Stev. 203 TRST, v nedeljo 23. julija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN ttfđ ob unijah l* pcai«flU> ob »b po—driJHfa »b 9. zjutraj. P-mmiifoe ffiev. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih t"t»aitarnah v Trsta in okolici. Gerici, Kraaju, St. Petru, Postojni, Seieni, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-šTtštti, Dornbergu itd. Zastarele it«t. po 5 nvč. (10 stot.) OOI-A8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRE v širokosti 1 kalaae. CENE: Trgovia«ki ia •kr*»i oglasi pa 8 at. mm. oaaartonice, zahvale, poslanice, oclasi denarnih zavodov d® 2« »t tam. Za oglase v Ukrtu Gfeta do 5 vist 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi pa 4 stot. keeeda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema laseratui oddelek mpsave BBAmostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Platlftvo in toZfjivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ,V edinosti je moč/" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saroenina na nedelja*o izdanje „ESXK»8TX'< stao«: za o*lo leto Kron 5*30, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vrafojo. Naročnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giergio Gaiatti 20 (Narodni 4om). Izdajatelj in odgoverni urednik ŠTfiF AN (JODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'nost*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti štev. 20. PoStito-hranilnRnl ra*un Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57 ECRASEZ - LES. „Slavisches Tagblatt" Decimirajte, uničujte, pokončajte ta narod, ki je bil tako drzen, da se je dvignil iz svojega hlapčevstva in ki se pripravlja, da vrže s sebe jarm kuliurelnega in gospodarskega belotstva, kr noče več nam, gospodom, služiti slepo in brez mrmranja. Po-bijte jih do smrti, duše predrzne, ki stezajo srojo roko po tleh, ki so njih, o katerih pa smo menili, da smo jih jim že davno Iztrgali! Izbrišite njihova imena iz knjig javnost, poskrile njihovo število za laži in zvračanja, da ne postane očito, kako smo mi, ki nas je malo, to veliko maso skozi stolotfa izsesavali in dušili! Tako govori kratka brzojavka, ki nam je sporočila suho številko vspeha tržaškega ljudskega Štetja. Spominjamo se zopet vseh grozot ljudskošte*ne kampanije, na nezaslišani rop duš izvršeni na severu in na jugu na slovenskem narodu. O zmožnosti življenja tega naroda naj s tem nastanejo opravičeni dvomi, njihova gospodarska in kul-turelna stremljenja naj zadobe znak umišljeni ga velikaštva, in vsa javnost naj pride do krivi sodbe sposobnosti za razvoj tega na-iod*, ki mora odbijati navale dveh narodnih s« praznikov. Na severu Nemec, na jugu 1 alijan — oba se bojujeta proti malemu slovenskemu narodu z vsemi sredstvi gospodarske in politične premoči, odrekajo mu šole, otežujejo mu gospodarski razvoj — a ker se vzlic temu ne pušča več potlačiti, skušajo ga vsaj na papirju decimirati. Za Slovence na meji je ljudsko štetje vsigdar uničevalen boj, ki se vedi proti njim z vsemi sredstvi sile, zvijače in sleparstva. Kdo se ne spominja tiste „lepe" zgodbe iz 1907, ko so v neki koroški občini našteli manje Slovencev nego šteje členov Mohorjeva družba. Nasilstva koroške vlade, ki je slovensko politično društvo za Koroško, ker je hotelo izvesti privatno štetje, razpustila radi umešavanja v posle javne uprave, ker se je »ala, da bi po akciji političnega društva preveč prišlo na svetlo tisto grandiozno izvedeno sleparstvo z ljudskim štetjem. Tudi v Trstu so izveli ljudsko štetje po izkušenih izgledih in nam je bila svojedobno prilika, da smo beležili