Kotnik Zorko: VffSl § P0U0l€gil P0l@- van|a immmm v Avstriio. (Dalje.) Hitro je potekel večer dn podati smo se raorali v Brcže, kjer je bilo za nas že pripravljeno prenočišče. Razdelili so nas v posamezne hatele in gostilne. -Ceravno smo bili utrujend, se vendar še nismo podali spat, ampak smo se pomenkovald s tamošnjdmi ljudmi, ki so nam razkladali tamošnje gospodarske razmere. Ako ravno večinoma sami veliki posestniki, vendar občutijo današnjo krizo mogoče bolj, ko drugi mali posestniki. Položaj za kmeta v Avstrijd ni rožnat. S strahom gledajo v bodočnost. Posebno jih tarejo davki, ki so še višji, kakor pri nas. Govorild so popolnoma odkrito, brez vsakega olepšavanja ali pretiravanja. Poseben problem dn nevaren problem je — brez,poselnost. Ti l.judje niorajo živeti — in na koga drugega pade to breme, ko na kmeta. Tukaj se posebno dobro vidi, da je res ravno kmert steber države. Toda razmere so že tako rlaleč, da je v.prašanje, če bo kmet to tudi vzdržal. Seveda pa ne smemo misliti, da so v teh okrajih sami veleposestniki. Ne, povprečno računajo v teh krajib, da pride na enega posestndka 10 do 15 glav živine. Svdnj seveda več. 23. septembra. Drugo jutro smo se podali v okolico Brež. Ogledald smo si najprvo posestyo g. Nagele. Novost za nas je bila jama za ensilažo in sicer kar tam, kjer za to pripravljena krma raste. Ta jama je popolnoma enostavno narejena. Globoka pol metra, široka 4 metre in nekaj nad 10 metrov dolga. Prednost te jame je v tem, da ne stane mnogo, da se narediti kar na me&tu, kjer krma raste in da se prst, kd se izkoplje, porabi zato, da se potem, ko je že vsa krma skupaj dn stlačena, 8 to prstjo poj_i-dje. Taka naprava bi bila priporočljiva tudi našim posestnikom, ker je popolnoma enostavna in poceni. Po tem ogledu smo se podali na njegovo planinsko posestvo, ki leži okoli 1200 metrov vdsoko. Tu se nahaja tudd mlekarska šola —" Melkereischule. To šolo obiskuje po 16 fan'ov od začetka oktobra do konca marca. NaAem posestvu ima g. Nagele 21 krav, 21 tel&t in nekaj svdnj. Ko smo prispeli na planinski paš nik, nas je dznenadilo leipo ubrano zvonenje. Kmalu smo videld, krave so bile ravno na paši, da ima vsaka krava okrog vratu širok usnjen trak, na katerega je prdtrjen zvonček. Vsak zvonček pa ima drug glas. Še neko drugo posebnost smo opazili. V ograjenem prostoru je bilo okrog 50 drevesc. Na prvi pogled bd človek lahko zamenjal ta drevesca, seveda po oblikd listov, z mladimi kostanjevimi drevesci, po deblu z višnjami. Ko pa smo si pogledali drevesca pobliže, smo takoj uganili, da so to neke vrste črešnje. . In res, i*o so takozvane Knorpelkirsche, ki so zrele šele v avgustu. Posestnik jih je naročil iz Tirolskega. Imajo pa to prednost, da pridejo v tem č-asu na trg brez konkurence dn se prav dobro vnovčijo. S_ Sf ivator. Prišedši s planine, smo obiskali veliko živdnsko razstavo marijadvorske pasme, ki jo je priredila zveza živinorejskih zadrug. Zdelo se nam je, da je ta razstava nekak kmečki praznik. Dopoldne se je vršil ogled živine po komisijah. V teh komisijah imajo veliko besedo kmetje sami dn to seveda praktični ždvinorejci. Po ogledu se je vršilo določevanje nagrad. Živine je bilo zelo mnogo na razstavnem prostoru. In to samo prvovrslna živina. Razdeljena je bila po oddelkih — stari biki, mladd biki, krave, telice itd. Določevanje se vrši po si&temu 20 točk. Ozdra se prd tem posebno na rodovnik, mlečnost, na tvorbo mesa itd. Pravijo, da je na ta način sodba pravilnejša. To določevanje je seveda lažje že radi tega, ker vodijo rodovnik in druge za to uvedene knjige zanesljivd ljudje, ki so nastavljehd ter plačani od glavne zveze. Imenujejo se Tiertuchtleiter. Posamezne zadruge imajo navadno do 30 član-ov. In itako lahko tekom enega meseca pride ta nastavljenec k vsakemu članu enkrat in uredi vse, kar je pač potrebno. Vsak član mu da iz svojega hrano in prenotišče. Imajo pa ti ljudje tudd nalog, da živinorejca informdrajo o vsem, kar je potrebno. Da pa 80 za ta poklic dovolj izobraženi, se rrše za nje posebni kurzi, v katerih dobe vsa potrebna pojasnila in potem vsled tega kmetu lažje nasvetujejo, kar je le njemu v korist. Za celo zvezo pa je Tierzuchtledter že zgoraj Imenovani ing. Laggner. Ob razstavnem pros*oru igra ve3 čas neumorno tudi kmečka godba, kd tako povzdigne celo razstavo. Ko je bilo ocenjevanje pri kraju, se ]e zaCelo z razdelitvijo nagrad. Pred razdelitvijo je pozdravil navzoče zastorpnike deželne vlade, živinorejce in tudi nas Jugoslovane gosp. Nagele, ki je načelnik tamkajšnje zadruge. Nato so se izvršili pozdravi vladnih zastopnikov, deželnega predsednika Šumija, okrajnega glavarja in drugih. Predsednik celokupnekomdsije je nato še v kratkem pojasnil, koldk je napredek od zadnje razstave, kritiziral naipake, kd se naj skušajo odpraviti. Vse to je govoril iz strokovnega srtaiišča. (Dalje prlhodnjič.)