otočja, se že bije velika, srdita in neizprosna bitka. Prav tako se srdita bitka bije na bližnjem vzhodu, kjer Anglija ne želi zapustiti svojih postojank. Zdaj so naše izgube spet znatno poskočile. Izrabljamo vso svojo moč, vse svoje materialne vire in vse sposobnosti svojih znanstvenikov, da bomo mogli kljubovati grožnjam, za katerimi se skrivajo smrtne nevarnosti. Naš« moč raste od tedna do tedna. Ameriški rušilci, ki smo jih dobili jeseni in pozimi, prihajajo postopno v boj. Tudi naše lastne flotilje rušilcev številčno naraščajo. Prav tako stalno narašča naše letalstvo, tako nad otočjem kakor na morju. Naš odpor postaja čedalje močnejši in uspešnejši. Prav včeraj sem dobil poročilo, o potopitvi treh nemških podmornic. Od 13. oktobra do danes ni bilo ugodnejše novice, ki bi me tako ohrabrila, kakor me je ta vest o trojni zmagi nad sovražnikovimi podmornicami. Kakor veste, je nadaljeval Chnrchill, se držim načela, da našemu narodu ne smemo prikrivati resnosti in varnosti. Zato mislim, da smem z vso pravico zahtevati, da se mi verjame, ko izrečem naše trdno prepričanje, da bomo te nevarnosti premagali. Ministrski predsednik je rekel dalje, da je vsakomur jasno, kako nujno je za nasprotnika da pretrga prometne zveze med Anglijo in Ameriko, da odtrga dva močna naroda drugega od drugega in da potem vsakogar posebej porazi. S tega stališča, je rekel Churchill, je treba videti v sedanji bitki na Atlantiku eno izmed najpomembnejših bitk, ki so se kdajkoli bile v vojnah. Churchill je nadaljeval: Gospod Winantl Prišli ste k nam v času velikega preobrata v zgodovini sveta. Delite z nami naše cilje, delite naše nevarnosti, delite naše koristi in naše skrivnosti. Prišel bo dan, ko bosta angleški imperij in Amerika prav tako z ramo ob rami izvrševala svečane, težke in vzvišene naloge, ki bodo kronane z zmago. (AA.) Ameriški poslanik Winant se je zahvalil za pozdrave ter menil, da besedam predsednika Roosevelta ne more ničesar boljšega dodati. Amerika bo sedaj pomoč, ki jo je obljubila, tudi dala. Amerika je pri svoji odločitvi mislila resno in bo pri tem ostala. Na koncu je izrazil svoje želje, da bi angleški imperij s pomočjo Amerike izšel zmagovit iz te bo-be v skupno dobro vseh narodov, ki ljubijo svobodno življenje. Mornariški minister Knox Mornariški minister Knox je imel včeraj v Baltimoru govor, v katerem je med drugim rekel: Paul Caudel: Kri že v pot VI. postaja. Vsi učenci so zbežali, celo Peter več Ga ne poznal Neka žena se ▼ največje zasramovanje in smrt poda, Pade pred Jezusa in vzame Njegov obraz med svoje dlani. Nauči nas, Veronika, da se ne bomo ozirali nič na ljudi. Kajti ta, kateremu Jezus Kristus je Resnica in ne le slika, Ljudem takoj postane drugim nevšečen in spotika. Niso njegovi nagibi njihovi, njegov način življenja njim nasprotje. Vedno je nekaj v njem, kar ne morejo umeti, ker jim je tuje. , Mož, ki moli svoj rožni venec, ki spovedi iti se ne plaši, Ki se v petek posti, ki ga vidijo med ženami pri maši, Vzbuja smeh ln spotikanje, kakor stvar čudna in dražljiva. Naj pazi kaj dela, kajti mnogo od na njem počiva. Naj pazi, on je znamenje, vsaka njegova stopinja naj bo zgledna. Ker vsak kristjan je resnična Kristusova podoba, čeprav nevredna. Obraz, ki kaže ga, je le vsakdanji odsrit Obličja božjega v njegovem srcu, izmaličen ali zmagovit! Veronika, še enkrat nam odkrij Na prtu vtisnjeno obličje križeve potil To pobožno platno, med katerega robove je skrila Veronika Viničarjev obraz na dan omahlosti njegove. Zato, vsa njegova podoba za večno v njem bi vtisnjena bili, Podoba, ki je narejena iz naših pljunkov, Njegove krvi in Njegovih solzil Če bi se kdaj nekje t bodočnosti zgodilo, da bi Amerika bila prisiljena braniti se, tedaj nas sovražnik ne bi zatekel nepripravljene. Nato je Knox izjavil, da strankarske zadeve ne smejo zavirati dela in da morajo vsi dobri sinovi Amerike biti pripravljeni, da se bodo odzvali, ko jih bo poveljstvo poklicalo. Nato je minister Knox izjavil, da gre predsedniku Rooseveltu vse priznanje za trud, ki bo rodil sad. Reuter: Parlamentarni krogi izjavljajo, da bo Amerika poleg drugega kot pomoč Angliji poslala tudi veliko število rušilcev. ki jih sedaj ne uporabljajo. (AA) Rooseveltov odposlanec admiral Harriman izjavlja Reuter: Rooseveltov osebni zastopnik admiral Harriman je danes sprejel časnikarje in jim dal tole izjavo: Imel sem vet sestankov s predsednikom vlade Churchillom, verjetno je pa, da se bom sestal s vsakim tistim članom angleške vlade, ki se kakor koli bavi z ameriškimi dobavami. Ameriška proizvodnja narašča čedalje bolj, čimdalje traja vojna, liarriman je dalje govoril o prehrani, o trgovinskih ladjah in o municiji ter rekel, da jih je med Američani mnogo, ki bi bili srečni, če bi mogli prispevati svojo žrtev s tem, da skrčijo svoje obroke in jih dado Angliji. V celoti se strinjam s sleherno besedo predsednika Roosevelta. 0 obsegu ameriške pomoči je Harriman izjavil: Ne bom se spuščal r prerokovanja: »Rekel vam bom samo to, da so Američani to vprašanje razumeli kar najresneje. Mislim, da se v tem pogledu ne boste razočarali.« (A A) Lord Halifax o nevarnosti podmornfške vojne Washington, 18. marca. b. Lord Halifa* se je včeraj sestal s predsednikom Rooseveltom in z državnim podtajnikom Sumner Wellesom. Potem pa je sprejel časnikarje, ki so ga vprašali za njegovo mišljenje glede nevarnosti nemške podnmrniške vojne. ilalifax je odgovoril, da bo bodočnost pokazala, da so točne one domneve, ki trdijo, da nevarnost ni takšna, da bi resno ogražala ameriški izvoz v Anglijo. številke o ameriški pomoči: 784 tovarn izdeluje orožje Kredit 550 milijard Washington, 18. marca. Associated Press. Dane« so bili objavljeni nekateri podatki o tajni seji odbora za narodno obrambo, kjer so poročali nekateri načelniki odsekov narodne obrambe. Generalni ravnatelj za obrambo države Knudsen je izjavil, da ima Amerika na razpolago 784 tovaren za proizvodnjo vseh vrst orožja in munic.ije. Anglija je dala denar za gradnjo in vzdrževanje 78 tovaren za orožje. Direktor proračunskega oddelka Harold je izjavil, da znaša vrednost dosedanjih angleških naročil 2 milijardi 700 milijonov dolarjev (okroglo 200 milijard din). Od tega je Anglija že plačala dve tretjini. Ostalo se bo plačalo iz kredita 7 milijard dolarjev (550 milijard din), ki jih novi zakon o pomoči daje na razpolago predsedniku Rooseveltu za nabavo orožja za Anglijo. Angleške naložbe v Ameriki znašajo 616 milijonov dolarjev (480 milijard din), ki jih je mogoče takoj spremeniti v denar', ter 9 milijard dolarjev (700 milijard din), ki šo naložene tako, da bi jih ne bilo mogoče takoj uporabiti. Washington, 18. marca. Associated Press. Pred poslansko zbornico se je danes začela debata o kreditu 7 milijard dolarjev (550 milijard din), ki jih Amerika potrebuje za pomoč Angliji. V začetku debate je zastopnik pomožnega odbora v imenu vlade opozoril zbornico, da mora zelo hitro sprejeti zakon o dodelitvi tega kredita. Govornik je opozoril poslance na dejstvo, da nemške križarke križarijo ob ameriški obali in da potemtakem ni več časa za dolga debatiranja. Nova letala za obrambo atlantskega pomorskega prometa Neki angleški pomorski strokovnjak je povedal časnikarjem, da ima Anglija za obrambo svojih prevozov iz Amerike pripravljena velika vodna letala, ki so nalašč zgrajena za preganjanje nemških podmornic. Največje letalo te vrste je »Sun-derlanZ Nikolajem Titulescom odhaja z evropske, lahko rečemo tudi s svetovne pozornice politična osebnost, ki je v 20 letnem premirju med zadnjo in sedanjo svetovno vojno dolga leta stala čisto v ospredju in v veliki meri pomagala oblikovati politični obraz Evrope, ki jo je rodila zadnja svetovna vojna in ki je izginil ob prvih zamahih sedanje. Rodil se je v Crajovi L 1883., 1. 1905. je bil že profesor civilnega prava v Jassyju, 1. 1909. pa je prišel na vseučilišče v Bukarešti. L. 1917. je bil finančni minister. Na mirovni konferenci je bil delegat Romunije v Parizu in je v tej lastnosti sopodpisal mirovno pogodbo v Trianonu, ki je uredila meje med Madžarsko in Romunijo. Leta 1922. je bii poslan za poslanika v Londonu, od koder se je 1. 1927 vrnil ter prevzel romunsko zunanje ministrstvo. Kmalu je moral odstopiti, zaman je sam sestavljal vlado 1. 1928. 1. 1930 in 1931 ter nihal med Bukarešto in Londonom, kjer je obdržal poslaniško mesto in bil obenem delegat Romunije pri Zvezi narodov. L. 1930 in 1931 je bil tudi predsednik Zveze narodov in je bila ta doba na zunaj najbolj blesteča v vsej 20 letni zgodovini te ustanove, tako ji je znal vtisniti sijaj svoje duhovitosti razgibanost svojega značaja. L. 1932 je spet poslal zunanji minister in je na tem mestu ostal do 1. 1936. V to dobo spada najbolj razgibano življenje Male zveze, snovanje in prvi uspehi Balkanske zveze. Titulescu je takrat skoraj stalno živel v svojem prislovičnem »sinjem vagonuc, s katerim je neštetokrat premeril Evropo od vzhoda do zahoda, od juga do severa. Konference so sledile konferencam. Državniki so se sestajali kar v železniških salonskih vozovih. Ko je Titulescu 1. 1936 pripravil vse za sklenitev obrambne zveze s Sovjeti, ga je strmoglavil kralj Karel, ki se je takrat ravnal po nasvetih Anglije. Titulescu je moral v inozemstvo, kjer je ostal do svoje sm(ti. Padec Titulesca je dejansko pomenil popolni preobrat v romunski zunanji politiki. Romunija je prišla v dobo velikih notranjih pretresov, novega notranje in zunanjepolitičnega eksperimentiranja, ki so ea vodili delno nesposobni, delno sebični in grabež- ljivi politični možje. Iz Pariza je Titulescu skušal posegati v romunsko politiko, toda zaman. Kralj Karel je bil nepristopen. Zadoščenje za Titulesca je hilo, ko je 1. 1939 njegov politični nasprotnik Tatarescu, ki se ga je Karel posluževal za svojo politiko, kot romunski poslanik v Parizu prišel k Titulescu ter ga prosil odpuščanja za svoje zmote. Titulescu in Tatarescu sta ostala v Parizu do poloma, nakar se je Titulescu preselil na južno francosko obalo, kjer je dočakal še zadnje poglavje v zgodovini svoje domovine. Titulescu je slovel kot izredno spreten diplomat, kot poselfno nadarjen mednarodni pravnik, ki je kadarkoli je govoril v Ženevi ali kje na kakšnih konferencah kot mednarodno priznani mojster pravnih vprašanj v blesteči francoščini razlagal načela politike in so ga drugi državniki pridno in vdano poslušali kot da bi bili njegovi učenci. Tudi v Ljubljano ga je zaneslo njegovo diplomatično delovanje v januarju 1. 1935. ko je bila znana »leteča konferenra« v salonskih vozovih na ljubljanskem kolodvoru med njim. Jevti-čem in dr. BeneŠcm, ter v avgustu istega leia, ko je bil na posvetu Male zveze na Bledu. Takrat je Titulescu zagovarjal stališče, da je treba Avstriji dovolili, da pokliče nazaj Habsburžane, a ni uspel. Znano je tudi njegovo najljubše načelo, da je namreč treba države Male zveze tako tesno med seboj povezati, da bi meje takorekoč izginile (spiritualizaciia meja), ker da je le v tem rešitev njihove samostojnosti. Tudi ta cilj, kakor oni drugi o obrambni zvezi med Romunijo in Sovjeti je ostal njegov prazen sen. Koliko predmetov za premišljevanja so pokojnemu Titulescu. velikemu prijatelju Jugoslavije, nudila zadnja leta. ki jih je preživel v pregnanstvu v južni Franciji 1 Novega reda ta najbolj blesteči romunski državnik ni več dočakal. Naj mu bo ohranjen lep spomin. (jjOAp&daKStVJO Obvezna prodaja presežkov žila, koruze in moke V delu včerajSnje izdaje smo poročali, da sta minister za preskrbo in prehrano ter ban banovino Hrvatske izdala uredbo o obvezni prodaji presežkov pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze in moke vseh krušnih žit. Ta uredba prinaša v primeri z dosedaj veljavnima uredbama o prometu s pšenico in koruze znatne spremembe glede prisilne prodaje žitaric. Predvsem je prepuščeno ministru in hrvaškemu banu, katere količine teh vrst pridelkov in moke smejo ostati producentom za njih potrebe, dočim morajo presežke obvezno prodati Prizadu, na Hrvaškem pa Pogodu. Veletrgovina s temi proizvodi je prepovedana, vendar 60 lahko vele-trgovci, mlini in zadrugo komisionarji Prizada, odn. Pogoda. Za koruzo in koruzno moko bodo veljale dosedanje cone, vendar samo v okrajih, katere določi minister odn. hrvatski ban. Za pšenico, rž, soržico, ječmen in moko iz njih bodo veljale izven območja, katereea določi minister, paritetne cene na osnovi Sul>otioa, za koruzo Ln koruzno moko pa na osnovi 1'etrovgrad. Kdor v določenem roku ne proda presežkov, mu država plača 20% izpod paritetne cene. Šo nadalje velja kontrola glede prevoza vseh vrst žita in moke. Končno so določene v novi uredbi zopet ostre kazni za one, ki bi se pregrešili proti določilom uredbe. Namen nove uredbe je zajeti za potrebe države ln pasivnih krajev vse presežke pšenice in drugih vrst žita ter koruze, kar doslej ni bilo mogočo iz raznih razlogov. Novost uredbe je tudi v tem, da bodo določene tudi za ostale vrste žita (razen pšenice in koruze) maksimalne cene, ker so bile cene teh vrst žita daleč iznad pametnega razmerja s cenami pšenico. Želeti je le, da bi uredba ne imela lukenj in se striktno izvajala, da bi imeli od nje korist tudi pasivni kraji, med njimi Slovenija, ki se mora boriti z najtežjimi problemi pri vprašanjih svoje preskrbe z žitom in moko in smo morali uvesti racioniranje, ki ne odgovarja našemu konzumu. Povišanje prispevkov za višje zavarovanje TBPD Od 1. januarja 1939 do 28. februarja letos, torej nekaj več kot dve leti jo shajalo Trgovsko bolniško in podporno društvo, v kolikor izvršuje višjo zavarovanje (nad zakonitimi dajatvami kot bolniška blagajna TBPD, odn. kot krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev) z mesečnim prispevkom članstva po 35 din, dočim je pred 1. januarjem 1939 znašal prispevek samo 30, preje pa še celo samo 25 diu. Sedaj pa sporcča društvo vsem delodajalcem in članom višjega zavarovanja, da je upravni odbor TBPD sklenil na svoji seji dne 28. februarja 1941 zvišati prispevke za višje zavarovanje od 1. marca dalje na 40 din. Zato navaja okrožnica društva naslednje razloge: Zaradi dviga cen so izdatki za prehrano v Banatoriju občutno narasli. Meseca maja 1940 so znašali izdatki za prehrano na dan n 1 bolnika 18.50 din pri povprečni zasedbi 44.20, v decembru 1940 pa so narasli stroški na 45.82 din na 1 bolnika pri povprečni zasedbi 47.20. Zvišali so se nadalje osebni izdatki, ker jc moralo društvo zaradi razširitve sanatorija nastaviti več novih zdravnikov in pomožnetra osebja. Narasle so tudi cene zdravil in zdravilnih pripomočkov. Za primer navaja zagrebškega Merkurja, ki je že lani zvišal mesečni članki prispevek za neporočene od 30 na 40 din. za poročene pa od 35 na 45 din. K tej utemeljitvi je pripomniti, da je zasebnim nameščencem vsako povečanje izdatkov v današnjih časih najtežje, ker jim plače niti oddaleč niso moele slediti draginji in nosi največji del bremen zasebni nameščenec, dočim si je delavstvo znalo priboriti izboljšanje prejemkov. Poleg tega so nam tudi ne zdi prav, da nas 'društvo obvešča o svojem sklepu tako pozno, ko smo že v driuji polovici meseca in so skoraj vsi člani že plačali svoje prispevke za ta mesec. Ali ne bi bilo umestnejše obvestiti članstvo pravočasno ali pa odložiti izvajanje za mesec dni do 1. aprila? Pomorski kapital prehaja v bankarstvo Kdor je gledal bilance naših paroplovnih družb za lansko leto, je lahko ugotovil veliko j>ovečanje čistega dobička za lansko leto. bicer je plovba v drugi polovici po ocenah v veliki meri za naš račun zastala, vendar so podjetja, ki se pečajo s prekooceansko plovbo lani izredno dobro zaslužila. Tako izkazuje za lansko leto naša največja paroplovna družba Jugoslovanski Lloyd povečanje brutodonosa lani v primeri z letom 19j9 od 51.44 na 83.84, dočim je čisti dobiček vkljub velikemu povečanju davkov narastel od 31.8 na 43.9 milij. din. Druga naša največja družba Dubrovnišku plovba je izkazala lani povečanje brutodonosa od 24.5 na 91.2 milij. din, dočim je čisti dobiček narastel od 18.6 na 77. 