najštevilneje in najne-verjetneje slučaje prevare in terorizma. Vspeh odgovarja popolnoma vsem bojaznim, da, nadkriljuje jih daleč. Ali po ravnokar izvršenih volitvah zadobiva po številkah podobno ilustracijo kakor svojedobno v oni koroški občini. V Trstu da biva 36000 Slovencev. Tržaško ozemlje vsebuje kakih 190 000 duš domačega prebivalstva. Od teh je imelo na letošnjih državnozborskih volitvah 40.000 oseb volilno pravico. Iz tega izha.a, da na vsacega volilca prihaja nekako pet domačih prebivalcev, kar velja za Slovence tembolj, ker tvorijo na otrocih bo-gattji del prebivalstva. V Trstu je bilo oddanih 10.700 glasov za strogo slovensko narodne kandidate, kar že samo odgovarja slovenskemu prebivalstvu kakih 53.000 duš. K temu prihaja, da je v slovenskem volilnem okraju dr. Rybara socijalnodemokratični kandidat dobil okolu 2200 glasov, ki od- PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholousek Poslovenil H. V. Kosovo polje. Naenkrat je zazvenelo burno veselje, zadonela je godba, Brankovič se je zdrznil, zaškripal z zobmi in strmoglavil naprej doli v vrt. Na temenu visoke skale strmi Prizren in carski vrt se sklanja skoro do polovice skale. Goščava dreves, tu južnih, tam divjih gozdnih v neredni mešanici, se imenuje vrt. Brankovič teka po krivih zavitih stezah, zaman išče umirjenja notranjega viharja, da zamore z razsodkom premišljati o svojih namenih. Od teka utrujen se je ustavil in je <>prši se ob bor, težko dihal. .Kdo je ta Obiisć?" je govoril v presledkih s seboj, „vojvoda? carjev zet?" To sem tudi jaz, in slava Brankovičev se je razširila po Srbiji, ko nihče še niti slutil ni, da se kedaj dvignejo Obilići, — in jaz da bi sedaj ne bil vreden piti ž njim iz Itdne čaše ? Ha, ha! — Car Lazar! Kdo ga je napravil carjem, če ne mi? Mi vojvodje smo ga poklicali na viado in jaz sem ga s svojo krvjo ,branil proti Vukašimom, proti Balžanom — mar je to že pozabil ? — Ha,1 volilce ! Kaka načela so izdali naši poslanci ? Mi poznamo samo eno načelo: Narodni blagor I In temu vrhovnemu načelu smo podrejali in bomo v bodoče podrejali in tržaški Slovenci vsa druga vprašanja. Gospodje v Ljubljani tega seveda nočejo umeti. Tudi mi nismo razumeli dosedaj, zakaj je napredna in narodna misel na Kranjskem doslej tako rapidno padala ? A sedaj umejemo to. Gospodje se mimo kake brezmiselne agitacije za pravoslavno cerkev v Šiški sploh ne morejo pospeti na kako višje stališče, s katerega bi presojali stvari in dogodil. Strast in fanatizem nista nikjer na mestu, najmanje pa v politiki, kjer se odloča o usodi in bodočnosti naroda. Tu je neobhodno potrebno, da razum urejenju Čustva in jih disciplinira. Brez naslova. (Dopis iz Trsta). To je halo naprednjakov v Ljubljani! To kriče, da se je zgodilo nekaj nezaslišanega, nekaj tako groznega, da kaj takega svet še ni videl in tudi ne bo imel prilike videti kaj takega v nepreglednem času. Posebno „Jutro" se kar ne more potolažiti in je kar iz sebe radi „nezaslišanega" koraka naših poslancev. .Edinost" je že tako stvarno razpravljala o tem koraku naših poslancev, da mora biti pač jasno vsakomur, da niso naši poslanci ničesar zakrivili s tem, da so se kakor samostojen klub pridružili skupnemu klubu velike večine jugoslovanskih poslancev. Kar je dovoljeno Čehom in Poljakom, mislimo, da je dovoljeno tudi Jugoslovanom in mi ne moremo s tem korakom ničesar izgubiti, marveč samo pridobiti. Mi tržaški Slovenci moramo misliti na enotno narodno politiko in ne na strankarski boj, ki bi le omajal, in slabil naše vrste, da bi naši so vragi imeli kaj lahko delo z nami. Jutro" bi hotelo s svojim