7 milij. dm in to pri glavnici 32.25 milij. din, glavnica Jugoslovanskega Lloyda pa znaša 120 milij. din. Zaradi tega so tudi dividende paroplovnih družb znatno povečane, številne družbe pa dele gratis delnice delničarjem in tako zvišujejo lastna sredstva. .... ,., Ob tako velikih dobičkih in kapitahh pa je nastal tudi problem naložbe teh kapitalov. Za lastnike teh kapitalov je bilo jasno, da jih je treba vložiti v posle, ki bodo nemoteno šli tudi v vojnih časih. Zaradi tega je tudi lansko leto kupila Dubrovniška jiaroplovba veliki hotel Milinov v Zagrebu, neka druga družba znatne nepremičnine v Zagrebu, tretji pomorski kapitalisti pa so kupil i veliko tekstilno tvor-nico na Hrvatskem. Najvažnejša preusmeritev pomorskega kapitala pa je nastopila zadnje čase z nacionalizacijo Jugoslovanske združene banke. Jugoslovanska združena banka je nastala iz fuzije med Hrvaško eskomptno banko ter Hrv. slav. zemeljsko hipotekarno banko leta 1928 v Zagrebu v letu 1928. Pri banki je v veliki meri sodeloval inozemski kapital, lastnice delnic sO bile med drugimi: Dunajski Creditnnstalt-Bank-verein, Peštanska madžarska komercialna banka, Češka eskomptna bunka v Pragi, Anglo-International Bank, London, Banque de Pariš et des Pays-Bas, Pariz, Švicarsko bančno društvo, Curih in Holondska bančna Unija, Amsterdam. Pri banki je torej vseboval vsemogoč kapital iz vse Evrope. Sedaj pa je prišlo do nacionalizacije kapitala, kar so vse udeležene bančne skupine ]>rodale svoje delnice domačim delničarjem in je na osnovi tega bil izvoljen tudi nov upravni odbor banke, v katerega so na novo prišli: dr. Dragutin Cekuš, Marko Lučič-Rocchi, Ceda Petrovič, dr. Pero Pleša (prejšnji vladni komisar pri banki), Milornd Smokvina in Božidar Švrljuga. Izpadli iz upravnega odbora so: gg. Oskar Barth, Ernst Ehrlich, Zoltan Hajdu, Stevan Koen in Giulio Verozzi, še nadalje po je ostal v upravi Robert llankur^Solway iz Bruslja Uprava si je na svoji prvi seji izvolila za predsednika zopet g. dr, Stanko Švrljugo dočim je za podpredsednika izvoljen g. Marko Lučič-Rocchi. nepremičnine 214.1 (211.6), razna aktiva 46.3 (27.35), bilančna vsota 16.194.1 (15.918.04). Pasiva: samostojni skladi 598.76 (604.5), razmi skladi 2035.2 (2035.8), kapitali javnih ustanov 549.4 (558.!)), hranilne vloge 1182.33 (1158.44), tek. računi ministrstva financ 159.27 (123.03), razni tek. računi 10.000.6 (9875.9), zastavni listi in obveznice v obtoku 592.05 (592.05), predujmi tujih bank 113.3 (112.8), rezervni sklad 461.35 (461.35), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 76.04 (76.64), sklad za zavarovanje bančnih zgrpdb 4.0 (3.97), pokojninski sklad bančnega osebja 26 (25.7), razna pasiva 329.2 (284). bilančna vsota 16.194.1 (15.913.04), izvenbilančne postavke 14.144.8 (13.625.9) milijonov dinarjev. Bilanca za konec februarja kaže nadaljnje povečanje sredstev banke, vendar pa primerjava z januarjem ne kaže posebnih sprememb. Zamenjava živil med obema deloma Francije Da bi bila dosežena čim večja pravilnost ter da bi se uredilo čim popolnejše ravnovesje pri razdelitvi živil po vsem francoskem ozemlju, je Irancosko ministrstvo za prehrano napravilo v soglasju z zasedenimi oblastmi načrt za izmenjavo živil med zasedenim in nezasedenim delom Francije. Oziraje se na vire in potrošnjo obeh delov določa ta načrt za vsa najvažnejša živila množino, katero bo v določenem času pošiljal zasedeni del nezasedenemu in obratno. Vse neizbežne lormalnosti, ki so r pravilnim in uspešnim nadzorovanjem tega načrta neobhodno v zvezi, so bile kolikor le mogoče poenostavljene, tako da bo to izmenjavanje med obema deloma čim uspešnejše. Te formalnosti so bile uzakonjene 28. januarja ter objavljene 2. iebruarja. S 15. lebru-arjem so bili dovoljeni prevozi iz enega dela v drugega in sicer v teži od 50 do 1000 kg za vse vrste blaga, ki je namenjeno za prehrano. Iz navedenega sledi, da se Irancoska vlada na vse načine trudi, da bi življenjske prilike v obeh delih izenačila, kar jasno dokazuje, da so neutemeljene govorice, ki pravijo, da prepušča Petaino-va vlada zasedeni del njegovi usodi in pomanjkanju. * Hipotekama banka trgovskega fonda, Belgrad, ki izvršuje zavarovanje srbskih trgovcev, izkazuje za lansko leto pri glavnici 152.06 (138.46) in bilančni vsota 222.5 (227.9) milij. din bruttodonosa 13.06 (14.74) milij. din, od česar se porabi za di-videndo 10.8 (8.8) milij. din. Tvornica papirja Milan Vapa izkazuje pri glavnici 31 uilij. din in bilančni vsoti 53.7 (53.74) ter bruttodonosu 22 (19.4) milij. din čistega dobička brez prenosa 2.83 (2.62) milij. din. Borze Uveljavljenje uredb o ureditvi gospodarstva in o cenah »Službene novinec z dne 15. marca (sobota) prinašajo naslednje tri uredbe: Uredba o pooblastilih za uveljavljanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdelitve in potrošnje vseh vrst blaga. Uredba o ureditvi ministrstva preskrbe in prehrane in Uredba o cenah. — Z dnem objave, t. j. dne 15. marca, so te uredbe stopile v veljavo. Bilanca Drž. hipofekarne banke Za 28. februar izkazuje Drž. hipotekama banka naslednje bilančne postavke ( vse v milijonih din, v oklepajih podatki za 31. januar): Aktiva: gotovina in blagajniški zapiska 669 (715.95), posojila: hipotekama 1726 (1726.55), na' dohodke in doklade 2435.14 (2431.1), vodnim zadrugam 24.38 (24.39), lombardna 26.77 (29.5), menično hipotekama 48.74 (50.8), menična 42.1 (42), eskont državnih bonov 261.95 (207.9), tek. račun ministrstva financ 688.15 (731.03), razni tekoči računi 8365.3 (8138.5), efekti rezerv, sklada 473.26 (427.24). vrednosti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1171.03 (1147.2), Dne 18. marca 1011. Denar Memška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 15.728.999 din, na belgrajski 15.550.000 din, od tega 189.420 in 697.942 mark, 64.6430 drahem, 120.000 din v devizi Sofija, 97.961 švic. frankov in 6.460 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 600.000 din. Ljubljana — Uradn! tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00 Solun 100 drahem . s . . . . . . 37.50 den. Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90- 219.10 Newyork 100 dolarjev. . . . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1271.10-1281.10 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 37.15—37.85 Sofija 100 din........ 51.28—52.88 Curih. Belgrad 10, Pariz 7.20, London 17.25, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 139.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.57.5, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 425, Lizbona 17.25.5, Budimpešta 85.50, Atene 300, Carigrad 3.37.5, Bukarešta 2.00, Helsingfors 875, Buenos-Aires 99.50. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet majhen. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 477.50—478 v Zagrebu 477 denar v Belgradu 477.50—478 Ljubjana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99-100, agrarji 56- 58, vojna škoda promptna 477.50- 478, begluške obveznice 85-£fo, dalm. agrarji 79-80, 8% Blerovo posojilo 104 do 106, 7% Blerovo posojilo 98-101, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-105, 7% stab. posojilo 97 do 100. — Delnice: Narodna banka 6.900—7.000, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% invset. posojilo 100.50-101 (100.50), agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477 denar, begluške obveznice 83.50—84.50 (84), dalm. agrarji 79 blago, 6% šumske obveznice 79 blago, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Blerovo posojilo 104 denar, 7% Blerovo 101 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 10 -denar, 7% stab. posojilo 97—100. — Delnice: Priv. agrarna banka 205 blago, Trboveljska 387.50 do 390 (390). Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 477.50—478 (477.50), begluške obveznice 85 denar, dalm. agrarji 79.75—80 (79.75), 6% šumske obveznice 79.75 denar, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Blerovo posojilo 104—105, 1% Blerovo posojilo 99—100 (99.50). — Delnice: Narodna banka 6.400 denar, Priv. agrarna banka 209 denar. 2ivlnskl sejmi živinski sejem v Črnomlju, dne 11. marca t. 1. DogOn: 49 telet, 90 juncev, 668 volov, 115 krav in 210 prašičev. Prodanih je bilo: 130 volov, 29 krav, 2 teleti in 54 praiičev. Cene so bile naslednje: voli II vrste 10 do 12 din, junci 11 do 13 din, teleta 11 do 12 din in krave 6 do 8 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički za rejo 350 din do 400 din za glavo. Svinjski sejem v Ptuju dne 12. marca t. i. Do-gon: 85 svinj in 48 prašičev. Prodanih je bilo 84 glav. Cene: pršutarji 12 din do 15 din, debele svinje 16 do 18.50 din in svinje za pleme 12 do 14 dinarjev za kilogram žive teže. Mladi prašički za rejo 190 do 375 din za glavo, Gene živini In kmetijskim pridelkom Cene živini in kmetijskim pridelkom v Novem mestu na sejmu dne 3. marca in na sejmski dan 10. marca. Dogon je bil na sejem 3. t. m. naslednji: 198 volov, 124 krav, 54 telic, 33 juncev in 1231 prašičev. Prodanih je bilo: 122 volov, 81 krav, 32 juncev, 12 telic in 1136 prašičev. Kupčija je biia zelo živahna. Prodajalo se je po naslednjih cenah: voli I. 11—12, II. 10, III. 8—9; telice I. 11—12, II. 9—10, III. 8-9; krave II. 7 do 8, III. 7; teleta I. 12, II. 10—12; prašiči špe-harji 17—18, pršutarji 15—16 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 18, II. 16, teletina 18 do 21, svinjina 18—21, slanina 28, svinjska mast 30 do 32, volna neoprana 45, oprana 60 din kg. — Ječmen 45—500, rž 55—600, oves 450, koruza 350, ližol 600—800, krompir 200, seno 100—125. slama 60—80, moka krušna 525—550, koruzna 400, ajdova 700—800 din za 100 kg. — Trd adrva 125 do 135 din kub. m, jajca 0.75—1 din komad, mleko 2>— 2.50'' din liter, surovo maslo 45—50 din ke;. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10—12, finbjše< sorti rano. vin«; pri vinogradnikih 14—18 dinarjev liter. Cene živine ln kmetijskih proizvodov v okraja Črnomelj dne 4. marca t. L: vol I. vrste 12.50, II. vrste 10—11.50, III. vrste 9; telice I. vrste 11 do 11.50, II. vrste 9—10, krave I. vrste 11, IL vrste 9—10.50, III. vrste 7—8; teleta I. vrste 12, II. vrste 10—10.50, prašiči špeharji 16, pršutarji 13 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 16 din, svinjina 20, slanina 26—28, svinjska mast 30 din za kg. — Ječnem 3.80, rž 4.20, oves 4, koruza 3.50, fižol 7—8, krompir 1.50—1.75, seno 1.50—1.60, slama 0.75, koruzna moka 5—5.50, ajdova mol* 8—9 za 1 kg. — Trda drva 120 za kub. meter, jajca 0.50—0.75 za komad, mleko 2.50 za 1, surovo maslo 60 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10—U din za liter. Cene živine in kmetijskim pridelkom v okraja Gornji grad, dne 6. marca t. 1.: voli I vrste 9 din, II. vrste 8, lil. vrste 7 din, krave 1. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 5 din, teleta I. vrste 10, II. vrste 9, prašiči pršutarji 16 din za 1 kg žive teže. — Goveje mesto I. vrste 16 II vrste 14, III. vrste 10—12; svinjina 20 din, slanina 24, svinjska mast 26, čisti med 30. — Pšenica 385, ječmen 350, rž 375, oves 300, poruza 325, fižol 600, krompir 200, lucerna 120, seno 110, slama 60, pšenična moka do 900, koruzna moka 400, ajdova moka 800 din za 100 kg. — Trda drva 115 din za kub. meter, jajca 1.25 za komad, mleko 2.50 za 1, surovo maslo 32 din ja kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 6 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7 din liter. 8 Julet Verne: Lov na meteor Tu je bila prostorna terasa z ograjo. Od tu se je nudil razgled. Videli so Potomak in malo dalje v ravnini vasico Stili. Videli so vse mesto, zvoniki njegovih cerkva, visokimi strehami javnih zgradb in zelenimi vrhovi dreves. »Glej trg Ustave,« je dejala Jane in gledala skozi daljnogled, ki so ga po Francisovem nasvetu vzeli s seboj. »Tam je ulica Morris ... Vidim našo hišo s stolpom in zastavo, ki plapola v vetru. Glej, nekdo je na stolpu!« »Oče,« je hitro rekla Lou. »Samo on more biti,« je dodala njena mati. »Res je on,« je potrdilo dekle in obdržalo daljnogled. »Teleskop obrača. Ne bo so spomnil, da ' bi ga obrnil k nam... Ah, da bi bili na mesecu!« .... t- • i i »Ce vidite svojo hišo,« je dejal Francis, »lahko vidite tudi hišo mojega strica.« »Čakajte, da jo najdem,« je rekla deklica ... »lahko jo bom našla z njenim stolpom ... Na tej strani bo... Čakajte... Dobrot Glej jol... Jo že imam!« Ni se motila. To je bila res Forsytova hiša. »Nekdo je na stolpu,« je nadaljevala. »Gotovo moj stric,« je odgovoril Francis. »Ni sam.« »Omikron je z njim.« »Ni treba vprašati, kaj delata,« je dodala gospa Haddlesonova. »Delata isto kot moj oče,« je dejala Jane tožno, ker ji je pritajeno tekmovanje med očetom in gospodom Forsytom delalo nemalo skrbi. Ko so pregledali stanovanje, so sc počali vrnili domov. Takoj drugi dan so nameravali naredi pogodbo in pričeti z ureditvijo. Ta čas pa Forsyte In Haddleson nista izgub- * ljala časa. Mnogo fizičnega in moralnega truda, dolgih dni in noči ju je stalo iskanje meteorja, ki je podivljal in se ni hotel več vrniti. Oba zvezdogleda doslej nista imela sreče. Niti podnevi, niti ponoči nista mogla opaziti meteorja nad vvestonskim obzorjem. ..... »Ali se bo sploh prikazal?« je vzdihml včasih Forsyte, ko je dolgo časa presedel pri doljno-gledu. . . »Bo prišel,« je potrdil odločno Omikron. >Se več, rečem, prihaja nad Weston.< «i »Zakaj ga pa |x>tem ne vidiva?« »Ker se ne vidi.« »Žalostno!« je vzdihnil gospodar, »toda če je> neviden za naju, mora biti neviden tudi za ves svet, posebno za VVeston.« »To je razumljivo,« je potrdil Omikron. Tako sta razmišljala gospodar in sluga, a vse , te razgovore, ki sta jih imela, je imel doktor sam s seboj in je tudi olnipaval radi svojega neuspeha. Oba sta bila dobila od zvezdam odgovor na pismi. Njuno sporočilo je bilo vzeto na znanje. Javili so jima, da doslej meteorja še niso odkrili, toda čim ga bodo zapazili, ju bodo takoj obvestili. Zvezdami sta odgovorili ločeno, ne vede, da si dva ljubitelja zvezdoslovja delita čast odkritja. Takoj ko sta prišla odgovora, bi tekmeca lahko nehala s 6vojim napornim opazovanjem. Zvezdarne so imele močnejše teleskope in toč-, nejša orodja in če meteor ni drveča snov, ampak grč po svoji poti in so bo vrnil v svoj prejšnji , položaj, ga bodo zvezdraski teleskopi gotovo ujeli. Zato bi bila tekmeca modro storila, če bi se bila naslonila na učenjake teli slovitih ved. Toda Forsyte in Haddleson sta bila zvezdo-gleda in ne modreca. Zato sta se odločila, da bosta še naprej sama opazovala. Z vedno večjim navdušenjem sin se podajala na delo. Čeprav ni-sta kazala eden drugemu svojih sk/bi, sta vendar čutila, da lovila oba isto divjačino, in strah, da ne bi kdo drugega dohitel, jima ni dajal niti mi- nute odmora. Zavist ju je grizla in njuni družini sta Čutili neprijetnost tega duševnega stanja. Kajti sumnje so postajale vsak dan večje in nekdaj tako velika prijatelja nista več obiskovala drug drugega. Zaročencema je bilo to stanje zelo mučno. Videla sta se še vsak dan, ker Haddlesonova vrata še niso bila zaprta Francisu. Drugače pa je bilo, kadar so jeli doktorju govoriti o gospodu Forsytu. Pobledel je in zatem zardel, oči so mu zasijalo. Njegova soproga je zainan skušala spoznavati vzroke te hladnosti, celo odvratnosti, ki sta jo dva nekdanja prijatelja čutila drug proti drugemu. Mož jo je kratko zavrnil: »Nepotrebno je, saj ne boš razumela ... Toda takega ravnanja od Forsyta nisem pričakoval.« Kakega ravnanja? Nemogoče jo bilo to pojasniti. Niti Lou, razvajeno dete, ki ji je bilo vse prosto, ni zvedela ničesar. Hotela je poiskati samega Forsyta v njegovem stolpu, kar pa ji je Francis odsvetoval. »Nikoli nisem mislil, da je Haddleson zmožen takega postopanja!« Tudi gospod Forsyte je tako mislil o Haddle-sonu, kar se je lepo videlo, kako je odgovoril Mici, ko ga je vprašala o tem. »Ne vtikaj se tja, ker se te nič ne tiče,« jo je osorno zavrnil. Kadar pa je Forsyte Mici tako odgovarjal, potem je bilo stanje zelo resno; Mica pa se je zelo razjezila in je morala pozabiti na svoje besede, da ni gosjrodarja užalila. Svojega mišljenja o gospodarju pa ni skrivala. Zanjo ni bil več Forsyte pri zdravi pameti, kar je najrazumijivejSe pojasnjevala s tem, kako neumen je, da vedno tiči v svoji vratolomiji in bulji v zvezde. Mislila je, da se mu je v možganih nekaj zlomilo. Vendar ii še tako dobro skrila taina nt ostala prikrita. Zvedela je, kaj je na stvari in to ji je povedal Omikron. Dejal je, da je njegov gospodar odkril velik meteor in se boji, da ga ni našel tudi doktor Haddleson. To je bil torej vzrok temu nesrečnem sporu! Meteor, aerolit, drveča zvezda, kamen, velik kamen, če hočete, pa vendar le kamen, kup navadnega gramoza, ob katerem se naj razbije Franci-sov in Janin poročni voz. »Zato,« je dejala Lou, »naj zlodej vzame meteorje in vso nebesno mehaniko.« Medtem je mineval čas, mesec marec je minil in prepustil mpsto aprilu. Bližal se je dan Eoroke. Toda ali se ne bo prej' še nekaj zgodilo? •oslej je ves ta sf>or počival na predpostavkah, toda če bi se zgodilo nekaj, kar bi slučaj meteorja uradno potrdilo, ali ne bi tedaj nasprotnika trčila drug ob drugega? Ta upravičen strah pa ni prekinil priprav za poroko. Hoteli 60, da bo de svatbe vse gotovo, tudi obleka male gospodične Lou. Prva polovica aprila je minila v slabih ozrač-nih prilikah. Neprestano je deževalo in nebo je bilo zakrito z gostimi oblaki. Ni bilo sonca, ki jo tedaj opisovalo svojo pot visoko nad obzorjem, niti meseca, ki bi osvetlil ponočno nebo, še manj pa se je prikazal ubegli meteor. Francis in Haddlesonova družina niso žalovali, da je bilo tako slabo vreme. Celo Lou, ki je vedno mrzila dež, se ni bila nikoli tako veselila jasnega neba kot zdaj dežja. »Tako naj bo do poroke,« je pravila, »in naj se tačas ne prikaže sonce, ne mesec in nobena zvezda.« V posmeh želji male Lou pa je to vreme nenadoma prestalo in v noči med 15. in 16. aprilom je severnik razgnal vse oblake. Nebo se je zve-drilo. Gospoda Forsyte in Haddleson sta znova pričela obračata svoje daljnoglede. Toda videti ni bilo nič Preiskovala sta vse nebo od obzorja do zenita, toda v vsej nebesni neizmernosti nista našla ničesar. Jela sta obupavati, sta morda imela opravka z meteorjem, ki se je za vedno umaknil zemlji. Slovenskim fantom za praznik sv. Jožefa Živimo v velikih časih. Evropo pretresa vihar! Bolj, ko kdaj prej — moramo stati trdno, kot utrjen tabor neustrašenih mladih ljudi: Zvesti veri očetov, zvesti jugoslovanski državi, zvesti slovenskemu narodu; vojaki domovine in nje branilci. Ne vemo, kako se bodo dogodki razvijali, kaj bo vihar razdjal, kje se bo razbesnel, kdaj ustavil. Vemo pa, da je skozi to vihro samo ena pot, samo en možen prodor: zvestoba stoletnim narodnim izročilom in vera v vekovito narodovo življenje. Slovenski narod ni nikdar kolebal med Bogom in lastno prevzetnostjo. Svoje narodne težnje smo vedno združevali v božjo pravico. Sledili smo svojim voditeljem: Slomšku, Kreku, Jegliču in Korošcu. Po teh mejnikih bomo šli dalje z novim voditeljem. Z Bogom za narod! To je naše načelo, od katerega ne odstopi slovenski fant ne koraka! Nikdar ne delamo bledih kompromisov! Ni sloge med dnevom in nočjo. Ogenj in voda se ne spajata. Spoštujmo vsakega, če je tega vreden. Načelno pa se ne uklonimo niti za ped! Ni igre z življenjem naroda! Ali smo za njega, celega, takšnega, kakor je — ali smo pa protil Poglejmo cerkve po gričih in znamenja ob potih in povejte, ali je to narod socialistov, komunistov, boljševikov ali brezvercev? Sam odpade in se izkorenini, kdor se odpove krščanskemu narodovemu izročilu. Vsi slovenski fantje smo duhovna fronta za bit slovenskega naroda. Zavedajmo se fantje, da smo veliki v tem boju. Zavedajmo se, da nas je silno veliko, ki vsi tako mislimo, ki nas je vseh eden in isti veliki ideal: Bog, narod, država. Druge fronte so se porušile, ker ni bilo discipline. V naši duhovni fronti te ne sme manjkati. V slogi je moč! To še vedno drži. Največje discipliniranosti vzgled nam je sv. Jožef, ta zaščitnik sv. Cerkve in strah zlih duhov. V vsem sv. pismu se niti enkrat ne omenja, da bi bil spregovoril, da bi kaj vprašal, da bi rabil kakega pojasnila. Molčal je in ubogal. Pa naj je bilo treba v gluhi, temni noči bežati v daljni Egipt ali v skrbeh iskati Jezusa v Jeruzalemu! Bil je popotnik pokoren! Saj je šlo za Jezusa, za Marijo! Za najvišje vrednote. Kadar gre za kaj velikega — ne moremo vprašati — zakaj tako in ne drugače? Ne! Treba molčati in ubogati. Proč z nergači! Nam gre za veliko, za največje dobrine, ki jih večjih ni, Bog, narod, država. Okrog teh se tesno strnimo in molče poslušajmo vodstvo, zaupajmo mu brez besede, brez razlag in bodimo složni, ne klonimo glave. Ponovni uspehi in delo naših fotoamaterjev Razširjena švicarska fotografska revija »Ca-mera< v Luzernu prireja vsako leto natečaj za najboljša fotografska dela. Zaradi lepih denarnih nagrad, diplom in priznanj, je udeležba teh natečajev vsako leto prav znatna. Naši fotoamaterji seveda ne zaostaiajo za svojimi tovariši v drugih državah in tako so se udeležili tudi natečaja za leto 1941. Zadnja številka >Cainerec je prinesla rezultat tega tekmovanja in iz nje posnemamo, da je žirija od desetih prvih nagrad prisodila kar tri našim fotoamaterjem, in to g. Petru Kocjan-čiču za delo >0d njega«, g. Ante Korniču za posnetek »Gozdna nimfac in g. Avgustu Frajtiču iz Zagreba za sliko »Naš vsakdanji kruh«. V tej številki sta reproducirani tudi navedeni sliki gg. Kocjančiča in Fajtiča. Nad vse zanimiva pa je kritika, ki jo prinaša revija k reproduciranim posnetkom in ki kaže, kako po svetu gledajo na naše mojstre in našo umetniško fotografijo, kaže pa tudi, kako velik ugled uživamo v širnem fotografskem svetu, saj pravi o Kocjančičevem posnetku doslovno: »Nova pota utirajo mojstri Foto-kluba Ljubljane in ni dvoma, da se bo iz tega stila rodila nova šola.« Ta izjava ni samo vljudnosten poklon, pač pa resnično priznanje in zaslužena pohvala ljudi, ki imajo širok razgled nad gonilnimi in tvornimi silami moderne fotografije, in smo lahko ponosni, da vprav slovenskim mojstrom prisojajo možnost in nalogo, da dajo tej umetnosti morda za nekaj desetletij novo smer, novo gledanje in nove ideje. Te dni je izšla tudi tretja štev. »Savremene fotografije«. Ko je po novem letu izšla prva številka, smo konstatirali, da je na edino pravi poti, da so jo slovenski fotoamaterji sprejeli z navdušenjem, ki ga zasluži, in smo ji prorokovali lepo bodočnost. Sedaj se že vidi, da se nismo zmotili. Nova revija si je pod spretnim vodstvom nad vse agilnega in zmožnega g. Avgusta Fajtiča pridobila lepo število prijateljev tudi izven meja naše domovine. O tem zgovorno pričajo laskava prijateljska pisma, ki jih dobiva od sorodnih publikacij. Med drugimi ji je čestitalo uredništvo znane revije »Die Galerie« na Dunaju in v imenu romunskega fotoamaterskega gibanja g. dr. Spiro Constantinescu, predsednik Zveze romunskih fotoamaterjev in ravnatelj tudi pri nas znanega časopisa »Fotografija«. Pa tudi v krogih slovenskih fotoamaterjev razumevanje za »Savremeno fotografijo« lepo napreduje. Dočim Zveza slovenskih fotoamaterskih organizacij kot najvišji forum slovenskih fotoamaterskih društev še ni zavzela dokončnega stališča do tega časopisa, je vendar že večina naših vidnejših mojstrov ponudila svoje sodelovanje s prispevki v slikah in Člankih, od katerih omenimo le nekatere: gg. J. Trpina, P. Kocjančiča, J. Branca, A. Korniča, L. Pengala, dr. Freliha, Marenfiča, S. Smoleja, dr. Krispcrja, K. Bolaffija in številnih drugih. Prispevki slovenskih fotoamaterjev so tako številni, da se je uredništvo odločilo prinesti v četrti številki kar tri reprodukcije slovenskih avtorjev, in to dela gg. dr. Krisperja, Korniča in P. Kocjančiča. Lepo gesto je pokazal tudi Fotoklub Maribor, ki se je prvi od slovenskih klubov otrese! predsodkov do »Savremene fotografije« in je na svojem letošnjem občnem zboru dne 24. februarja prebil led ter jo izbral za svoje službeno glasilo, s čimer je gotovo v znatni meri prispeval k oficielni poglobitvi prijateljskih odnošajev med slovenskimi in hrvatskimi fotoamaterskimi organizacijami. — Upamo, da bodo temu vzgledu sledili tudi drugi Klubi, kajti dobri bratski odnošaji na vsej poljih so nam prav v teh časih močno potrebni. Vsebina tretje številke »Savremene fotografije« je izredno pestra in bogata. G. A. Frajtič prinaša članek »Njegova ekscelenca recepti« v katerem obračunava z onimi laiki, ki sami sestavljajo recepte razvijalcev in jim prav prijateljsko svetuje, da opustijo brezplodno eksperimentiranje in posvetijo svoje moči le fotografiranju. Zanimiv, globoko zajet in izčrpen je daljši tehnični članek »Obsev« g. J. Branca, ki ga bo nadaljeval še v prihodnji številki in v katerem obravnava problem mehčanja fotografskih posnetkov s tako jasnostjo, kakor doslej tega menda še nihče ni storil. G. Skrygin razpravlja o »Fotografiranju v gledališču«, g. E. Singer o »Snemanju v megli«, g. V. Marinkovič o »Otroških igračah kot modelih« in g. dr. O. Croy prinaša svoje drugo »Mojstrsko pismo«. Od osmih celostranskih reprodukcij omenimo samo sliko »Nosač« g. J. Branca, ki je bila že večkrat reproducirana v tujih časopisih in je na vsaki rastavi dosegla siguren uspeh. Med »Raznimi vestmi« čitamo. da je Fotoklub Zagreb na svojem zadnjem občnem zboru ustanovil zlat klubski znak. ki služi za odlikovanje zaslužnih klubskih članov. To odlikovanje sta letos prejela in gotovo tudi zaslužila g. Fajtič in g. Marjan Szabo. S tem Činom je Fotoklub Zagreb pokazal, kako ina ceniti in spo-itovati svoje zaslužne mojstre. Ob koncu navedimo še, da je Fotoklub Zagreb povabil našega prvega in največjega mojstra v barvni fotografiji g. J. Branca, da predvaja svoje barvne diapozitive r Zagrebu. Le škoda, da za njegovo predavanje v Ljubljani večina skoraj ni vedela in da so njegova izredno lepa dela mogli videti samo nekateri. BHBYIYIIRII krema se uspešno uporablja zoper spuščale, rane, praske, opekline, hraste, iišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo snši od potn ali seči vneto in odrgnieno kožo. Dobiva sa « vseh lekarnah la drogarljah po ceni din 12'— za Škatlico Ob obletnici ozaliske železniške nesreče Železniški strojevodja Janez Pogačar V ponedeljek je minilo prav leto dni, ko se je na železniški progi med Karlovcem in Bubnjarci zgodila nedaleč od Ozlja v bližini postajališča Zalu-ka strašna železniška nesreča. Plaz, ki je zgrmel s strmega brega na železniško progo, je povzročil, da je jutranji osebni vlak, ki je vozil iz Karlovca proti Ljubljani, v prvem jutranjem mraku iztiril. Ker gre proga na tem mestu tik ob Kolpi, je lokomotiva s štirimi vagoni zdrknila po strmem pobočju proti Kolpi tako, da je en vagon ves razbit obležal v Kolpi, drugi pa še napol gledal iz vode. Vlak je bil tedaj dobro zaseden in ker so se tudi naslednji osebni vagoni, ki so ostali na progi, hudo razbili, je bila nesreča tem hujša. Na čudovit način sta ušla smrti tedaj strojevodja in kurjač. Med potniki pa je biio deset smrtnih 4.r-tev in nad 30 ranjenih. Dolgo Časa so reševali celo s pomočjo potapljačev trupla ponesrečencev iz Kolpe, še dalj časa pa so potrebovali, da so pospravili razbitine vagonov in očistili ter popravili progo. Strojevodja, ki je tedaj vozil vlak je bil 59 letni Janez Pogačar, doma iz Gorij pri Bledu. Že dolgo vrsto let živi v Ljubljani, zadnjih šest let pa vozi ves čas na dolenjski progi med Karlovcem in Ljubljano. Kdo bi si mislil, da bo naključje hotelo, da bo prav na obletnico nesreče, zopet vodil lokomotivo z vlakom iz Karlovca isti strojevodja Janez Pogačar. In vendar se je to zgodilo včeraj. Velik uspeh propagandnega predavanja SPD v Belgradu Za našo Slovenijo, ki je kot planinsko-tujsko-prometna pokrajina v veliki meri navezana na obisk turistov iz drugih pokrajin naše države, zlasti sedaj, ko je usahnil ves tok iz inozemstva, je velike važnosti, da privabi tujce v zimi in poletju zlasti iz srbskih krajev naše države. V namenu, da pokaže lepote Slovenije srbskemu občinstvu, je priredilo Slovensko planinsko društvo v soboto, dne 15. t. m. zvečer v znani veliki dvorani Kolarčeve narodne univerze v Belgradu predavanje pod naslovom »Slovenija v barvi in pesmi«. Za to predavanje je društvo pripravilo okrog 250 fotografskih barvnih posnetkov naših najboljših foto-amaterjev ter jih razvrstilo tako, da prikazujejo lepoto naše Ljubljane, njene okolice, vinorodne Dolenjske, zelene Štajerske s Pohorjem, Kamniških planin, Karavank in Triglavskega pogorja, zanimivosti naše vasi in slovenskega ljudstva, in to razvrščeno po poedinih letnih časih. Znano je, da vzbujajo med občinstvom izredno zanimanje predavanja z barvnimi slikami, kar se je videlo zlasti pri predavanjih v Ljubljani in drugih mestih Slovenije, ki jih je v teku letošnje zime uvedlo Slovensko planinsko društvo. Da ta način prikazovanja pokrajinske lepote še bolj poudari, je SPD za predvajanje barvnih slik iz Slovenije poleg kratkega tolmačenja v besedi priredilo tudi spremljanje s slovensko pesmijo. Prireditev predavanja »Slovenija v barvi in pesmi« je vzbudila v Belgradu izredno zanimanje, kar dokazuje zlasti to, da so bile vstopnice za dvorano, ki ima prostora za okroglo 1500 ljudi, razprodane že v predprodaji. Poleg občinstva iz kroga srbskih planincev in ljubiteljev narave in častne udeležbe belgrajskih Slovencev, so obiskali pri- reditev Slovenskega planinskega društva tudi predstavniki ministrstev in uglednih korporacij. Na občinstvo in na prireditelje je napravila poseben vtis tudi navzočnost belgrajskega katoliškega vladike, prevzvišenega nadškofa g. dr. Ujčiča. Po uvodnih besedah predsednika Slovenskega planinskega društva g. dr. Josipa Pretnarja je prdavatelj g. dr inž. France Avčin v uvodu citiral prekrasen slavospev pisatelja Ivana Cankarja slovenski zemlji in nato tolmačil s kratkimi in izbranimi besedami poedine slike. Posebno navdušenje so izzvale pesmi, ki jih je izvajal takrat, ko niso govorile besede predavatelja, znani slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Lepota in dovršenost predvajalnih slik in mojstrsko izvajanje izbranih slovenskih pesmi je občinstvo očaralo in napravilo nanj globok vtis, kar je dokazovalo zlasti ponovno frenetično odobravanje med predavanjem. Kritika je sprejela prireditev Slovenskega planinskega društva najugodneje. More se reči, da je Slovensko planinsko društvo s svojim predavanjem v izredno veliki meri pripomoglo k uspešni pokrajinski propagandi Slovenije v Belgradu. Da je prireditev izpadla tako ugodno, ni zasluga samo temeljite priprave in tudi občutnega finančnega rizika Slovenskega planinskega društva, temveč tudi naklonjenosti in pomoči Prosvetnega društva in Društva Slovencev v Belgradu kakor tudi belgrajskega časopisja. Nadejamo se, da je ta prireditev utrdila ne samo sloves solidnega in smotrenega dela naše planinske organizacije in umetniško-tehnične dovršenosti slovenske amaterske fotografije, temveč da je mnogo koristila tudi tujskemu prometu v Sloveniji. Se bolj zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da je bila tudi lokomotiva, ki je včeraj vlekla osebni vlak iz Karlovca proti Ljubljani, prav ista, ki se je pred letom ob nesreči prevrnila po pobočju do Kolpe. Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki je vozil strojevodja Janez Pogačar v ponedeljek z lokomotivo od Ozlja proti mestu nesreče. Gotovo je v duhu doživel še enkrat vse strašne prizore, ki so se tedaj odigrali pred njegovimi očmi in v duhu slišal strašne krike ponesrečencev. Ali je kaj čudnega, če je zavrl lokomotivo in ko je pripeljal na meslo nesreče, ustavil vlak. Medtem, ko je lokomotiva zadržano sopla, je strojevodja Janez Pogačar tiho zmolil očenaš za dušni mir in pokoj vseh tistih, ki so se pred letom dni tako nenadno poslovili od življenja, morda še polni lepih načrtov. Hitro je minila minuta, posvečena spominu žrtvam ozaljske nesrečo in lokomotiva je 6pet potegnila vlak naprej. l Vse priznanje zasluži ta nepričakovani spomin, ki ga je posvetil žrtvam grozne ozaljske nesreče strojevodja Janez Pogačar. Vsi svojci ponesrečencev so mu gotovo od srca hvaležni. — Naj nam ne zameri, če izdamo sedaj še drugo njegovo skrivnost. Prav ta dan ie obhajal 00 letnico svojega življenja, katerega večjo polovico je prebil v železniški službi. Čeprav že nekoliko prekasno, mu k temu lepemu jubileju požrtvovalnega in napornega življenja iskreno čestitamo, z željo, da bi še dolgo vrsto let krepak in zdrav vozil vlake po naši lepi domovini. Nadaljevalno šolstvo v Beli Krajini Pretekli teden je končala v Črnomlju go-spodinjsko-nadaljevalna šola, ki zelo dobro uspeva pod vodstvom učiteljice Primožič Pepce in vsako leto izuči po 12 deklet za dobre gospodinje in jim da dobro podlago in znanje za uspešno vodstvo naših kmečkih domov. Dvakrat tedensko so hodila dekleta iz okoliških vasi k celodnevnemu pouku, kjer jili je poučevala poleg voditeljice same še učiteljica ženskih ročnih del, zaščitna sestra in banovinski zdravnik dr. Sobar. Sola, ki je zaradi pomanjkanja prostorov prisiljena biti nastanjena v Komendi, je že tako udomačena, da je vsako leto več priglašenk, kot jih je mogoče sprejeti. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se zaradi velikega zanimanja deklet tudi mesto samo bolj zanima za to šolo in ji omogoči boljše prostore in potrebno podporo v svojem proračunu. Istotako tudi okoliške občine, saj je večina uka-željnih deklet baš iz okolice, kar je hvalevredno, da stremijo naša dekleta po višji izobrazbi. Ob sklepu šole so dekleta uprizorilo gledališko predstavo z dvema kratkima igricama, kar je bilo dobro obiskano. S čistim dobičkom so bili delno kriti stroški šole. Tudi v Semiču je uspešno delovala toka šola, ki jo vodita izmenoma vsako leto ena gdč. Vardjanova in gdč. lludetova. V Metliki pa stalno vodi to šolo gdč. Višnerjeva in v njej poučujejo tudi ostale učne moči tamošnje ljudske šole. V Črnomlju je končala kmečko-nndal jcval-na šola, ki pa ni tako uspela, kot si jo je zamislil nadaljevalno-šolski odbor. Kljub vsemu prizadevanju g. dekana Bitnarja, ki je tudi odstopil učilnico v Komendi in si še drugače prizadeval, da bi bil odziv čim številnejši, je bilo komaj 21 učencev na tej šoli. Dosti več zanimanja pa je po okoliških vaseh. Na Pre-loki pride ob nedeljah k izrednim predavanjem do 79 poslušalcev. Tudi na Selih pri Jugorju je za šolo veliko zanimanje. Gg. župniki poučujejo v šolah tudi verouk in gredo tej potrebni ustanovi za širjenje kmočke izobrazbe zelo na roke. Zaradi nastopajočega poljskega dela bodo te šole do Velike noči zaključene in prekinile svoje delo do prihodnje jescnL F. S. Finžgar i Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov Težko oborožene čete Bizantincev — z velikimi ščiti, sulicami in - meči, vsi v železnih oklepih — so korakale naprej. Za njimi je jahal Hilbudij, zadaj pa lokostrelci in pra-čarji. Počasi se pomika vojska po globeli. V mladih Slo-venih, ki preže na rebri, zavre kri. Hilbudij se bliža Iztoku. 23. Iztok prime za lok", napne tetivo, dvigne se izza vej in - drinkl - tetiva je zapela, strelica se sprožila in z njo Iztokov klic: »Moj si, Hilbudij!« 24. Spodaj pa je krik-nil s strašanskim glasom Hilbudij: »Ki-rie elejson!« zakrilil z rokami po zraku, segel z roko k sencu, kjer je tičala strelica - pa omahnil s konja. 25. Pračarji in lokostrelci so naperili puščice na Iztoka in njegovo skupino. Kazalo je že, da se bo Iztok moral umakniti. Tedaj pa se rnzleže krik z nasprotnega brega ... 26. Sloveni so navalili z brega kot divji ne-rcsec in zmagali. Plačali pn so zmago s potoki krvi. 2}>vo£*te novice, Ifnlfllfor I se^ra pokojnega ministra, profesorja g. Antoni | SuAnik« v Ljubljani. Sreda, 19. marca: Jožef, ženin Device Marije; j Veličasten pogreb na pokopališče v Šmartno IJI A mnMMii e r\ iMdimtas ■ —- -1 — — — — M.. _ — •» n tf/vl 1 \r % rtoil lllklta Kvartifa, mučenica; Amancij, spoznavaiec. ' j pod šmarno goro je pričal o veliki priljublje-Cefrtek, 20. marca: Kutbert, škof; Aleksandra, ! nosti pokojne matere in gospodinje. Nnj ji mučenica• Pavel mučenec tvoit v,>/>nn inAt 'Jninin^im nnir iskrono sožalio. Lunina sprememba: zadnji krajec ob 3.51. Her-schel napoveduje sneg in vihar. Petek, 21. marca: Benedikt, opat iu ustanovitelj reda; Serapijon, škof; Domnin, mučenec. Letopis 19. marca 1849. leta se jc rodil kasnejši nemški admiral Tirpitz, tvorec nemške predvojne mornarico, zlasti visokomorske, dalekovidni državnik in narodni borec. Hotel je ustvariti mornarico, ki bi lahko' tekmovala z najmočnejšimi brodovji na svetu, ta želja pa je morala zaplesti Nemčijo v boj z Angleži. V svetovni vojni se je zavzemal za takojšnjo in neomejeno podmorniško vojno, kar ga je pa privedlo v spor z cesarjem in vrhovno komando, nakar je odstopil. Umrl je 6. marca 1(>30 v Milnchenu. 