vpitjem in kričanjem napraviti razdor v naših enotnih slovenskih vrstah in dela na to, kakor kak od vlade plačan list. Brez premisleka in prevdarka je začelo „Jutro" boj proti našim poslancem, ki niso druzega zakrivili nego da so v zavesti, da s tem koristijo svojim volilcem, kakor samostojen klub stopili v širši klub s Su-steršičevimi pristaši in so tako omogočili vspešno in koristno delovanje. Naše narodne in gospodarske zahteve moramo najprej opirati na lastno moč, ker le tedaj, če bomo sami močni in konsolidirani, moremo apelirati tudi na pomoč drugih Slovanov, kajti v politiki je že tako, da more kaj zahtevati le tisti, ki more tudi kaj nuditi. Najprej moramo sami razumevati svoje narodne in gospodarske zahteve in potrebe. Ako je prof. Masaryk res izustil besede, treba voditi boj, neizprosen boj proti dr. da ga je sram, da se je kedaj brigal za Rybaru in dr. Gregorinu! In onim, ki se'Jugoslovane, je to storil le v prvi hip, pod nočejo odreči veri, da vsi kierikalci vendar j vtisom neresničnih insinuacij. govarjajo najmanje 9000 slovenskega prebivalstva. V mestu je bilo po računu socijalnih demokratov samih vsaj 20 odstot. za njih oddanih glasov od slovenskega delavstva, to je, od circa 10.000 najmanje 2000, kar odgovarja 10.000 slovenskega prebivalstva, če računamo še, da je le 80 odstot. prišlo na volišče, moramo ravnokar navedene številke pomožiti še za peti del, da dobimo približen rezultat. Volilne številke kažejo torej na število slovenskega prebivalstva 53.000+90004-10.000=72.000 duš, če tudi ne vpoštevamo, da je povprečno le 80 000 volilcev prišlo na volišče. Imamo torej ravno dvojno število nego je daje uradna statistika. Slovenci ne morejo vsprejeti te laži brez prigovora. Mora se in najde se pot, ki predrznost onih elementov postavi v pravo luč, elementov, ki bi, mesto da b? v mirnem kulturelnem in gospodarskem tekmovanju jačili svoj narod, mu hoteli slepar-stvom, zvijačo, ropom duš in narodnim na-silstvom ohraniti vlogo neomejenega gospodarja. Dokler v boju narodov ostane bojni klic „Ecrassez-les" — udušite jih, uničite jih! — tako dolgo ne more ta država priti na pot mirnega razvoja. Vlada pa, ki bi mirno vsprejela to zasmehovanje številk tržaškega ljudskega štetja, bi omadeževala sama sebe z grozotami tega nedela. Še o narodnem ujedinjenju. (Članek izven uredništva). Ljubljana nam bodi v izgled, kam vodi zaslepljena in neumna politika — tako se je izrazil voditelj štajerskih renegatov dr. pl. Placht na nekem voillnem shodu v lipniškem okraju, kjer sta si stala nasproti nemški na-cijonalec Rauter in vsenemec Malik. Ljubljana nam bodi v izgled. Po za-siugah večnih hujskarij lista „Jutra" Ljubljana še danes nima svojega župana: nje avtonomija je suspendirana. Nemški „Nationalverband" je vrgel iz svoje srede napredne dunajske poslance z motivacijo, da oni niso narodni, da jim je samo za strankarstvo, da njih obzorje ne sega preko Dunaja. Ljubljana, prestolnica na-?ega naroda, pa si prizadeva na vse načine, da bi kopirala rezidenco ob Donavi. Če gospodje mislijo, da je najprej strankarstvo in potem šele narodnost, potem — no, potem sebo delalo brez njih! Poki-žlte najprej sami narodnost, da se bodo drugi od Vas učili, potem šele kričite o ne-narodnlsti drugih. Vsak dan čujemo o kakem nečuvenem škandalu in nesramnostih, ki so jih Nemci zagrešili proti nam. A „Jutro" ni še nikdar imelo na prvi strani tiskano: To in to so zagrešili Nemci proti nam ! O takih škandalih se najraje moiči. Zato pa niso izdajalci, kakor bi to hotelo dokazati „Jutro" in ki hočejo zato vsaj poskusiti, da li bi se morda vendar-Ie ne dalo vsaj na Dunaju tudi s klerikalci delovati za skupni narodni blagor, se sedaj naenkrat očita, da so izdali svoja načela, da so ogoljufali svoje more tudi ročaj svo- v pesku, oni čudni hal Kdor je carja napravil, ga uničiti 1" — krčevito je objemal jega meča. Lahni koraki so zašumeli Brankovič se je stresel in ozrl; mladenič, katerega smo spoznali v hramu je stal pred njim. „Ko se je drznil zasledovati me?