19. marca 1869. l«a je bil otvorjen sueški prekop, delo genialnega Francoza Lessepsa. S tem je dobil starodavni Egipt nov pomen za ves svet, v prvi vrsti pa zn Angleže. Ti so se prej brezuspešno upirali zgradbi, sedaj so pa skušali prekop dobiti v svojo oblast. Leta 1875. so kupili od egiptovskega vladarja njegovo polovico delnic, ko pa ie prišlo 1. 1882. do krvavega upora proti Evropejcem, so Angleži upor zadušili in Egipt zasedli, da si tako za vedno zavarujejo najkrajšo pot v Indijo. JO. marca 1239. leta je umrl Herman von Salza v letih 1210-11. veliki mojster nemškega viteškega reda, važen je posebno za prusko zgodovino, ker se je v njegovem času razširila in utrdila obli Prusiji. marca 1811. leta se je rodil Napoleonu in Mariji Luizi sin >rimski kralj«, o katerem je sanjal oče, da bo vladal Evropi kot rimski cesar. Toda usoda je odločila drugače. Napoleona so odpeljali Angleži na otok Svete Helene, žena Marija Luiza, hči avstrijskega cesarja Franca 1„ je vladala v italijanskih pokrajinah Parmi, Piacenzi in Gua-stalli, sin Velikega Korzičana pa je živel klavrno življenje pri svojem dedu Francu I. 20. marca 1815. leta se jc Napoleon, ki se je v začetku marca izkrcal v Cannesu in ki so se mu zoper njega poslane čete z navdušenjem priključile, nastanil v Tuilerijah. od koder je v naglici zbežal Ludvik XVIII. To je začetek »100 dnevne Napoleonove vlade«. 20. Novi grobovi + V Ljubljani je v 92. letu starosti mirno v Oospodu zaspal Fran Blažon, višji revident južne železnice v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križau. — Na Vodmatskem trgu št. 5 je umrl gospod Andrej Lavrič, posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. t V Ljubljani je družini g. Mire in Ceneta Marinko neizprosna smrt ugrabila sinčka Joška. K zadnjemu počitku ga bodo spremili danes ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Naj se veseli med nebeškimi krilatci. + V Ljubljani je v 74. letu svojega življenja šel k Bogu po plačilo g. Vinko Borštnnr, poštni zvaničnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti, Verov-škovn ulica 22, na pokopališče v Dravljah. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Smrt ugledne gospodlnie in blage matere Na svojem 'domu v Srednjih Garnelj nih št. 7 je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Ložar, soproga, uglednega industrijalca gradbenega in poljedelskega orodja in posestnika g. Mihaela Lo-žaTja. Doživela je 59 let. Rajna je bila nad vse skrbna mati treh odraslih sinov in treh hčera, ki so z otroško ljubeznijo viseli na svoji materi. Bila je vzorna gospodinja in velika dobrotnica siromakov, ki bodo zelo težko pogrešali dobrotljive roke pokojne gospodinje. Doma je bila pokojna gospa rz ngledne hiše Sušnikove na Zduši pri Kamniku in edina m'.lll ^novojiiu innicit 111 (^«[»1^1111,1^. J1 sveti večna luči žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne novice = Profesorski izpit z odličnim uspehom Je opravil Valentin Orel, prof. v Celju. 1= Na zagrebški univerzi je bil diplomiran za inženirja agronomije gosp. Seljak Jožo iz Razora pri Vrhniki. Delavnemu članu zagrebške »Danice«. Iskreno čestitamo I Kako napredujejo dela pri gradnji proge Črnomelj—Vrbovsko lz Vrbovskega prihaja vest, da je bil veliki predor »Lovnik«, dolg 2257 m, dne 18. t. m. ob b zjutraj prebit in sicer se je to zgodilo pri 880 m od vzhodne strani, t. j. 1377 m od zapadne strani. Oba rova sta trčila drug na drugega popolnoma pravilno glede smeri, višine in dolžine. Tunel se nahaja v dolžini dobre četrtine v dolomitu, ostali del v pa v trdem apnencu. Doloinitni del je že ves obzidan. Ni-veleta pada enakomerno ob vzhoda proti zapadu s 7%. Vzhodni rov je naletel zaporedoma na 3 kamine, zveze dna dolin nad tunelom v nepoznane globine, od katerih je eden širok kakor soba, a v njem šumi pravcati vodopad. Tunel so začeli vrtati 8. VIII. 1939 od zapadne strani, delalo se je v 3 izmenah noč in dan razen ob nedeljah in praznikih. Delo sta ovirala dva štrajka spomladi lanskega leta, ki sta trajala skupaj nad 2 meseca. Prebitje tega tunela je pomemben trenutek pri gradbi te proge, od katere je danes izgo-tovljeno že 40%, saj je s tem odprta pot krajši zveži Slovenije z morjem. Kdor se vozi po cesti vzdolž proge, vidi, kako so dela že napredovala, številno usekov, nasipov, podvožnjakov itd. je že izdelano. Posebno impozanten je viadukt čez reko Dobro in sušaško progo pri Vrbovskem, s 3 otvori (2X24 m, 1X14 m) iz že-lezobetona. Dela so bila novembra lanskega leta razen v tunelu zaradi zime ustavljena. Zal, da se sedaj delo ne more nadaljevati, ker je zmanjkalo kreditov. Toda upanje je upravičeno, da se bodo prav kmalu našla nova sredstva, saj je to delo važno ne sumo za prebivalstvo v dotienih krujih, ampak tudi za celo Slovenijo in državo. * _ Na Šmarni gori se ho z današnjim dnem spet začela redna služba božja, ki bo skozi celo leto vsako nedeljo in praznik ob 10, le ob pri merih prav 6labega vremena je ne bo. — Dnevna prošnja vsem društvom. — Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani priredi v času od 11. do vključno 17. maja t. 1. svoj običajni proti-tuberkulozni teden pod geslom »Vsakemu jetične-mu bolniško posteljo!« Zveza želi, da bi dosegel letošnji protijetični teden najboljši moralni uspeli, ter tudi z zbiranjem gmotnih sredstev nadkrihl vse slične dosedanje prireditve. Čeprav divja okro" nas vojna vihra, naša srca ne smejo kloniti, marveč moramo baš v teh resnih časih bolj kakor kdaj koli skrbeti za zdravje in odpornost naroda. Da bo naš protihiberkulozni teden kronan s popolnim uspehom tako v moralnem kot v gmotnem oziru, prosimo vsa društva brez izjeme, da določijo za svoje prireditve in morebitne nabiralne akcije kak drug primeren čas. Za uvidevnost se vsem društvom že vnaprej kar najtopleje zahvaljujemo. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Iz Legije koroških borcev. Preteklo nedeljo sta bila dva občna zbora kraj. organizacije Legije in sicer v Hrastniku ter Dol. Skopicah pri Krškem. V Hrastniku je vodil občni zbor predsednik g. Jože Groznik, šol. upr., ki je ob burnem odobravanju prisotnih članov predlagal, da pošljejo koroški borci vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Petru ter pozdravno brzojavko ministru vojske in mornarice, armadnemu generalu Pešiču. Obširno poročilo, katero je nato podal predsednik, je sprejelo članstvo z največjim navdušenjem na znanje ter je prav tako z zahvalo sprejelo na znanje izčrpno poročilo zastopnika glavnega odbora g! Kristana iz Ljubljane. Članstvo je na predlog g. Jagra ponovno izvolilo vso dosedanjo upravo kraj. organizacijo. V Skopicah, ki leže približno 12 km od Brežič, je tudi bila pred leti ustanovljena kraj. organizacija koroških borcev. Tudi ti so se preteklo nedeljo zbrali, da prisostvujejo občnemu zboru svoje krajevno postojanke ter ei na ta način ustvarijo pravilno sliko o situaciji, ki vlada v zadevi zasluženega priznanja. Poslovanju kraj. organizacije je bilo najbolj točno razvidno iz poročila skrajno marljivega in požrtvovalnega tajnika, g. Črnologarja. Tudi ostala poročila društvenih funkcionarjev so pokazala prav razveseljivo sliko. Tudi za novo poslovno dobo jo bil izvoljen slari upravni odbor. — Somi si skuhajte fino milo! Vse potrebno kot lužni kamen, terpentin, sredstvo za penit, popeliko, kolofonijo iu izvrsten recept — od-prema tudi po pošti — dobite v drogeriji Gre-gorič, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Proti kašljn se priporočajo prsne karamele »It A V F«. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave. — Glavna skupščina Zveze lovskih društev v Dravski banovini bo v nedeljo dne 6. aprila 1941 ob 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. — Sadjarji I Pri nakupu cepilne smole pazite na zaščitni znak tvrdke Chemotechna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. — Društvo zabotehnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, dne 22. t. m. ob 20 v restavracjii Slamič v Ljubljani. — Zveza sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino sporoča javnosti, da je na svoji redni skupščini v Celju dne 9. marca 1941 z ozirom na ponovni povišek cen materialu sklenila ponovno zvišati tudi cene svoiim izdelkom za sobo-črkoslikarsko, pleskarsko in ličarsko delo za nadaljnih 30%. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. Slovenci v Zagrebu V nedeljo, dne 16. marca je nastopila pred tukajšnjo javnostjo »Krekova kreditna zadruga z. o. z.«, s koncertom, ki so ga izvajali slovenski pevci iz Brežic ob pol petih popoldne v frančiškanski dvorani na Kaptolu št. 9. Ze sam program in besedilo pesmi sta nam obetala svojevrsten užitek ob slovenski umtni in narodni pesmi. Marsikdo je željno pričakoval ta dan, da se prepriča, kako bodo pevci kos zlasti nekaterim zares težkim kompozicijam. Toda up poslušalcev ni varal! Zbor je pokazal toliko izurjenost in razgibanost, da mu je nabito polna dvorana znova in znova dajala priznanje z burnim aplavzom. Priznati moramo, da so vsi pevci odlično izvršili svojo dolžnost in izpolnili nalogo, ki jim je bila naložena. Glavna zasluga za to gre seveda marljivemu in požrtvovalnemu g. pevovodju Vladimirju Lemplu, ki se ni ustrašil truda in ne izgube časa, samo da je iz svojega zbora ustvaril to, kar danes je. Tudi izbor pesmi je bil zelo posrečen. Ni bil to kup med seboj neodvisnih in na program zmetanih pesmi, temveč lepo v tri dele razdeljena povezanost, od katere vsak del daje zase enotno sliko, — razen tretjega, ki nam je nudil zbirko narodnih, najpopularnejših slovenskih pesmi. V prvem delu smo zrli tragično sliko slovenskega fanta, ki si je doma izbral življenjsko družico, a je moral pokopati vse upe in iti v boj za svojo domovino, kjer žrtvuje svoje mlado življenje. V drugem delu pa smo zrli pred seboj veselega fanta, kateremu je usoda odvzela ljubljeno bitje in ga izročila drugemu, ki je življenje gledal resneje kot on. Toda prva iskra ljubezni ni ugasnila v srcu mlade žene. Vest o smrti njenega fanta jo tako zadene, da ji od žalosti poči srce. Tretji del pa nas je razveseljeval s hudomušnimi in veselimi narodnimi pesmicami, ki so nekako še najbližje slovenski duši. »Krekova kreditna zadruga«, v katere okrilju se je vršil ta koncert, je s to gesto storila tukajšnjim Slovencem veliko veselje. V začetku se je g. Glavina Franc v kratkem pa jedrnatem govoru ozrl v preteklo in bodoče delo »Krekove kreditne zadruge« in prikazal to prekoristno ustanovo vsej javnosti v pravi sliki. Omenil je, da si je zadruga stavila za cilj dvigniti socialni nivo zlasti naših slovenskih deklet tu v Zagrebu in jim priskočiti na pomoč posebno takrat, ko jim je ta najpotrebnejša, to je v času nezaposlenosti. Med drugim ima zadruga v svojem programu tudi zgraditev »Krekovega doma« za tukajšnje Slovence in čisti dobiček koncerta je šel v ta namen. Vsi zagrebški Slovenci želimo Krekovi kreditni zadrugi obilo uspeha v njenem plemenitem prizadevanju in prosimo tudi vse Slovence v domovini, naj ji gredo zlasti s prispevki za gradnjo doma na roko. Omeniti moramo tudi to, da so bratje Hrvatje v lepem številu obiskali ta koncert, kar nam dokazuje, da tudi oni z nami bratski sočustvujejo in nam želijo uspeha pri našem delu in prizadevanju. Za to naklonjenost so jim najlepše zahvaljujemo. I Naročite »Slovenca« takoj! Roman »Pod svobodnim soncem« v slikah bo izhajal 2 meseca! Žc izlšle številke »Slovenca« z romanom Vam bomo pa željo poslalil »Slovenca v vsako hišo! Svetli spomini ob obletnici smrti Mlnke Maiežiteve »Ljudje umirajo in izginjajo, a njih dobra dela in spomini ostanejo...« Eno leto je v zgodovini narodov in držav majhen trenutek, v človeškem življenju pa je eno leto zlati čas, precejšnja doba, v kateri lahko ustvarimo marsikaj, če jo vemo pravilno in vsestransko izrabiti. Vendar je tudi tu kratek utrinek, če v človeških srcih ohrani tako svetel spomin, kakor ga je po svoji mnogo prerani smrti zapustila v srcih tistih, ki so jo poznali, blaeonoVojna Minka Maležičtva, soproga banskega svetnika in notarja g. Petra Maležiča v Ptuju, rj---- j-a cu Jožefa snn leto. od- kar"Cje "sredi noči ugasnilo po hudem trpljenju njeno še mlado življenje... Ljudje umirajo in izginjajo, a njihova dobra dela in spomini, ki so odsev prave ljubezni, živijo naprej... Tako živi po svoji dobroti in ljubezni naprej v spominu premnogih zvesta žena, zlata mati tn poosebljena dobrota, gospa Minka... Na Jožefovo lanskega leta smo dvignili v Ptuju »v jasne višave in k božjemu soncu« svetlega orla — prekrasno prenovljen slaroslavni orlovski prapor ptujskega Fantovskega odseka. Še je odmevala po veličastni akademiji, v mestnem gledališču, po ptujskih ulicah naša himna, še se je dvigal visoko proti višinam ponosni prapor, ko se je v ptujski bolnišnici poslavljala od sveta, ljubljenega moža in malih otročičkov, preblaga gospa Minka... Drugo jutro se je naš visoki prapor prvič globoko nagnil in orel na njem je prvič ob svetli krsti povesil svoja krila... Iz fantovskih in dekliških ust je zadonel poslednji »Bog živi!«... Od tistega žalostnega jutra 20. marca 1940 je tekel čas hitro naprej. Imeli smo prireditve, sestanke in predavanja, toda na vseh smo pogrešali gospo Minko z njenim značilnim in milim smehljajem. Pogrešali smo gospoda soproga, ki je trpel... Pogrešali smo zvonkega smeha hčerkice in sinčka, ki sta živela s svojim atekom žalostne dneve... Vsi, ki smo bili preblagi gospe vsaj malo blizu, smo občutili, da smo izgubili iz svoje srede največjo prijateljico in j>odpornieo, ki je bila tako zelo dobra in ljubezniva, da smo jo resnično spoštovali... Kdor je okusil le enkrat njeno dobroto, kdor je le enkrat r njo govoril, la je vedel, da gori v njej sama ljubezen, ki vse greje in osrečuje... Tisti,ki so odšli od nje zmeraj z njeno dobroto nasičeni, tisti, ki jo že eno leto pogrešajo, tisti danes, ko vidijo v spominu ves njeti svetel lik, govorijo: odšla nam je dobrota!... Res, ljudje izginjajo, a njih dobra dela živijo... Biti prava slovenska mati, je velika odgovornost! Blago|wkojna gospa Minka se je te odgovornosti v največji meri zavedala, saj je vzgajala svoja otroka tako, kakor more biti slovenski katoliški materi le v čast. Ob svetlem spominu na preblago pokojnico, razumemo šele danes njeno veličino, ki bi jo lahko izrazili z besedami: poosebljena dobrota in žrtvujoča se mati... Danes, ko se je zopet dvignil v Ptuju ponosni prapor ob prazniku slovenske katoliške mladine, ob svetljh spominih na prijateljico in dobrotnico naše mladine, danes hitijo molitve mnogih k Bogu za svojo podpernico. Mnogi jo danes gledamo v duhu, kako se smehlja nam mladim, ki smo ji večkrat pripravili z našimi prireditvami skromno veselje. še danes občutimo njeno ljubeznivost in dobroto, zalo naj bodo te kratke vrstice majhen izraz hvaležnosti ob spominu, ki ne more mimo današnjega dne... Veni, da ne morem najti besed, s katerimi bi preblago pokojnico dovolj zadostno orisal in počastil njen spomin. Te vrstice so le skromen zunanji izraz, vse pa lahko zajame in pove srce, ki je občutilo vso toplino dobrote in veselja nepozabne jjokojnice... Slava spominu, dobroti in ljubezni umrle I Minke Maležičeve! i V jmenu i^nogih napisal hvaležni Franci Qun-i žer. Ljubljana, 19. marca Gledališče Drama: Sreda, 19. marca: »Romeo in Kilij«.« nižane cene od 20 din navzdol. — Četrtek, 20. marca: »Brez tretjega.« Red Četrtek. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške Drame. — Petek, 21. marca: »Brez tretjega.« Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Opera: Sreda, 19. marca ob 15: »Hlapec Jernej. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. — Ob 20: »Ples v maskah.« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Četrtek, 20. marca: Zaprto. (Generalka. Radio Ljubljana Sreda, 19. marca: 9 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila. — 9.15 Za boljšo voljo (plošče). — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenčck). — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. —-It Cimermanov kvartet. — 11.45 Pevski zbor »Go-sposvetski zvon«. — 12.30 Objave. — 13 Napoved,. — 13.02 Jožefom in Jožicam! (Igra Rad. ork. do 14.30. — 17 400 letno misijonsko delo (g. dr. L. Ehrlich). — 17.30 Veseli zvoki. Sodelujeta: Šramel Ljubljana in Rad. ork. — 19 Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Vojaška oddaja. — 19.55 Uvod v prenos. — 20 Prenos iz ljubljanske ojiere — v odmoru: Glasbeno predavanje (g, V. Ukmar), napovedi in poročila. Četrtek. 20. marca: 7 Jutranji pozdrav. — 7 05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12 Operne fantazije (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek. — 14 Napovedi. — 17.30 Ruske romance, poje g. Aleksander de Make, pri klavirju g. D. Kaškarov. — 18.20 Komorna glasba (plošče). — 18.40 Slovenščina za Slovence (gosp. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Belgrad govori. — 19.40 Plošče. — 19.50 Deset minut zabave. — 20 Citraški trio Vesna. — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 19. marca: Belgrad: 20 Opera. — Za-greb: 20 Orkestralni koncert. — Praga: 19 Dvo-fakove skladbe. — Sofija: 20 Brahmsove skladbe. Beromilnsler: 20 Puccinijeva opera »Turandot«. — Budimpešta: 20 Operni spored. — Bukarešta: 21.20 Zbor. — Italijanske postaje: 21.10 Vokalni koncert. — Sottens: 20.35 Ha.vdn-Mozart. — Švedske postaje: 20.30 Orkestralni koncert. Belgrajska kratkovnlov. postaja: YUA, YUB (49.18 tn): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (16.