* je vskliknil Brankovič, „trpi, nesrečnež, za svojo predrznost 1" in jeklo je blisnilo v njegovi roki. S prekrižanima rokama in mirno je zrl nanj mladi mož; tudi takrat ko je Brankovic jeklo naperil na njegove prsi, se ni niti ganil; kajti tretja postava se je naenkrat pojavila za Brankovićem in močna roka je objela njegovo naperjeno desnico. „Hahoj 1" je zaklical Brankovič, jednim mahom je osvobodil svojo roko iz roke neznanega nasprotnika, da se je ta, vsled na-glosti kretnje, zaletel v stran: Se ni do sedaj nobena žena porodila moža, ki bi Branko vida udržal; pogini zavratnež !* je klical in zamahnil po omahujočem. Priskočil je tedaj mladenič bližje, in položivši svojo desnico na njegovo ramo, je spregovoril tiho „Brankovič 1" Le-ta se je ustavil mahoma in je presenečenjem zrl v mladeničevo lice, kamor je mesec prav kar zlival svojo polno luč. „Ba-jazet!" je za vpil Brankovič. „Tiho I" je rekel začujeno Bajazet, „to ime, v Prizrenu razvpito, bi zbudilo tudi mrtve, da zasledujejo njegovega lastnika.44 „Ni treba mrtvih," je odgovoril Bran- Ravno tako je za vpilo „Jutro" brez premisleka in ne da bi se bilo informiralo; a sedaj mora dalje kričati, ker je ženira priznati storjeno — da se milo izrazimo — falopo. Mi imamo do naših poslancev mnogo zaupanja in smo prepričani, da ne bodo go- jili in podpirali klerikalne strankarske politike in se tudi ne bodo klanjali terorizmu nikogar. A tudi vlada bo vpoštevala naše zahteve, če jih bomo opirali na parlamentarno formacijo, ki bo tako jaka, da je ne bo mogla kar tako prezirati. Vse drugače pa bi bilo, če bi se naši poslanci izolirali in se omejevali na — markiranje domačega prepira tudi v dunajskem parlamentn. Potem res ne bi bilo misliti na kako vspešno delo in vlada, ki vedno računa s številom glasov, ne bi se ozirala na delegacijo, razkosano, raztepeno in nejedino med seboj. „Jutro" naj nam veruje, da je se svojo neumestno gonjo izgubilo mnogo simpatij pri razsodnem trž. prebivalstvu in pazi naj, da ga ne začnemo bojkotirati, ker tega ne bomo mirno dopuščali, da bi kdorsibodi zanašal razdor v naše doslej enotne vrste in tako pomagal našim so vragom do lahke zmage. Potem bi morda ujutro" občutilo „za-' doščenje" — ali ljudem, ki jim je na srcu t bodočnost tržaškega Slovenstva, bi krvavelo srce. No, mi smo uverjeni, da vsa to gonja , ne bo imela tistega vspeha, ki si ga morda pri „ Jutru" želijo ... J Zavedni in razsodni tržaški Slovenci bodo vstrajali na strani svojih poslancev, katerim zaupajo, dokler ne bo dokazano z dejstvi, da so res izdali koristi in da so postali koristolovci in koritarji. Dokler pa delajo to za naše koristi, bomo njihove korake le odobravali, pa naj bo to prav ali ne tistim gospodom pri „Jutru", ki ne kažejo na vsej sedanji gonji nikake objektivnosti in kažejo le, da jim je strasten strankarski boj nad vse. V Ljubljani si gospodje leže v laseh in bijejo boj brat proti bratu, toda pri nas se moramo takega boja bati, kakor največe narodne nesreče, ako hočemo res, da naš narod na tej eksponirani zemlji pride kedaj do samosvojega svobodnega narodnega življenja in da ne bo večno živel v robstvu pod kruto peto dednega