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Četrtek, 20. marca: Belgrad: 21.10 Jugoslov. narodne. — Zagreb: 21.15 Operetna gl. — Praga: 22.30 Češka glasba. — Sofija: 18.45 Valčki. — Beromilnster: 19.30 Jodlerji. — Budimpešta: 22 Vojaška godba. — Bukarešta: 19.20 Orkestralni koncert. — Italijanske postaje: 19.30 Verdijeva opera »Moč usode«. — Sottens: 21.05 Francoska glasba. Švedske postaje: 20 Lahka glasba. Belgrajska kratkovalov. postnjn: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini, — YUF (16.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Slovensko glasbeno društvo Ljubljana ponovno ojiozarja občinstvo na svoj koncert, ki ga priredi dne 31. marca ob 8 zvečer v stolnici. Koncert bo iiuel dva dela. V prvem delu se bodo izvajali I.ukačičevi moteti, v drugem delu pa Palestrinova maša »Missa Papae Mareelli«, njegovo najslavnejše delo. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago. Kraj prodaje bomo pravočasno naznainili. Sestanki Društvo brezposelnih proiesorskih kandidatov bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. marca 1941 v društvenem lokalu, Gosposka ulica 12 (Novinarski dom). Vsi profesorski kandidatje naj se ga zanesljivo udeleže. Odbor. Predavanja V društvu »Pravnik« in ljubljanski sekciji kriminalističnega udruženja kraljevine Jugoslavije bo predaval v četrtek, dne 20. t. m. ob 18. uri v dvorani št. 79 pravosodne palače namestnik vrhovnega državnega tožilca dr. Anton Stuhec o temi: »Praksa in jjomen pridržbe po prestani kazni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v sredo: mr. Sušnik, Marijin tr 50; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 31; v četrtek: mr Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Šfampilj'ka mi je bila odnešena iz pisarne: Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga — tovarna furnirja, Ljubljana. Najditelja prav lepo prosim, naj odda štampiljko v upravi »Slovenca«. Mol navade. »Nič se n« bojte, gospod paznik, jaz aaarcč pri zaprtih oknih ne morem spati.« p LJUBLJANA Podražitev mesa nas je hudo zadela £ Kruh in meso sta, lahko rečemo, glavni živili vsakega mestnega prebivalca, ki ničesar sam ne pridela in vse sproti kupuje za pod zob. Časi so taki, da nam tudi izbirati ni več mo- foče. Kruh in moka sta na nakaznice in je vsa-emu posamezniku točno odmerjena dovoljena količina. Marsikdo se je potolažil s tem, da 5e dejal: Bomo pa namesto močnatih jedi in eruha jedli malo več mesa. Ta tolažba je z zadnjim sedaj objavljenim povišanjem cen mesa mnogo izgubila na svoji vrednosti. Tudi meso je postalo že tako drago, do se bo povprečen Ljubljančan, državni ali samoupravni, kakor tudi zasebni nameščenec gotovo odločil, da bo iz svojega vsakodnevnega jedilnika še večkrat črtal meso, kakor ga je že sedaj. Vprašanje je le, kako si bo pomagal iz te zagate. Prav tako so s tem povišanjem cen mesa prizadeti vsi drugi delovni sloji, ki že zaradi svo- i'ega posla morajo imeti tečno in močno hrano, :i vsaj sem in tja računa z mesom. Tudi za te bo vprašanje prehrane postalo še bolj trd oreh in bo verjetno v doglednem času privedlo do samo po sebi razumljive zahteve po povišanju mezd. Razumemo, da je tudi mesarska obrt bila zadnje čase v 'ožavah zaradi maksimiranih cen, zlasti zaradi ga, ker so cene živini narasle. Zanimivo pa ..o le, pogledati medsebojno zvezo med cenami žive živine in mesa pred nekaj leti, lani in na primer letos. V letu 1937 v marcu so v Ljubljani na živinskem sejmu prodajali vole I. vrste po 4.50—4.75, vole II. vrste po 3.75 do 4.25, vole III. vrste 3.25—3.50 din za kg žive teže. Teleta so bila tedoi 6—7 din za kg žive teže. V letu 1940 prav tako v marcu so prodajali vole I. vrste 6—7, vole II. vrste 5, lil. vrste 4 din, teleta 6 din za kg žive teže. Letos pa so na sejmih na pTodaj voli I. vrste po II, II. vrste po 9 din, III. vrste 8 din, teleta pa 10 do 12 din za kg žive teže. Cene mesu pa so bile v Ljubljani leta 1937 za govedino I. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8 8do 10, III. vrste 6 do 8 din, teletina pa I. vrste 12 do 16 din, II. vrste 10 do 14 din za kg. Leta 1940. so bile začetkom marca cene mesu naslednje: govedina 8 do 14 din, jezik 14 do 16, vampi 8 do 10, pljuča 5 do 6, jetra 10 do 12. Teletina 12 do 16, jetra 18 do 20, pljuča 10 do 12 din za kg. Najnovejša' odredba pa določa sedaj nove cene za govedino I. vrste 21 do 23 din, II. vrste 16 do 18 din. Teletina pa največ 24 din, telečja jetra 26 din, pljuča s srcem 18 din. Če primerjamo porast cen živini in porast cen mesu, vidimo, da so si cene leta 1937. v istem razmerju, kakor v letu 1941. Meso I. vrste je bilo približno še enkrat dražje kakor živina. Isto je doseženo s sedanjimi novimi cenami mesa. To se pravi, da imajo mesarji za svojo režijo in obrat dovoljen prav isti odstotek povišanja, kakor so ga dosegle cene živi živini. Ker je pa prav gotovo res, da so na primer samo kože štirikrat dražje, kot so bile pred tremi leti, je prav verjetno, da bi za silo mogli shajati tudi z nekoliko manj hudim povišanjem cen. Saj nujno sledi že iz tega povišanja samega, da so vsa bremena sedanjega čas prav pri mesu bila 100 odstotno prevaljena na ramena konzuinen-tov, ki prav gotovo niso dobili za toliko povišanih plač, kot bi to zahtevala sedanja draginja mesa. Nočemo nikakor nastopati proti interesom mesarske obrti, ki ima gotovo v sedanjih časih tudi svoje težave. Zdi se nam pa upravičeno, da bi obveljalo v teh težkih časih načelo, naj vsi nekaj doprinašamo, ne pa večinoma le konzumenti, ki žive od plač, ki so se povišale do sedaj kvečjemu za 10 ali 20 odstotkov ali pa tudi nič. Ce se je morala velika večina za velik odstotek omejiti v vseh svojih potrebah, bi se omejili vsaj za nekaj odstotkov lahko tudi drugi. Značilno je bilo v torek zjutraj na ljubljanskem trgu govorjenje gospodinj, ki so že tedne in tedne zastonj iskale po tržnicah slanine, pa je niso dobile. Danes pa, ko je stopila v veljavo nova cena 29 dinarjev za kg slanine, so bile vse tržnice bogato založene z najlepšo slanino. Ni manjkalo številnih pikrih opazk, ki prav gotovo niso v čast mesarski obrti, prav tako kakor je tudi v resnici presenetljivo dejstvo, da je pomanjkanja vedno konec, kadar je dovoljena višja cena. . . Ljubljančani se gotovo še spominjajo težkih časov, ki smo jih preživaljali za časa prve svetovne vojne. Tudi tedaj z lepo besedo in prošnjo ni bilo mogoče omejiti izrastkov, ki jih je pognala špekulacija, in če hočete, sama po sebi razumljiva želja po čim večjem trgovskem uspehu. Tedaj je mestna občina izpeljala svojo lastno aprovizaoijo, v kateri je bila obsežena tudi dobava mesa. Prav radovedni smo, kakšne cene bi na pri- Kino Kodeljevo - Tel. 41-64 Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30 monumentalni zgodovinski velefilm JUAREI Paul Muni — Bette Daviš Edinstvena filmska umetnina. Danes zadnjikrat. mer mogla doseči mestna klavnica, če bi klala na svoj račun za mestno prebivalstvo in bi pri tem v režijo vračunala prav tako visok odstotek, kakor ga upravičeno radi priznamo mesarjem. Zdi se nam, da bi shajala prav dobro, pa bi vendar mogla nuditi meso po precej nižjih cenah. Prav verjetno je, da bo ljubljansko prebivalstvo v kratkem enodušno nastopilo v želji, naj občina poskusi tudj sedaj tako rešiti ta vozel. Ne gre namreč, da bi zaradi sicer upravičenih zahtev stotine posameznikov trpelo skoraj 90.000 drugih, ki so v sedanjih razmerah gotovo še bolj prizadeti. Kdo ie odgovoren za povišanje cen mesu Prejeli smo naslednji dopis banske uprave: V dnevnem Časopisju z dne 18. t. m. je bilo objavljeno, da je kr. banska uprava dovolila novo zvišanje cen mesa, slanine in masti. Ker bi gornja objava o novem zvišanju cen lahko zmotno vplivala na poedina oblastva, konsu-mente in mesarje, se sporoča naslednje: Kr. banska uprava noTega zvišanja cen mesa, slanine in masti ni dovolila in v bodoče tudi ne bo dovoljevala. Okrajnim nnčelstvom in mestnim poglavarstvom je bilo izdano samo pooblastilo, da sinejo v iastnein delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno meso, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Istolako so bile gornjim oblastvom z internim razpisom dostavljene smcrnice in navodila, ki jih bodo pri event. novem določanju cen uporabljala. ZIMO IZ LASTNE PREDIJ^NICE KUPITE NAJCENEJE PHI .ŽIMA', GOSI>OSVETSK A C. 1 1 Pogreb pilota lovca in učitelja pilotske šole v Ljubljani g. Rafaela Periča bo danes ob 4 popoldne iz stalne vojne bolnišnice na glavni kolodvor v Ljubljani. 1 Mesarji so ustanovili nabavljalno zadrugo. Konec februarja so ustanovili mesarski mojstri iz Ljubljane lastno nabavljalno zadrugo, ki l>o prevzela vse glavne dobave potrebščin z,i naše mesarje. Na prvi seji nabavljalne zadruge so sklenili, naj se zadruga včlani v Zadružno zvezo. Na o-benem zlniru zadruge je bil izvoljen za Predsednika Franc Slamič, za podpredsednika rane Reznr, za odbornike pn Anton Gregorc, Jože Marinko, Franc Zajec, Jože Musa:r, Franc Ocvirk, Franc Nered in Ivan Javornik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Alojz Kocijan, Alojz Breceljnik in Janez Ovsenar. i Vso člane Prosvetnega društva Ljubljana-mesto vabimo, da se udeleže danes ob 10 dopoldne slovesnih zaobljub našega fantovskega odseka v telovadnici gimnazije na Poljanah. I Za 50 letnico mojega matičnega petja je priredil pevski zbor Glasbene Matice najlepši večer. Iskreno se mu zahvaljujem in želim, da l>i nas v skupni zbor še dolgo združevala ljubezen do na-šega petja. — Prav vdano se zahvaljujem vsem ljubim prijateljem in dragim znaincem, ki so me s svojo navzočnostjo počastili na tem častnem večeru, ki je potekel v pravi pevski zadovoljnosti, prisrčnosti in domačnosti. — Iskreno mojo zahvalo blagovolite sprejeti tudi vsi, ki ste mi za jubilej pismeno čestitali. — Janez Završan. 1 Začetniški tečaj Fotokluba Ljubljana v sredo radi praznika odpade, zato pa bo v petek ob 20 v klubskem lokalu. Četrtkov tečaj bo po dosedanjem programu. 1 Blizu 500 dekliških in mladeniških grl bo v soboto popoldne ob 15 in v nedeljo, 23. t. m. ob 11 dopoldne prepevalo na koncertu mladine ljubljanskih meščanskih in srednjih šol za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim. V tem velikanskem zboru bodo združeni vsi ljubljanski srednješolski zbori pod vodstvom prof. Slavka Mihel-čiča in prof. Franja Staniča z učiteljišča. Že samo zaradi velikega srednješolskega pevskega zbora in zaradi združenega mladinskega orkestra bo vsak prijatelj glasbe in petja zadovoljen s sijajnim koncertom v opernem gledališču. Opozarjamo, da je vstopnina na koncert v soboto ob 3 popoldne, ki je namenjen samo šolski mladini, samo od 2 do 10 din, na koncert v nedeljo ob 11 popoldne, ki je za vso javnost, pa samo 3 do 16 din. 1 Preselitev mestnega preskrbovalnega urada. Tako za stranke kakor za mestno uslužbenstvo je bilo zelo nepripravno, ker je bil preskrbovalni urad razdeljen na dvoje nadstropij Mahrove hiše in na II. nadstropje Mestnega doma. Ljudje so po-tratili mnogo časa z iskanjem posameznih pisarn, kar bo sedaj popolnoma odpravljeno, ker se vsi odseki preskrbovalnega urada do četrtka 20. f. m. preselijo v II. nadstropje levega trakta Mestnega doma. V četrtek torej ne bo več treba iskati raznih pisarn tega važnega mestnega urada po raznih poslopjih in nadstropjih, ker boste vse pisarne našli v II. nadstropju Mestnega doma na stopnišču s Streliške ulice. CELJE Smrtna nesreča pri Levskem mostu Celje, 18, marca. V ponedeljek okrog 8 zvečer se je vračal proti domu 59-letni gostilničar Oblak Jožef, lastnik gostilne »Pri Levskem mostu«. Pot ga je vodila mimo skoraj 2 metra globoke mlake. Ker je biln noč temna,, je po nesreči padel v mlako, odkoder se ni mogel rešiti. Nušel ga je v torek zjutraj neki moški iz Lise, ki je slučajno prišel mimo. Takoj je obvestil Oblakovo ženo Rozalijo in sosede, ki so takoj prihiteli na mesto nesreče in ponesrečenca izvlekli iz vode. Bil je seveda že dolgo mrtev. Obvestili so oro/niško postajo, ki je takoj ukrenila vse potrebno. Oblaka so položili na mrtvaški oder na njegovem domu. • e Akademija Fantovskega odseka In Dekliškega krožka bo danes ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice dobite v predprodaji že dopoldne od 10—12 pri blagajni v Ljudski posojilnici. Vsi Celjani in okoličani so vabljeni k poinoštevilni udeležbi I c Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad. Šmarje pri Jelšah opozarja svoje člane, da bo 18. redna glavna skupščina Združenja v sredo, 26. marca, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c Materinska proslava bo tudi letos v Celju na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca. Nastopijo igralci iz Ljubljane s pravljično igro »Snegul-čica in 7 škratov«. c Državna krajevna zaščita dcce in mladine bo tudi letos prodajala na cvetno nedeljo oljčne vejice in bulare in sicer na stojnicah na Glavnem trgu in na Slomškovem trgu. Ker daje to vsako Posebao pazite, kaj bolnik pllel Pijača nI le »a sdrarega človeka »eU mina, temve« tudi sa bolnika mnogokrat vainejša od brane I Zato pijte VI ln VaS bolnik »m češčo našo najboljčo mineralno vodo, kl Je obenem tudi »dravlln« ono z rdečimi srcil Prospekte In »sa potrebna navodila sa domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprav« tdraviinega kopališč« SLATINA RADENCI leto zaščiti lep dohodek, iz katerega nabavlja obleke in obutov zu siromašne šolarje, opozarjamo občinstvo, da pridno sega po butarah in oljčnih vejicah. c Desno nogo si je zlomila 91 letna občinska reva Mlakar Helena v Laškem. Ko jo šla po cesti, jo je namreč podrl neki voznik tako, da ji je zlomil nogo in so jo oddali v celjsko bolnišnico. c Obleka se jo vnela. 1 letnemu sinčku kočarja Maslniku Anionu iz ProseniSkega pri št. Jurju ob ju?., žel. se je pri štedilniku vnela obleka, da je dobil tPŽke opekline po obrazu in vsem telesu. c 7 stopinj pod niflo smo imeli včeraj v Celju. Dopoldne je mraz popustil in je toplomer kazal 3—4 stopinje pod 0, pihal pa je ves dan mrzel ve'er. c Med odvetniško zbornico in celjsko mestno občino so spet pogajanja zaradi nakupa zemljišča za gradnjo nove palače ob Delavskem domu na Vrazovem trgu. c Okrožno sodišče v Celju je obsodilo včeraj 4 osebe, ki so s silo nastopile proti mladoletnim dekletom. c »Z avtobusom po Sloveniji« bo tema predavanju, ki ga bo imel v četrtek ol> 8 zvečer pod okriljem Ljudskega vseučilišča g. dr. P. Strinšek. MARIBOR Učenci Japonske volne akademije se teoretično ufe na modelu modernega tanka. Velika (atvfna na carinarnici Pač vsej javnosti je znano, kako ie zlasti v Mariboru, ki leži blizu meje, razvito tihotapstvo, ki ga naše oblasti sicer energično preganjajo, vendar je vkljub vsem visokim kaznim, ki tihotapca zadenejo, če ga izsledijo, tihotapska strast tako velika in želja po lahkem zaslužku tako zapeljiva, da vse kazni nič ne zaležejo. Maril>orskim finančnim organom se je v zadnjem času posrečilo zapleniti mnego tihotapskega blaga, med katerim je na prvem mestu saharin, ki gre sedaj bolj kakor kdaj koli prej v denar, ker je sladkor sedaj pač drag in ga v Mariboru tudi za drag denar ni dobiti. Zaplenjenega blaga je na mariborski carinarnici toliko, da so si tam omislili posebno sobo, v kateri shranjujejo vse to tihotapcem zaplenjeno blago. Po končanih formalnostih nato monopolsko blago pošiljajo nionopolski upravi v Belgrad, ne-nioncpolsko blago pa prodajo na javni dražbi. Včeraj popoldne so opazili, da v tej sobi, kjer je bilo nagroinadeno zaplenjeno blago, ni vse v redu. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da je bilo iz sobe ukradenega okoli 180 kg saharina. Storilec je iz paketov vzel saharin, ter namesto njega nasul v nje peska in žagovino. Mariborska policija preiskuje sedaj ta slučaj in skuša ugotoviti, kdo bi tatvine izvršil, ki so toliko bolj zanimive, ker na vratih ni bilo opaziti sledov, o katerih bi so dalo sklepati, da so bila vrata s silo odprta. Nadaljna preiskava bo morala ugotoviti tudi ali gre za eno samo veliko tatvino ali za vrsto manjših tatvin. m Važno opozorilo trgovcem In konznmen-tom! Mestni preskrbovalni urad razglaša: Pred izdajo novih živilskih nakaznic za mesec april mora vsak imetnik živilskih nakaznic predložiti marčno (zeleno) nakaznico svojemu stalnemu trgovcu (ne peku), ki jo na zadnji strani glave (talona) opremi s svojo štampiljko. Točno izvajanje gornjega je v lastnem interesu strank, ker bo nemotena zamenjava nakaznic za april mogoča samo, če bodo marčne nakaznice od trgovcev pravilno žigosane. Žigosati se morajo vse nakaznice in ne samo nakaznica družinskega poglavarja. V zvezi z gornjim razglasom pozivamo vse trgovce, da se zglasijo na mestnem preskrbovalneni uradu, Orož-nova ulica 12-1, kjer prejmejo podrobna navodila glede žigosanja nakaznic. m 75 letnico svojega življenja obhaja danes v krogu svoje družine gospod Jožef Glušič. Jubilant je bil rojen v Šoštanju, služboval je za časa Avstrije v raznih slovenskih krajih, po vojni pa je bil dolga leta v carinski službi v Mariboru, dokler ni stopil v pokoj, ki ga zdrav in svež obhaja v Mariboru, kjer je med svojimi prijatelji in znanci zaradi svojega čistega in vedrega značaja zelo priljubljen. Gospodu Glušiču, ki je naš zvest naročnik, k lepemu jubileju tudi naš list čestita in mu želi še mnogo let življenja I m Kongrcgacija za gospe ima jutri popoldne ob štirih sestanek, nato odborovo sejo. m Magdalensko prosvetno društvo priredi jutri zrvečer ob osmih v cerkveni dvorani predavanje »Pogled na Koroško*. Predava vadniški učitelj Kotnik. Skioptične slikel m Ljudski oder ima jutri, v četrtek, zvečer ob osmih na odru sestanek. Predava g. vikar Zdravko Kordež. Člani vsi I m Iz časnikarskih vrst. Včerajšnji »Večernik« poroča, da je z včerajšnjim dnem iz njegovega uredništva izstopil njegov politični urednik gosp. R. Rehar. m Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Zavec Franc, orožniški podnarednik v pok., in Fi-šer Gizela, postrežnica, Mejna 22; Goričan Ivan, sukalec, Studenci, in Golob Julijana, privijalka, Tezno; Bračič Edvard, trgovski pomočnik, Delavska 73, in Ncvšinial Marija, absolventinja gimnazije, Jerovškova 17; Grundner Janez, sprevodnik drž. žel. v pok., Poljčane, in Rožencvet Terezija, poljska delavka, Poljčane; Lešnik Alfred, nožarski pomočnik, in Gole Marija, kuharica, Jan Kolar-jeva 5; Zorko Albin, kleparski pomočnik, in Kokol Anica, tkalka, Ruška 2; Belak Franc, tkalec, t. Č. v Medjurečju, in Stoka Angela, tovarniška brusil-ka, Pobrežje; Flak Erih, zobotehnik, in Stalcer Frančiška. — Bog daj srečo! m Nageljne — cvetje 2.50 din v vrtnariji JEMEC, Prešernova. ni Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem vrši danes, na praznik, zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Prešernova ulica 18. m Kdo bi ga poznal? Orožniki pri Sv. Kungoti skušajo ugotoviti identiteto neznanega mrtveca, katerega truplo so našli obešeno na nekem drevesu v gozdiču izpod gostilne Eifolt v Spodnji Sveti Kungoii. Neznanec je bil Blat kakih 24 let iu je bil elegantno oblečen. Na sebi je imel sivo obleko in plašč enake barve. V žepu so našli 2200 dinarjev gotovine in nemško-srbski slovar. Na levi roki je imel vtetovirano srce, črki A in Z ter letnico 1917. Kdor bi kaj vedel povedati, naj to sporoči orožnikom v Sv. Kungoti. m Gospodična Pavla Hictaler, lastnica frizerskega salona »Pavla<, jo dopolovala iz inozemstva in si naročila frizerske aparate, katere v najkrajšem času dobi. m »Sramežljiv bivši gostilničar« — tat. Nekoga dne letošnjega januarja jo h gostilničarki Mariji Golobovi prišel Valentin Prestopnik iz Brezovice pri Ljubljani in se ji predstavil za bivšega gostilničarja, iii je izgubil vse premoženje. Prosil jo je za kosilo in za dovoljenje, da bi smel kosilo zaužiti kar v kuhinji, ker ga je sram, da bi ostali gostje videli, da nič ne plača. Gostilničarka mu jo to dovolila, hudo pa se je začudila, ko je po Pre-stopnikovein odhodu opazila, da ji je zmanjkala z mize ura. Zaradi te in še druge tatvine, ki jo jo izvršil v kavarni Jadran, kjer je odnesel čajni vrč, se je Prestopnik znašel na založili klopi. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za tri leta in na izgon iz Maribora in okolice za dobo treh let. m Tatovi izrabljajo konjunkturo. Kakor znano, je sedaj zaradi pomanjkanja jute težko dobiti vreče, katerim so zaradi tega tudi ceue močno porasle. Lepo zaslužijo z njimi sedaj tisti, ki so jih imeli v zalogi, in seveda tudi tatovi, če se jim posreči, da kako vrečo kje sunejo. Mariborska policija je v zadnjem času dobila več prijav o tatvinah vreč. Dve tatvini sta pojasnjeni. Izvršili so jih neki pekovski vajenec in dva dijaka. Vreče so prodali nekemu prekupčevalcu z vrečami. Gledališče Sreda, 19. marca: Ob 15 »Sumljiva oseba«. Znižane cene. — Ob 20 »Habakuk«. Zniž. cene. Četrtek, 20. marca: Ob 20 Koncert tria Ornikova, Sedlbauer, Lipovšok. Red C. Negova Higienski zavod v Ljubljani je priredil pri nas od 8. do 13. marca zdravstveno-socialni tečaj. Bil je nujno potreben. Zaščitna sestra gdč. Mastna-kova in njena tovarišica sta imeli več zelo poučnih predavanj o negi dojenčkov in o nevarnejših boleznih: rak, jetika, pasja steklina, davica...; slednje je imel g. dr Sokolov, banovinski zdravnik. Predavanja so bila ponazorjena s skioptič-ninii slikami in filmi. Bila so zelo dobro obiskana, vsi so jim z velikim zanimanjem sledili. Čez dan sta obe sestri obiskali naše družine, kjer imajo male otroko in bolnike ter vse potrebno svetovale, tudi pokazale. Naredili sta 85 obiskov pri zelo slabem vremenu in 6labi poti. Nazadnje je bilo bogato obdarovanje revnih mater. Darila je pripravila s pomočjo društva »Prijateljev Slovenskih goric« ga. podbanova Klara Majcenova in jih poslala. Vsem, ki so k tako lepo uspelem tečaju pripomogli, bodi izrečena prisrčna zahvala. Ljutomer Danes vsi v Katoliški dom, kjer priredi Fantovski odsek telovadno akademijo. Na sporedu simbolične vaje, orodna telovadba itd. Govor g. Terseglava iz Ljubljane. Pričetek ob pol 4 popoldne. Šmarje pri Jelšah Sadjarski tečaj od 12. do 15. marca v okviru Sadjarsko iu vntnarske podružnice jo v vseh ozi-rih odlično uspel. Tečajniki so pridobili v svoji strokovni izobrazbi mnogo. Upamo, da tudi uspehi ne bodo izostali. Vsa zahvala za tečaj gre vodji, delegatu 1'RIZADA, g. inž. Rozmanu. Sv. Jernej pri Ločah V nedeljo, 16. t. m. predpoldan se je tukaj ustrelil 28-letni Vrečko Mihael, doma iz Ponikve ob juž. žel. in brc/, stalnega zaslužku. Prebival je pri bratu, ki je graščinski logar in točnsno pri vojakih. Uinil se je in praznično oblekel ter se z bratovo puško podal v bji/nji gozd, češ da gre nad jastrebe. Tam stoji preprosta koliba z nekaj slame, ki je svoj čas služila ogljarju za prenočišče. Tukaj si je z vrvico zvezal desno stopalo s puškinim petelinom ter si pognal ves naboj šiber tik pod srce. Padel je na slamo in najbrž bil takoj mrtev. Domači so strel slišali, a nihče m slutil kaj takega. Šele, ko ga tudi opoldne še ni bilo domu, jih je začelo skrbeti in so poslali za njim poizvedovat, če hi ga kdo videl. Našla ga je pozno popoldne njegova nerakinja-šolurica. V telovniki! so našli listek, na katerem je prosil, da ga pokopljejo ud Ponikvo v malenu gro*l>. KULTURNI OBZORNIK Drugi bralni večer Literarnega kluba V dvorani Delavske zbornice je v ponedeljek 17. t. m. nastopil s svojim recitacijskim večerom že v drugič Literarni klub v Ljubljani, ki je pred tem že gostoval v Mariboru. Tako so nastopili s svojimi deli pesniki Vipotnik, S. Šali, G. Brejc in Kastelic, pripovednika C. Kranjc, Dular in Novšak in dramatik Vombergar. Od tistih, ki so nastopili pod okriljem tega društva lani, sta manjkala Magajna in Čampa, nova pa sta bila Jože Brejc in Jože Vombergar. Literarni klub v Ljubljani se je danes že precej afirmiral v slovenskem javnem življenju, saj je izdal že dve knjigi: Kastelic: Prve podobe, Čampa: Mlin v grapi, nekateri člani pa so izdali svoje publikacije drugje: tako Šali zbirko Slap tišine, za katero je dobil literarno nagrado mesta Ljubljane, Novšak dve zbirki Dečki in Hudobni angeli, Vombergar drame Voda, Zlato tele, Vrnitev itd. Ko so tako stopili z drugim bralnim večerom pred javnost, niso nastopili več kot novi ljudje, zlasti ne, ker večina njih članov sodeluje v znanih revijah, tako v Domu in svetu, Dejanju, Ljubljanskem zvonu, Mladiki, v Radiu in drugod, ter bi spričo tega zaslužili večjo pozornost, dasi je udeležba bila tudi sicer zadovoljiva. Udeležili so se je poleg staroste slovenskih književnikov F. S. Finžgarja v lepem številu slovenski književniki (Joža Lovrenčič, Anton in France Vodnik, Igo Gruden, Lili Novyjeva, Etbin Kocbek, J. Udovič, Tone Čokan, Vinko Žitnik itd ), pa tudi ženstvo z gospo banico Nijo dr. Natlačenovo na čelu, ter mnogo mladega sveta, ki se zanima še za lepoto in umetnost. Uvodno besedo je imel to pot tajnik kluba pesnik Joža Kastelic, ki v lepih pesniških besedah ter z jasnim poudarkom ni predstavljal posameznih nastopajočih umetnikov, kakor lanski govornik, temveč je podal nekaj programatskih izjav, ki so bile potrebne za današnji čas. Spričo raznih glasov, ki so se oglasili v javnosti ob njihovem nastopu v Mariboru ali ob priliki ocenjevanj zbirk njihovih članov — česar govornik ni omenjal — je bila taka načelna beseda še celo potrebna, kajti Kastelu je za službo Lepoti proti vsakterim nasilnim programom, dasi iira vsakteri član kluba svobodo, kako si izgradi svojo osebnost in kako se postavi nasproti času. Za svojo — tudi lepo povedano — uvodno besedo je žel Kastelic priznanje vseh, ki jim umetnost ni samo sredstvo demagogije, temveč notranjega lepotnega občutenja. Kot prvi recitator je nastopil pesnik Cene Vipotnik, znan iz Dejanja, s šestimi pesmimi, v katerih je razodel veliko besedno in plastično moč, pa tudi notranje občutje (Ponikalnica, Pošta s Krasa itd.) ter je s temi pesmimi, včasih težko besedno obloženimi, pa po občutju duhovno-rea-listično podanimi, podal dokaz o svojskem pesniškem svetu velike vrednosti. Jože Dular (Dom in svet) je slabše bral svojo starejšo črtico iz Mladike Cigani, ki se v začetku ni mogla prav razviti, pa je v svojem zadnjem delu zajela poslušalce. Z njo je pokazal, da se razvija v pripovednika kmečkih zgodb, v slogu starejših ljudskih pripovednikov, da pa ima oko za opazovanje in tudi svoj slog ter dramatsko napetost. Lahko pa bi se predstavil z močnejšimi stvarmi. Severin Šali (Dom in svet) ni osebno nastopil, ker po zadnji nesreči leži bolan v bolniinici Zato ja njegove pesmi iz zadnjega časa brala gdč. Mihaela Jarc. Teh pet pesmi je potrdilo, da je Šali svojevrstna pesniška osebnost med mladimi, čustvena in realistično opisna, prava lirična pesniška sila. Nje- gova pesniška beseda ni tako nova in drzna kot Vipotnikova, zato pa izrazi vse tihe nianse predmetne in čustvene slikovitosti. Pesmi kakor Noč ali Zimski dan, pa tudi Pomlad na otožnost s svojo lepo primero »osenčen sem z otožnostjo pomladi«, spadajo med najbolj pojoče pesmi mlajšega rodu ter so dosegle tudi največji uspeh. — France Noviak je dosegel letos uspeh s svojo črtico Bibika se je izgubila ter se je izmed proznih sestavkov najbolj do?mila občinstva. Zdi se mi pa v slogu in besedi preveč vsakdanja, premalo izrazno samosvoja. Pač pa sta začetek in končna poanta dvignili dogodek v umetniško pomembnost. —■ Pesnik Jože Brejc (Dejanje) se je včeraj prvič predstavil javnosti ter se namah uvrstil v močne pesnike najmlajših. Poln optimizma stopa v življenje, razumeva pomen in lepoto stvarstva, razodeva opojnost svojih čutov in se vtaplja v sladkosti gibanja, ki mu ustvarja vedno nov izraz in polni novo prispodobo. Pesem nočnega vrta, Pomladna himna itd. označujejo Brejca kot pesnika novega naturizma, z močnim duhovnim poudarkom, stremečega po sintezi čutnosti in duha. — Cene Kranjc (Dejanje) se je letos bolj kot lani uveljavil letos z opisom čebelnega življenja ter usode panja št. 13. Sicer se njegovo opisovanje čebel ne da primerjati z Maeterlinckom, temveč je to idilično opisovanje brez pravega, tudi duhovnega poleta ali domisieka, toda je sočno, barvito in nazorno ter z nekim prijetnim vonjem podana realistična podoba, vse preveč opis, da bi bila zgodba. Tudi zadnja poanta ni črtice dvignila iznad lepega opisa. — Joža Vombergar je bral svojo kratko enodejanko Težke ure ravnatelja Grma, ki je zanimivo psihološko postavljen problem vesti, toda podan preveč v smislu juridične debate, ki bi lahko zdavnaj Kocena prepričala o Grmovi krivdi. Toda zadnja poanta je vredna dramatske obdelave ter tudi predelave te zanimive dramatske snovi. Zaključil pa je večer pesnik Jože Kastelic (Dom in svet) s svojo izborno recitacijo petih pesmi, ki izpričujejo kot ves nastop tega uglajenega arbitra elegantiarum veliko estetsko kulturo ter posluh za klasični metrum. Balada o cvetu je bila sicer malo težka — kakor tudi Privid, toda nad vse močna, za vedno podana pa je notranja stvarnost majhne peči v pesmi Poznate. Z močnimi besednimi prispodobami ter čustvenimi globinami sta ustvarjeni pesmi Tolmun ter čustvena Pred pomladjo, ki je lepo zaključila ta večer. Ves večer tega nastopa Literarnega kluba je stal v znamenju čiste, iz realizma v romantičnost ležeče poezije, ki si ne da programatičnosti diktirati od zunaj, od gesel sveta, temveč edinole od sebe in svojega doživljanja človeške usode in svoje. Morda je to beg pred sedanjostjo ter tako prav s tem na svoj način potrjuje njeno obsodbo. Verjetno je, da zaradi tega ponekod ne bo veljal ta večer za večer sodobne (oz. sodobniške) poezije, toda poezija je vendar le bila in celo odlično predstavljena. Tako, da je pripovedništvo stopilo daleč v ozadje spričo notranje zrelosti pesnikov. Razumljivo pa je, da so mladi ljudje predvsem pesniki, šele pozneje zore v pripovednike. Tako bomo v Dularju dobili gotovo dobrega oblikovalca kmečkih zgodb v slogu slovenske realistične ljudske povesti, v Novšaku meščanskega psihološkega pisatelja, v Kranjcu pa opisovalca idil in kratkih silhuet, sličic iz narave. Če zdaj še niso dali del, ki bi presenečale, so vendar nakazali svojo svoj-sko uglašenost in pot, ki leži še pred njimi, če ji bodo zvestL ^ Velikonočne razglednice »Slovenske straže« Vrsta razglednic, ki jih je za letošnjo Veliko-noč izdala »Slovenska straža«, odpira v tovrstnem gradivu vesele perspektive za bodoče. V vsakoletni poplavi razglednic se je namreč z estetskega vidika nahajalo le premnogo takega blaga, ki z umetnostjo ni imelo prav nobenega stika in je nasprotno celo žalilo najbolj preprost okus odjemalcev. Če naj ne bo beseda o razširitvi prave umetnosti med ljudstvo, fraza, potem je prav ta predmet eden izmed mnogih, ki je poklican, da ponese umetnostno obliko v zadnjo vas in vsem stanovom. Pomisliti je treba tudi pri tem, da je bilo med temi skaza-podobicami, ki niso umetnostno prav nič pomenile, dobršen delež tujega blaga ter je bila tako domačim umetnikom odvzeta možnost umetnostnega udejstvovanja. Hvaležni moramo biti vsem onim umetnikom, ki so se doslej posamezno udejstvovali na tem polju, še bolj pa je pomembna gesta »Slovenske straže«, ki se je odločila za načrtno izdajanje kvalitetnih podob, ki imajo poleg tega še narodopisni pomen. Pri tem moram omeniti važno vlogo, ki jo je v tej akciji imel naš Etnografski muzej v Ljubljani. Le ta je programsko naznačil vrsto narodopisnih snovi, ki naj bi jih obsegale upodobitve, izbral slikarje, novo obliko razglednicam ter tudi za bodoče napravil načrt, ki naj bi »suh specie« kvalitete obsegal vse važnejše narodne običaje, da hi se ohranili tudi v liku. S tem je naloga novih velikonočnih razglednic, ki izidejo, kakor rcč?no, tudi v večjem in lepšem formatu kakor doslej, dovolj važna in ute- Maksim Gaspari: Boga siraSo. meljena, da bo vsak, kdor se zanima za našo umetnost in narodopisje, rad segal po njih. Tudi z zgolj umetnostnega stališča je letošnja žetev »Slovenske straže« prav ugodna. Podobe te prve vrste so naslikali slikarji M.Gaspari, T. Kralj, S. Kregar in M. Maleš. M. Gaspari je upodobil »Strašenje Boga*. Za cerkvijo, izza katere je na skrajni desni viden razgled v svežo pomladansko krajino, so se zbrali k temu važnemu opravilu vaški otroci. Z vso vnemo so se lotili razbijanja starih sodov, pohištva in podobne nerabne šare, da »strašijot Boga in obenem pripravijo les za blagoslovljeni ogenj. Dva že odrasla fantiča v ozadju nekam zavidno opazujeta razburljivi prizor, še višje zgoraj na cerkveni steni jih resno opazuje lepa podoba sv. Krištofa. Realist Gaspari je, kakor je že razvidno iz opisa, pojmoval vso zasnovo povsem realistično. Verno je upodobil prizorišče zgodbe ter strnil male razbijače v prepričljivo skupino nekake trikotniške oblike, z barvnim akcentom, oziroma oporo v podobi sv. Krištofa na cerkveni steni. Tovrstnih motivov je slikar napravil že več, vendar estetsko tako dognanega nobenega. Slikar je original odstopil zbirki Etnografskega muzejo. — Druga Gasparijeva razglednica predstavlja *Pieta«. Upodobljena je pod križem Mati božja z mrtvim Sinom, ob asistenci dveh malih angelov na oblakih. Marija in ves prizor je pojmovan v smislu naše ljudske umetnosti (plastike, slik na steklo) ter je kompozicionalno. dekorativno (pa tudi monumentalno) prav ugodno oblikovan. Tone Kralj, slikar ekspresionistične smeri, je upodobil *Sekanje pirhov*. Na nekakem platoju nad va«io so se zbrali fantje in sekajo pirhe. Slikar je izbral dosti dramatičen trenutek, ko se igra vri med dvema fantoma, vsema zaverovanima v svoj posel in ju skupina na desni z zanimanjem opazuje. Kompozicionalno je podoba skrbno pretehtana. Razgibani levi strani odgovarja težina desne skupine, celota pa najde krepko ravnotežje v mirni arhitektonski vasi. Interesantno je, kako se Kralj vedno bolj osvobaja stilizacije in daje prednost realni obliki; v našem primeru se ta proces vrši pretehtano in estetsko neoporečno. S. Kregar, zastopnik mladegs umetniškega rodu, jc upodobil legendo »Vrnitve zvonov iz Rima*, združeno z običajem umivanja pri vodi. V krajini, ki jo poživlja le nekaj dreves, je v ospredju upodobil pri studencu dvoje deklet v dokaj stilizirani noši. V ozadju — kakor je slikar sam čutil potrebo lokailziranja krajine — je upodobil ž"no v slovenski narodni noši s pečo na glavi. Se dalje v krajini je na desni cerkev in gozd ter gore. V zraku se jadrno vračajo zvonovi z dolgega potovanja. Od M. Gasparija do S. Kregarja je velika generacijska razpetina in tako nosi tudi Kregarjeva podoba povsem druge slogovne znake. Realistični element je močno potisnjen v ozadje, zamenjalo ga je subjektivno preoblikovanje dogodka. Krajina je monumentalizirana, vprav pripravljena na svečani dogodek, kakor vanj varuje ljudsko izročilo. Žene v ospredju so zamišljene, kakor pri sakralnem opravilu. Visoko preko neba, v čudni nenaravni svetlobi, kakor prikazni plovejo zvonovi. Razpoloženjsko je podoba zrelo pretehtana, pa tudi oblikovno je kvalitetna. ' Slikar M. Mslci, zastopnik ekspresionističnega Bolgarsko prebivalstvo pozdravlja prihajajoče Nemce. Kdaj je Italija stopila na afriška tla Leta 1869 so odprli Sueški prekop, s čemer je obal Rdečega morja na obeh straneh postala zelo pomembna. Tokrat je italijanski pater profesor Jožef Sapetto v Rdečem morju kupil majhen otok. Nekaj let kasneje sta sultana iz Raheita in iz Mergaba prodala spet več otokov v zalivu Asab ter kakih 5 milj obale. Tisti profesor pa je nakupoval v imenu italijanske paroplovne družbe. Tega se nista razveselila niti Anglija niti Egipt, kar pa Italije nikakor ni oviralo, da ne bi bila tistega sveta odkupila od paroplovne družbe ter v Asnbu ustanovila prvo italijansko kolonijo ob Rdečem morju. Nato je sledila italijanska zasedba Ma-save, nakar so se začele v tem delu sveta težave in spletke za Italijo. Bližnja Abesinija (Etijopija) je bila žarišče vseh spletk in prepirov. Bilo je več pokol je v, ki so njihove žrtve bili misijonarji, italijanski ekspedicijski zbor se je moral vmešavati v krvave boje z domačimi plemeni. Takrat je stopil na prestol v Abesiniji kralj Menelik, pravi potomec Salomona in^kraljice iz Sabe. Italija ga je spravila na prestol s tem, da mu je preskrbela potrebno orožje. Toda leta 1896 se je Menelik obrnil zoper svoje italijanske prijatelje ter začel z njimi krvavo vojno, ki se je končala v krvavi bitki pri Adui. Leta 1935 pa so Italijani maščevali Aduo, zasedli vso Abesinijo ter pregnali cesarja Haj-le Selasija iz Adis Abebe. Etijopija je tako vsa postala italijanska kolonija. Toda s to vojno so se začele nove težave za Italijo, ki se mora zdaj tamkaj krvavo boriti, da ohrani svoje stare pravice na tem delu sveta. Mirovna palača v Haagu v nevarnosti V holandskem mestu Haagu stoji iz časov pred prejšnjo svetovno vojno znamenita mirovna palača, znamenje starih in boljših časov. Ko so lanskega leta nemške čete v hudih bojih zasedle Ilolandsko, je mirovna palača k sreči ostala nepoškodovana. Ko pa so letošnjega januarja Angleži neke noči bombardirali mesto Haag, je velika angleška bomba padla v na rk te palače, komaj 20 metrov stran od zgradbe same. Bomba je v parku napravila velikansko jamo, ne da bi bila palačo količkaj poškodovala. Tako stoji tista mirovna palača v Haagu še zdaj nepoškodovana ter pri; ča, kako so davno minili časi, ko je kulturni svet spoštoval ideje, katere so v tej palači imele svoj sedež. ŠPORT Današnji nogometni spored Ljubljana : Hermes ob 15.30 — igrišče Hermesa. Predtekma: Hermes komb. : Ljubljana komb. ob i i. Slavija jun. : Svoboda jun. ob 9.50 — igrišče za Kolinsko tovarno. Jadran -.Mladika ob 15.30 — igrišče Mladike na Kodeljevem. Najuglednejši švicarski športni list o letošnjem planiškem tednu Petkova številka enega v mednarodnem svetu najuglednejših športnih časopisov, »Šport«, ki izhaja v Žiirichu, piše v dvokolonskem članku pod naslovom »Poučne podrobnosti o mednarodnem tednu smuških skokov v Planici« izredno lepo in natančno o tej naši veliki prireditvi. Zanimivo je, da so tudi imena naših skakalcev pisana pravilno, seveda brez »strešice« (tako n. pr. Finzgar, Novsak, Janko Mezik). V članku pravi pisec pod zaglavji »18 skakalcev,« »16 poletov po PO in več metrov in en stotakl«, »Drugi dan treninga devet skokov čez 100 metrov!«, »Paul Kraus in Rudi Gering blizu rekorda!«, »K poskusnim skokom v nedeljo dopoldne«, »Večkratno izboljšanje svetovnega rekorda« in »Sijajna bilanca mednarodnega tedna smuških poletov na Planici« obravnava vso prireditev z veliko natančnostjo in gre v vse podrobnosti. Med drugim beremo v tem članku naslednje: »Zdi se, da je postala že utrjena tradicija, da si zdaj vsako leto ob koncu februarja ali v marcu v Planici na mamutski skakalnici, ki jo je leta 1934. zgradil inženir Bloudek, napravi rendezvous nekaj najboljših in najdrznejših skakalcev Evrope, ki poskušajo, da bi prestavili svetovni rekord v »smuških poletih«. To pomlad je prireditev, ki jo je organiziralo stnuško združenje Planica, prišla na dni 26., 27. in 28. februar ter 2. marec. Potem pa pripoveduje o prvem dnevu treninga, kjer omenja od naših Finžgarja, o katerem pravi: »Veliko presenečenje ie gledalcem pripravil tudi mnogo obetajoči Jugoslovan Finžgar Rudi, ki je začel oprezno s 70, potem stopnjeval na 87 m in lahko v tretjem skoku zanesljivo obstal na 95 m, kar je nova najboljša znamka države.« Potem podrobno govori o rezultatih in uspehih posameznih skakalcih do nedelje. V zaglavju »Večkratno izboljšanje svetovnega rekorda« nato pravi: »Potem je prišel veliki trenutek, ko je Rudi Gering jadral mnogo dalj proti ravnini kakor doslej kateri koli smuški letalec ter lahko stoje končal v brezgrajnem slogu ob popolnem ravnovesju 118 metrov. Prvo merjenje je pokazalo celo 120 m, toda naknadna kontrola je ugotovila novi svetovni rekord s 118m.« Pod naslovom »Sijajna bilanca mednarodnega tedna smuških poletov v Planici« pravi pisec: »Pre-košen je bil svetovni rekord Nemca Josefa Bradla prvič po Geringu s 108 m, dalje po Lahru s 111 m in Krausu s 112 m. Iz tekmovanja je; izšel kot imetnik novega svetovnega rekorda Rudi Gering, ki jc pod ostro kontrolo postavil znamko 118 m. V štirih rodu, je upodobil velikonočno »Procesijo«. Upodobitev je povezana s slikarjevimi spomini na rojstni kraj (Mekinje). Preko razkošne pomladanske krajine se pomika tipična slovenska procesija, z nebom in vihrajočimi banderi. Vso to radostno pomladno prizorišče zaključujejo v ozadju mogočni zidovi planin. Slikarju ni šlo toliko za opis procesije, kakor za subjektivno interpretacijo veselja, vedrine velikonočnega časa, ki se očituje v vsej krajini, ki je praznična in polna pomladanskih, pravkar prebujenih moči. Zato procesija ni upodobljena kot reprezentativen akt, niti ni podrob nejše opisana, marveč se skladno uvršča v barvno in oblikovno glorijo ter poezijo krajine, nad katero lebde slikarjeve duhovne oči, polne mladostnih spominov. Z vrsto teh razglednic se je zamisel »Slovenske straže« z umetnostne stiani prav lepo afirmirala ter smatramo za svojo dolžnost, lepa dela priporočiti občinstvu — v kolikor so sploh kot taka priporočila potrebna Taka zbirks ima tudi z narodopisnega značaja svoj vzgojni pomen ter bo dobrodošla, ko bo izšla v serijah — posebno našim Jolam za ponazoritev slovenskih običajev. Dr. Stane Mikui. dneh, ko so skakali, sfa izvedli obe moštvi 35 sko kov od 80 do 89 m, od teh je bilo 5 padcev; dalje 24 skokov od 90—94 (dva padca)), 26 od 95 do 99 m (trije padci),) 43 od 100 do 110 m (12 padcev) in 3 od 111 do 120 m, brez padca. S tem je bilo registriranih 131 »smuških poletov«, to so skoki od 80 m naprej, — od teh se jih je komaj 22 da računati kot padec. Telesne poškodbe ni dobil nihče, ki nI mogel stoje obvladati širokega izteka in nasprotne strmine. Izid je označiti kot izredno inleresanten in ugoden.« Tako konča članek v »Športu«. Smuški drobiž 49 tekmovalcev se je udeležilo nemSkega prvenstva v teku na 50 km v Schreiberhau. Zmagal je Hans Leonhardt v času 3,17,00 pred Antonom Ruppom (3,17,51) in Gottfriedom Baurom (3,23,25). Velike smučarske tekme na Finskem so se nadaljevale na jugovzhodu dežele v Tainionkoski. Na 18 km sta se vrinila med najboljše Fince kar dva Nemca. Rezultati: 1. Lahde (Finska) 1,06.09, 2. Berauer (I Nemčija) 1,07,40. 3. Gstrein (1 Nemčija) 1,07,40, 4. Kauranen (Finska) 1,07,50, 5. Pellinen (Finska) 1,09,07. Kombinacijo je dobil Berauer s 447.6 točkami pred Gstreinom (442.4 točke) in Nikkunenom (Finska) s 418.7 točkami. — V specialnih skokih so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Vierto (Finska) 219.6 točk (47.5 m, 44 m), 2. Toi-vonen (Finska) 207.9 točk (44.5, 45 m), 3. Gstrein (Nemčija) 206.6 točk (46.5, 46.5 m), 4. Berauer (Nemčija) 202.6 točk (43.5, 39 m). Najboljši francoski skakalci so se zbrali v Chamonixu. Rezultati so naslednji: 1. James Cout-tet 147.5 točk (najdaljši skok 61 m), 2. Regis Char-let 144 točk (61 m), 3. Georges Couttet 134.8 točk (60 m). Najdaljši skok in novi rekord skakalnice je izven konkurence postavil James Couttet (72.5 metrov). Rekordi finskih smuških skakalnic: Finska, ki nima bogve kakšnih rekordov, kljub temu zaznamuje 40 skakalniških rekordov. V naslednjem so njih rekordi: Povlionvaara 71 m; Lahti I (A. Kongsgaardl 71 m; Metsakvla 54 m; Hov-tianien 52 m; Fiskars II 51,5 m; Jvviisklva in Nokia 50,5 m; Sotkamo 50 m; Saarijarvi 46 m; Pilijo 45,5 m; Herttoniemi (Helsinki) 45 m; Tainionkoski 44 m: Kaajani, Keikva in Ounusva-ara 43 ni: Hvvinkaa in Karstula 41 m; Kiikala 40 m; Mikkeli 39,5 m; Oejberg, Hahli II in Ho-vinmaa 38.5 m; Fiskars I 37,5 m; Sortavala 37 metrov; Utti, Kolka in Jamsiinkoski 36,5 m. 40. skakalniški rekord helsinške skakalnice Alppila znaša 28.5 m. Rekord skakalnice v Pov-liodvaara ima Tinio Murama. Francoska smuška kriza še ni v kraju. Kakor se je naknadno izvedelo, diskvalifikacije francoskega nacionalnega moštva pri prvenstvenem tekmovanju v Luchonu ne gre smatrati samo za prepoved nastopanja, temveč je pri tej priliki prišel do izraza tudi latenten spopad med »oficielnimi« in vozači. Kriza se še nadaljuje, ker ie bil zaradi dogodkov v Luchonu brisan z liste francoskih smuških učiteljev znani francoski specialist v smuku in slalomu Maurice I.afforgue. Najstarejše smuči na svetu so bile izkopane leta 1924. v nekem barju pri Kavtrasku na severnem Švedskem. Zdaj so te smuči v muzeju v Umei. Poklicani strokovnjaki so po skrbnem proučevanju in raziskovanju ugotovili, d:i so te smuči stare najmanj 4000 let. ZFO Fantovski odsek v Št. Vidu nad Ljubljano ie lansko jesen pričel z gradnjo letnega telovadišča. V tekočem letu ima odsek v načrtu ureditev prostora za lahko atletiko, da bo igrišče v začetku poletja že pripravljeno za redne lahkoatletske treninge. Igrišče bo imelo vse lahkoatletske naprave. Tako tekališče z dvema neodvignjenima zavojema s podaljškom za 100 metersko progo, urejena mesta za skoke v višino, daljavo, troskok in vse mete. Urejen bo tudi popolnoma ločen prostor za odbojko. Tekališče je deloma že dovršeno in je pokrito z ugaski. Akcijo agilnih Šentvidčanov toplo priporočamo podpori. Po slovenski domovini Plul Na Jožetovo, to je v sredo, 19. t. m., ho vodil po razstavi moderne slovenske likovne umetnosti v Ptuju «. prof. Karel Jirak, akademski slikar iz Maribora. Razstava bo odprta do 25. t. m., in sicer dnevno od 9—13 in od 14—18.. Klub slovenskih akademikov v Ptuju vabi ljubitelje likovne umetnosti, da se te razstave v čim večjem številu udeleže. Izpod Ptujske gore Gu Sv. Lovrenca na Dr. polju. Na zelo lepo obiskanem roditeljskem sestanku ie zadnjo nedeljo g. upravitelj Sepec v krasnem govoru razložil staršem kako morajo šoli in Cerkvi pomagati pri vzgoji otrok. — Službo občinskega sla je prevzel 19 letni Korpar Štefan iz Apač; iz iste vasi so odpeljali v liolnišnico dvo sosedi: Koserjevo ženo in Mimiko Murko. — V Župečji vasi je padla s peči Sagadinova gospodinja in si v sklepu strla levo nogo. — Pokopali smo zaporedoma dva otroka: Rodoškovega iz Sv. Lovrenca in Drevenškove-ga iz Zg. Pleterj št. 12, za njima pa tragično preminulega Frica Klanjška, Ropovega hlapca v. Sp. Pleterjah. — Pokopališče, ki je že dobilo novo ograjo, bomo to dni šo splanirali. — »Mohorjev-ke« v vsako hišo! S tem klicem gremo v javne tekme z vso dekanijo. Sprejmete boj? št. Janž na Dravskem polju Pravljično igro »Kraljestvo palčkovc priredi naša šola v društveni dvorani. Poročil se je vdovec Ekart Jožef, naš zavedni posestnik iz Starš. Za ženo si je vzel gdč. Rozalijo Remer od Device Marije v hoški župniji. Zdravstveno stanje našega g. župnika se je hvala Bogu vidno zboljšalo. Bali smo se že zanj. Sosednjim »Izpod ptiijskogorcem« od Sv. Lovrenca na Dr. polju se javno zahvalimo, da so nam predzadnjo nedeljo, ko smo absolventje kmetijsko nadaljevalne šole od Sv. Marjete pod vodstvom svojega učitefja g. Jožeta Kmetca pri njih gostovali z igro »Guzaj«, kljub slabemu vremenu dvorano čisto napolnili. Girkovce »Podrti križe je naslov pretresljivo lepe igrice, ki jo danes popoldne točno ob 3 igra naš FO v novi dvorani. Tudi druge točke so na sporedu. 4800 din za ženski sedež je dobila v nedeljo naša cerkev; nikdar še toliko! Svoji ženi ga je kupil kmet Alojz Napast iz Strgojnce. »Mohnrski teden« bo te dni pri nas! Dvigniti moramo število Mohorjanov tako, da prekosimo vse druge župnije v dekaniji. Hoče so lani nosile zastavo, a mi jih bomo »pobili«. To sicer ne bo težko. Važnejše je, da zopet dosežemo najvišje število, ki smo ga imeli 1. 1909, ko so bili pri nas 303 udje. Na delo! Dravinjska dolina Iz Poljčan. Žalostni smo, ko nas zapušča naš blagi g. župnik Alojz Cilenšek. Dolgo vrsto let je pastiroval med naini, zdaj pa utrujen stopa v pokoj. Vsi farani mu bomo vedno hvaležni za vse neštete dušne, duhovne in telesne dobrote, ki nam jih je storil. Iz Makoi. Veliko lepega bodo na današnji mladinski akademiji pokazali .naši fan!ip .in, naša deklela. Z obiskom jim hočemo dati svoje priznanje, da hodijo po pravih potih! Na svidenje ob štirih! Iz Stopere. Celo našemu daljnemu kraju, skritemu v porečju Dravinje med Rogatjem in Mreže za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici it. 34 Izdelovanje postellnlli žitnih vložhov. I- Breskve, vrtnice! H 10 breskovih grmov, zanoiedotna zoročih sort I 120 diu. — 10 raznobarvnih nizkih vrtnic 80 din. — I 5 raznobarvnih vrtnic spenjaik 45 din. — Vse B franko! Povzetje nli nnplnčilo. V zuloiri Ae nekaj | Sešenj „ZRodnJa iz Marke" in sliv. | Drevesnica JEIEN, St. III pri Velenju Prvovrstno vilo opremljeno, ki bi jo vzel v najem za približno 6 mesecev ali 1 leto — iščem na Bledu. Pogoji: dobra lega z vrtom, vila v dobrem stanju, najmanj 5 sob z vsemi pritiklinami. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Vila« št. 4117. Majšpergom, se je nasmehnila sreča. Med izžrebanimi reševalci ugank v »Slovcnčevem koledarju« jo nanirerč tudi naš agilni g. učitelj Anton Najrast. celo leto dobi »Bogoljuba«. Čestitamo mu, da Za tako lopo pomaga slavo po svetu. razširjati stoperško čast in črnuče F0 in DK priredita v nedeljo 23. marca ob 3 popoldne ter ob 8 zvečer akademijo s pestrim sporedom. Prijatelji katoliške mladine, če hočete videti lepo simbolične vaje in druge nastope, pridite pogledat, pripravila vam bo lepo veselje. — Vstopnina običajna. Brdo pri Lukovlcl Fantovski odsek in Dekliški krožek na Brdu proslavita praznik sv. Jožefa s prireditvijo »Mladinske akademije«, ki bo 19. marca ob 3 popoldne v Društvenem domu na Brdu. Po akademiji slovesna zaobljuba. Trebnje Danes vsi v Prosvetni dom, kjer priredi Fantovski odsek pod okriljem Prosvetnega društva v Trebnjem akademijo s telovadnimi točkami in krasno igro »Krvava Španija«, v kateri se prikažejo vsi kruti dogodki španske državljanske vojne. Začetek ob 3 popoldne. Odbor za zimsko pomoč v Trebnjem je nabral v gotovini 4737.50 din in ne 400 kakor je bilo pomotoma poročano v nedeljo 16. t. m. Škofja Loka Poti redni letni občni zbor krajevno proti-tubcrkulozno lige v Škofji Loki se je vršil v nedeljo dopoldne v risalnici drž. meščanske šole. Poleg članstva in nekaterih prijateljev se je udeležil občnega zbora tudi okrajni načelnik g. Bre-zigar, zastopnik Golnika, Vincencijeve konference, Rdečega križa in drugi. Namesto dosedanjega predsednika g. ravnatelja Sovreta, ki je ligo obudil k življenju iz nič, jo vseh pet let vneto vodil in jo spravil na lepo višino, je vodil občni zbor podpredsednik dr. Kocijančič, ki je podal poročilo o delu lige ne samo v preteklem letu, temveč tudi za vso dobo 5 let nazaj. Tajniško poročilo je podal dr. Cairič, blagajniško pa g. šega France. Iz vseh skrbno sestavljenih poročil smo videli, da jo liga v preteklem letu mnogo delala in nindogo dobrega storila ne le v korist posameznih tuberkuloznih, temveč tudi v korist skupnosti in države. Zato je naša narodna dolžnost, da to socialno ustanovo vsi po najboljših močeh podpiramo in tako krepimo zdravje naroda. Zanimivo je bilo tudi poročilo zaščitne sestre gdč. Bo-škinove, ki je v preteklem letu napravila 131 obiskov poleg svojega rednega pisarniškega dela. Dispanzerski zdravnik dr. Savinšek je v preteklem letu pregledal 1115 ljudi. Kljub skromnim sredstvom je bila socialna jx>moč prav velika, saj je bilo podpiranih s podporami, živili, zdravili in kritjem zdravniških stroškov 26 družin in samcev v 110 primerih. Ljudstvo je vsem dobrotnikom lige prav hvaležno za naklonjenost, liga sama in dispanzer pa tudi bolj pridobivata na ugledu. Po živahni debati je bil za predsednika izvoljen g. dr. Ivan Hubad in večina dosedanjih odliornikov. Prepričani smo, da bo nov iodbor ohranil ligo na dosedanji višini, vsi pa moramo sodelovati, da bo ludi vnaprej narod imel od lige res mnogo koristi. Zato pa vsi na delo v korist bližnjega! Črnomelj Premestitev učiteljice. Črnomelj |e zapustila učiteljica ženskih ročnih de lgdč. Miklavc Ivama, ki je po lastni prošnji premeščena v Trbovlje. Službovala je na črnomaljski šoli 16 let in veliko storila za ohranitev belokranjskih vezenin in na- »OBISK« ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 N-a spCaino- fa&jo podažjšujejno \ok za fCači&o-cdloJUJtno, nahačttim do kanca tnahca, da cunapačuno-čitn ueč/emu iUvtfu itakiA 61 naviA naKabukov p\ovia> do faAvp&afaega „0Uskxw&&a" iAusthOiana^a staven-ske#a kadadahja leto 1941. {foviianja nahočnine OzAaja „0Uik" v ne-&manjianetn a&se$u. CeGa&atna nahacnCna je 2)6v pa&itite. t naročnino, ke\ nak&ada kož&daKja j z omajata. rodnih ornamentov. Tudi pri Rdečem križu ln Uniji za varstvo otrok je bila vestna delavka. Sodelovala je pri vseh nabiralnih akcijah in povsod dosegla lepe uspehe. Na novem službenem mestu ji želimo vse najboljše. Dijaška kuhinja v Črnomlju je imela preteklo nedeljo svoj letni obračun. Za to prepolrebno ustanovo, ki jo vodijo čč. sestre v zavetišču sv. Jožefa, vlada med tukajšnjim prebivalstvom šo premalo zanimanja. Učenci tukajšnje meščanske meščanske šole, doma iz okoliških vasi, večinoma revnih staršev, toda nadarjeni, ki se borijo z vsemi težavami pomanjkanja slovenskega študenta, dobivajo kosilo ali celodnevno hrano v tem z-vetišču. Vso skrb za prehrano to mladine imajo na ramah čč. sestre, g. dekan, učitelijea Možinova in g. Vrtačnik. Vseh nas in tudi imovitejših črnomaljskih in belokranjskih krogov je dolžnost, dp liolj 6krbimo za to kuhinjo in jo podpremo s podporami v blagu in denarju, ker s tem pomagamo preživljati težke časo naši mladini, ki jih s praznim želodcem še bolj občuti kot mi starejši ljudje. Predstava. V novi dwrani meščanske šole se pripravlja uprizoritev lepe postne igre »PasijoiK, na' katero že sedaj opozarjamo vse občinstvo. Otroški kotičeki Carična Vesna Najtežja ženska na svetu umrla V znanem newyorškem zabavišču na otoku Coney Island v »Music Hallu« je dolgo nastopala najtežja ženska na svetu, ki so ji rekli »vesela Irena — Joyense Irene«. Nastopala pa je kot po-sobnost, ker je tehtala nič manj kakor 270 kilogramov. Zadnje čase pa je precej shujšala ter je tehtala le še 225 kilogramov. Ta ženska je zdaj nenadno umrla, o čemer poročajo listi. Vse svoje življenje je bila ta Irena največja privlačnost vsega sveta. S svojo debelostjo si je prislužila celo premoženje, je pa ostala samska ter je zasebno živela s svojo materjo, ki jo- je spremljala, ko je potovala po svatu. Ta- ženska je bita zelo dobrega srca ter je od' svojega premoženja dajala težke deharje za bolne artiste, zlasti pa za svoje »sotrpine«, Ko si je nabrala premoženje, je skušala pri slovečih zdravnikih dobiti sredstva, da bi shujšala. Toda noben zdravnik na svetu ji ni mogel pomagati, čeprav so ji dajali vse mogoče injekcije. Zdaj jo je smrt rešila trpljenja. Njeno pravo ime je bilo Amapda Siebert, Eksplozija razdejala det Sevitte Dne 14. t. m. je velika eksplozija zadela . sloveče špansko mesto Sevillo. Nesreča je tako- I le nastala: Ko so nalagali smodnik v zabojih, je en zaboj padel nu tla, nakar je takoj eksplozija pretresla ozračje. Vse mesto je stresel silen pretres in v hipu je bilo več sto ljudi brez strehe, ker je eksplozija uničila stotine hiš. Eksplozija je bila tako huda, da je kar požela drevesa velikega drevoreda. To je zdaj že druga nesreča, ki je v kratkem času zadela nesrečno Španijo. Prvikrat je v Santandru divjal silen vihar, ki mu je sledil grozen požar, zdaj pa je na vrsti Sevilla, ki je postala žrtev eksplozije. Hvala Bogu, da hiše v tem južnem podnebju niso preveč tidno grajene. Eksplozija je razdejala sicer kakih 300 liiš, ni pa to povzročilo mnogo človeških žrtev, ker so hiše tistega dela mesta, ki je najbolj prizadeto, le lahko grajene. Tam nnmreč prebivajo po večini delavski sloji, ki imajo majh- ne hišice. Ti pa so toliko bolj prizadeti, ker bo zdaj ob svoje hiše, katere so si zgradili s svojimi težko pristradanimi prihranki. Kokor pravijo novejša poročila, je bilo ob tej nesreči ubitih kakih 20 ljudi, pač pa je razdejanih nad 300 hiš. Predmestje EI Porve-nir je skoraj izginilo. Za ponesrečence so v klavnici napravili začasno zavetišče, kamor se je 14. t. m. zvečer zateklo prenočevut 1800 ljudi, ki so ostali brez strehe. Število teh žrtev je pa brez dvoma še večje, ker je marsikatera družina šla prenočevat drugam k znancem in sorodnikom. Mesto Sevilla je nameravala 'drugi mesec prirediti velik semenj za povzdigo gospodarstva. Zdaj pa je mestna uprava semenj odpovedala, ker potrebuje denar, katerega je nameravala izdati za semenj, za podpiranje žrtev te velike eksplozije. 43. »Gospa, pri vas ostanem kot želite, odrekam se svobodi, kralju Srdanu in vsem. Zato prosim za zdravilo, da rešim labodka smrli,« je hitela Vesna in zadrževala solze. 44. »Ti si dobro dete, Vesna. Svojo svobo<#> daš, da rešiš življenje prijatelju,« je rekla starka. Vesna je glasno zaihtela in se močno oklenila starke. »Vesna, ne smeš jokati, saj si vendar že velika deklica,« jo je bodrila Metuljka. Tudi njej je bilo težko. RUSKI CA) —^ čaj Jugobilje" B.B.l. Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUGOBIL)E", veletrgovina Beograd, Ivankovačka ulica 25 Iščemo rajonskega zastopnika. Grazla Deleddai 15 Marianna Sirca Sardinska povest. »In vendar boste videla, teta Fidfe, če se ta Marianna ne spametuje, boste imeli te prijatelje kmalu tukaj. Pazile, teta Fidelal Imejte oči odprle .. Sedaj vidite in slišite zelo malo. Daroval vam bom psa, kajti vaš pes ne laja več. Predebel je in vedno spi.« In v resnici, pes, ki so ga ženske držale tam v vrtiču, ni nikdar lajal. Toda v Sebasti-anovem govoru je Marianna slutila preveč zlobnega namigovanja. Vznemirjala se je in z mrzlim naglasom, ki ga je našla tokrat, ko je hotela koga opozoriti, da se je preveč predrznil, je rekla: »Sebastianno, ne žali ljudi!« On je utihnil, vzel kozarec in pil. Na nekatera njena vprašanja je odgovoril mrzlo, preudarno in ni sc več šalil. , Govorili so o pridelkih, o ječmenu m o jančkih, in kako naj bi Marianna obrnila denar, ki ga bo prejela za plutovino. Hotoa je kupiti kočo zraven njene, u potrebovala bi se več denarja; ]>očakati bi morala še ono leto, ali pa prodati živino. A bil bi greh, če bi prodali živali, šc posebno, ker je stric Berte navezan na svoje krave in telice in bi tega ne dovolil. Čakati je bilo pač treba še eno leto, ali pa pridobiti posestnika koče, da jo odda na obroke. To bi bilo sicer težko, cel6 nemogoče, da bi jo posestnik oddal na obroke, ali da bi čakal celo leto. Mogoče je imel že drugega kupca in Marianna bi je ne mogla več kupiti; izven tega pa bi imela še druge neprilike. Marianna je bila mirna, kot da bi se pogovarjala o ročen, ki se nje ne tičejo. Vsa zaposlena 7. eno edinq mislijo, se za zemske zadeve ni več toliko brigala. Sebastiano se je nenadoma zopet zravnal. V senci luči jo je pogledal v obraz in ji zašepetal, kot da bi bila sporazum-ljena o smislu besed, ki jih je govoril: »Pošljimo Simona k posestniku koče, da ga bo pridobil...« Marianna je vztrepetala; imela je občutek, kot da bi se je dotaknila pošastna perut in vprvič je zaslutila vso grozo ter čutila velikansko razdaljo, ki loči njo, pošteno, vestno in čisto dekle, od razbojnika in zločinca, kot je bil Simone. V istem trenutku jo je mučila še druga sanjska privid: vrata so se odprla in Simone je vstopil, kot je bil obljubil. Ali je prišel z namenom, da ji pomaga, ali, da bi jo okradel in odpeljal? In, v istem trenutku, se je Sebas+ia/no za-ničljivo zasmejal, kot da bi bil vesel, da se je z njo pošalil in se je ona izdala. Opazil je, da se je borila bolj sama s seboj, kot z njim. In njej se je zdelo, da je podvomil celo o čistosti njene duše in jo smatral, da je sposobna izvršiti grozne reči. »Sebastiano«, je rekla s težko besedo, ki je od jeze trepetala: »Ti si vodno bolj neumen«. • še dolgo potem, ko je Sebastiano odšel in služkinja zaprla vhodna vrata z zapahom in z verigo, ter sedla nato v kot k oknu, kjer je čakala, da bi se njena gospodinja umaknila v svojo sobo, je ostala Marianna tiho in nepremično na svojem prostoru. še je mislila na Sebastianove besede. Ni bilo več dvoma: on jo je sumničil. A proti njemu se je čutila močna. Dobro je vedela, da ga bo pritlobila s trdo besedo. Bolj jo je skrbelo, na kakšen način bi se otresla nadzorstva služkinje, če bi prišel Simone. To ie bilo težavno, a tako težavno, kot potrebno. Medtem, ko je Fidela zaspala in tihoma smrčala, je Marianna, upognjena v dve gubi, mislila na uro njunega prvega srečanja, ko se je on naslonil nanjo in ji govoril o svojem trpljenju in hrepenenju. Zavedala se je vsega in občutila, da je zoblikovala dve Marianni. Ena govori Simonu, sklonjena nadenj, kot da bi se pripogibala nad izvirkom, v katerega skuša zaman namočiti žgoče ustnice. Druga posluša vsa mrzla in čuječa, pripravljena, da zagovarja sebe in neprevidno tovarišico. A ko je s ceste zaslišala jasno moški korak, se je vedno bolj bližal ter se ustavil pred vrati, je zopet občutila v srcu bolečino. Skočila je in, brez sape, tekla odpreti. Mož je bil kakor po-jKitnik, ki se je slučajno ustavil in je že nadaljeval svojo pot. Marianna se je vrnila, še vsa utripajoča. Videla je, knko se je dekla dvignila; toda čutila je, da jc bila njena ču-ječnost nepotrebna, in vedelo, da bi znala ob pravem trenutku zlomiti in premagnti vsako oviro. Vsa trudna je šla v posteljo. Toda je še vedno polna pričakovanja. Za nekaj dni se Simone in Constanti.no nista ganila iz zavetišča. Prvi, ne da bi o tem govoril, je čakal, da se vrnejo oni trije zločinci; (Irugi ni vedel, kam naj bi šel brez tovariša. Constantino je čutil, da se mu Simone izumika; kljub temu. da je ležal ob njegovi strani, se mu je dozdevalo, dn je sam in zapuščen. Mučila ga je tudi ljubosumnost. Da bi se pridružila tudi onadva drugim tolovajem, to mu ni šlo v glavo. Tako sama sta se vendar počutila dobro. Nekoč si jo Simone preskrbel psa sloveče pasme Barbagia, ki je bil sicer divji, toda dober varuh. Povsod ga je vlekel s seboj im ponoči je moral spati meH njim in tovarišem. Costaniino je zaradi tega zelo trpel; psa je sovražil kot sovraži sicer lahko lc človek člo- veka in ko je žival poginila zaradi bolezni, je Simone obdolžil tovariša, da ga je ubil. Siccr pa sta živela popolnoma osamljena, zadovoljna z malim; posebnih ambicij nista imela; pazila pa sta, da zbežita zasledovanju orožnikov. Navsezadnje ju orožniki niso niti iskali in na nju ni bila razpisana nagrada. Simone je to dobro čutil, kajti bolelo ga je, da velja nanj kot drugi; Cosiantino, ki ga je poznal do dna, pa je to izrabljal. Kadar ga jo hotel ponižati, je primerjal nagrade, ki so bilo razpisane na glave drugih razbojnikov. Za Corraine dva tisoč zlatnikov; za Pit-tanu, ki je smet, tisoč zlatnikov; za Battista Mossa — pfejl — tisoč lir; cel6 za Bantisestnikov, v resnici sta pa te ljudi le izkoriščala. Ker sta jim nudila skrito pomoč proti razbojnikom in navadnim tatovom, sta si pridobila n jih zaupanje. Ko pa je Simono potreboval denarja, je šel h kakšnemu posestniki!. in ga vprašal za posojilo. Posestnik mu ie izročil denar, ne da bi računal na vrnitev. Pri tem ali onem posestniku je hotel kupiti konja, tele nli ovna, a vedno pod pogojem, da bo plačal pozneje. Denarja pa ni nikdar imel in aolga ni nikdar plačaL Mali oglasi V »Jih •*lulh »olj« >ull beeeds I — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4148. Njiva se odda v najem na StO' žicah. Ve6 se izve: Gro harjeva 15. # Dotrpel je naš nnd vse ljubljeni soprog, skrbni očka, brat, svak in stric, gospod Vinko Borštnar zvaničnik p. t. t. v p. v 47. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. — Na zadnji poti ga spremimo v četrtek ob pol petih, izpred hiše žalosti, Verovškova 22, na pokopališče v Dravljah. — Sv. maše zadušnice bodo v cerkvi sv. Frančiška v Sp. Žiški v soboto ob 7 in na sedmino ob 7. Ljubljana, Češnjica, dne 18. marca 1941. Globoko žalujoči: Brigita, soproga; Božidar, Vinko, sinčka; Franc, brat; Ana, Ivanka, Marija, sestre in ostalo sorodstvo. Sveža jajca in cvetje vedno na zalogi po najnižjih cenah pri Baloh, Kolodvorska ulica St 18. telefon 39-36. Kovčegi, ročne torbice, aktovke, Ustnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 Porolitno opeko ima v zalogi »Gradldom«, d. z o. z., Sokolska 15. Vojaški kovčeg nov, proda mizar. 2abjak št. 14. Ljubljana. Mlekarno prodam v centru LJubljane. NaBlov v upravi »Slov.« pod St. 4163. Kislo zelje 500—600 kg, naprodaj. -Kovač, Prisojna ulica. 5, Ljubljana. Jermene gonilne, šivalne in vezal-ne, v vseh širinah, priporoča Ivan K r a v o a , Maribor, Aleksandrova 13 Mlekarna na »elo prometni točki, dobro vpeljana, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4184. Barako na Masarykovl cesti, ki jo je treba podreti, proda ugodno Bahovec, Gallusovo nabrežje št. 39, Ljubljana. (1 BttanovaniaB Oddali}: Enosobno stanovanje takoj oddam. Doberdob-ska 15, Kolezija. ■ Sobe i Oddalo: Opremljeno sobo oddam gospodu. Jegliče-va 9. Solidnemu gospodu oddam sobo s posebnim vhodom. Ravnikarjeva 4. Opremljeno sobo lopo, z dvema posteljama, takoj oddam. Friško-vec 6. Čitajte in širite »Slovenca« I Puh in perje za trgovce razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Wolkenstein Adolf, Som-bor, dunavska banovina. Zahtevajte vzorce. (1 20 nizkih vrtnic številne Izredno krasne sorte, s poštnino vred 140 din. Nekaj šibkejše sadike 95 din. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnlca pri Mariboru. Leseno barako z opeko krito, 6 x 7 m. uporabno za malo hišico, prodam. Cena ugodna, ker mi je v napotje pri hiši. Trnovec, hišnik, občinski dom, St. Vid nad Ljubljano. 9lusbu Pianino prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4103. lesna industrija, pozor! Stroje — Zlnkenfr&sma-schlnen — avtomatske, z vdelanimi elektromotorji, dobavlja v kratkem Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra St. 13. Telefon 87-54. STROJNO PODJETJE IHG. BORŠTNAR LJUBLJANA, IV. JERNEJA ST. 11 IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGH, MLINU, TRANS-MISIJB. DVIGALA ITD Po uspošnem zdravljenja v Zdravilišču v Novem Celju se počutim po-vsem zdravega, zato se g. upravniku dr. FifSerju, č. sesrtram in ostalim nameščencem za ves trud in skrb iskreno zahvaljujem. J. F. Stružnice (Prlzlslonsdrehebllnke) 200 z 1000 — 1600 mm, z norton prestavami ln vdelanimi elektromotorji, so dospele, ter vrtalni stroj do 30 mm vrtanja. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. Na poti so Shaping-strojl Klopp 550 mm skobelne dolžine. Dinamo Istosmerni tok, 220 vol., nov aH dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z opisom ln ceno na: LJubljana I, poštni predal 10. Mešalni stroj za beton za 6 m* na uro, z elektromotorjem, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mešalec« št. 4076. Izredna priložnost! Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, eleganten ln najnovejšega modela, poceni takoj prodam. Kovačič, Cigaletova št. 11. Drobilec za kamenje prevozljlv, zmogljivosti ca. 8 m* na uro, ln tovorni avto Faun-DIesel, S.5 tonski, z zelo dobro pnevmatiko, oboje v zelo dobrem stanju, naprodaj. -Ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zmerna cena« 486. Lisice strojimo barvamo Ja prvovratno Izdelamo. — Krznaratvo U Rot, Ljubljana, Mestni trs 6. Zahvala Čutim se dolžnega javno se zahvalite g. primariju dr. Vlad. G u zel ju za njegov trud pri težki operaciji moje hčerke. Ravno tako se zahvaljujem g. dr. F. Brandistetterju, asistentom« dr. Poharju ter dr. Valantovi ter č. u/smi-ljenkam sanatorija »Leonišče«. Ljubljani«!, 16. marca 1944. Frane Erjavec, trgov«. Kupimo •v Vsa KO V R »T N O ZLATO SREBRO - PLATINO BRIL) ANTE iHHlinOOC SBrPRJE HUBIHE »IJERE I.T.D. ITRBIMIKE HRKITE TER UMETNINE PO HflJVI$JMH CENAH 9TARR TVRDKR JEBERLE IJUBURMB.TVRŠEVA 2 Prezračevalee rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. Ponudbe na Dolničar Sc Rlchter, Ljubljana. Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvižjib eenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Buteljke kupuje po najvigjl eenl Medarna, Ljubljana, židovska ulica 6. Kupujem vreče po najvišji ceni. In vsakovrstne odpadke: krojaške, volnene Itd. — H. Grebene, Stari trg 12. Gumbnlce, gumbe, pllse, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš ljubljena. FranUSkanska ullu nasproti hotela (Jnion Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roj. dela Tsskovnfnf zlato kupuje po najvtljlh eenafc CERNB, juvellr, Ljubljana Wolfov« nlte« it I . Odpadke cunj, papirja vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. Železnlk, Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16, ln v nakupovalnlel Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustinčifi). Telef. 27-43 Jarmenik s dvema žagama, kuptm. H. Rašid Ibrahlmovl\ Celli!, p. Brčko. Rabljeno dvigalo elevator, sa opeko, 16 m višine, kupimo. Ponudbe v upravo »Slov.* pod »Opekarna« 4171. Kolesa raznih svetovnih Mnamh imamo ugodno naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodarske zveze. še 31 koles odličnih znamk — nudi po starih aizkih ecnah dokler traja zaloga. Fr. Podobnik, Rudnik Ljubljana. Nakup mogoč tudi ob nedeljah dopoldne. »Pepca, kam pojdeva daneeT« — »Kam neki, Jože, ▼ Radomlje, v gostilno pri Jožetu vendar. Tam Je lz-boma Jedača, In pijača.« '7 • t B Dbjaro B Posredovalnica Mrak se Je preselila t Kopitarjevo ulico, pole« Ju-goslov. tiskarne - ter ae nadalje priporoča. Opozorilo!' Opozarjam, da g. Karel Lunder nI upravičen sklepati kupčije ali kakršna koli naročila pod mojim imenom. — Franc Lončar, I. Jugoslovanska delavnica avtomatičnih bru-Bilnlh strojev, Ljubljana, Celovška cesta 43. Telefon 20-84. Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče, brat in stric, gospod Andrej Lavrič posestnik ureviden s tolažili svete vere. il, ob 4 popoldne lzprt žalosti, Vodmatski trg št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. previden s tolažili svete vere. — Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 19. marca 1941, ob 4 popoldne izpred hiše Ljubljana, dne 18. marca 1941. Žalujoči: A polonija, žena; Andrej, sin in ostalo sorodstvo. + Zapustil nas je dne 18. marca, v 92. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš predobri, nenadomestljivi in nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat in stric, gospod Blažon Fran višji revident juž. žel. v poknjn Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 20. marca ob 16 z Zal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. marca 1941. Josipina, soproga; Fran in Davorin, sinova — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarni v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inž. Jožs Sodjs Uredbe Viktor Čenči?