sovražnika svojega. __K. Avstrijski drž. učitelji v Carigradu. „Wiener Zeitung" štev. 165 od 21. t. m. razpisuje do 15. avgusta t. I. pet učiteljskih mest na državni ljudski šoli za dečke in deklice v Trstu, ulica Fontana, za avstrijsko zasebno šolo v Carigradu! Ti učitelji bodo torej v Trst imenovani, a v Carigrad prideljeni na tamošnjo zasebno šolo avstrijske kolonije! Nastopiti treba službo 1. septembra t. 1. Plače so kakor vadniških učiteljev plus stanarina. Prositi morejo le samci, zavezavŠi se, da ostanejo osem let v Turčiji; potem dobe mesta na primorskih državnih ljudskih Šolah. Od teh prosilcev se zahteva izpit za meščanske Št le ; jeden izmed teh postane tudi ravnatelj. Ker vemo, da v Carigradu posebno kak jugoslovanski jezik dobro služi, priporočamo našemu učiteljstvu, posebno onim, ki so kolikor toliko zmožni laŠčine ali francoščine, da se oglase za te službe. Pot plača vlada. Prošnje je oddati do 15. avgusta t. 1. službenim potom na c. kr. namestništvo v Trstu. kovič, „jaz sam morem poraziti moč Amu-rata, sin njegov je v moji moči!" Nehote je segel Bajazet na kinžal, in se vmaknil za korak, toda v trenotku je spustil roko in porogljiv nasmeh je igral okoli njegovih usten. „Besede v veter", je rekel, „meniš-Ii, da bi Bajazet izven bojišča stopil pred-te, če bi ne imel jamstva svoje varnosti v tebi samem?-1 „Ha!" je izvil iz sebe Brankovič, „Umiri se, vojvoda !" je govoril Bajazet „ali ti morem dati večjega dokaza svoje naklonjenosti, nego da govorim s teboj, kakor s sebi jednakim ? Jaz, sin sultana, sam bodoči padiŠah, gospodar kraljev in ti —" „Jaz sem srbski vojvoda in kristijan," mu je planil Brankovič v besedo, „in to je več, nego moreš reči o sebi ti, Turčine." „Allah!" je vskliknil Bazajet, in vsa prirojena mu strast je sršela iz njegovih oči; bilo je videti, da morajo biti to velike nakane, radi katerih kroti svojo strast, da se ne zažene v zasmehovalca svoje vere, da prenaša razžaljitev svojega dostojanstva, on, ki je bil vajen, da se je na njegov migljaj sklanjalo v prah tisoče sužnjev. Brankovič je mirno opazoval, kako razburjene strasti igrajo v licu Bazajeta ; premeteni vojvoda je vedel, kako se mora ravnati s tem možem. Če bi svojo službo sam ponujal, kako ceno ai imela pri kupu-jočem ? Drugače pa je stvar, če se zahteva od njega, tedaj on sam določi njeno ceno. (Pride še.) PODLISTEK. Aeroplan Anton Stekar. Za aeroplane se rabi motorje*) na bencin, kakoršne imajo avtomobili, le bolj lahke in enostavne. Kakor aeronautika se ima tudi avijatika zahvaliti avtomobilni tehniki, da stoji danes tako visoko. Ako bi imeli pred dvajsetimi leti tako lahke in hkratu močne motorje kakor danes, bi bila avijatika takrat nič manj razvita, nego je danes. Gori omenjena tvrdka „Antoinette" je izdelala motor, močan 100 konjskih sil, kateri tehta samo 100 kg!**) Vendar je taka malotežnost pretirana in se zamo.e doseči le na račun kakovosti. Tak motor ima svoje muhe, in te mora plačati aviatik če-stokrat z življenjem. Zatorej gledajo avijatiki danes, ko je aeroplan že zapustil dobo pc-izkušenj, v prvi vrsti na zanesljivost in enostavnost motorjeve konstrukcije in ne na malotežnost. Najbolj dovršen aeroplan, biplan Wright ima motor, kateri tehta 3 6 k^> za konjsko silo, kar pač ni izredna malotežnost za ietalni motor. Zanimiv je letalni motor imenovan „Gnome", pri katerem se vrtijo cilindri okrog nepremične osi. Vijak je tu pritrjen seveda na cilindre, In ne na os, kakor pri Proces „Banca popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. Sobota, 22. julija. Nadaljuje izpraševanje prič. Predsednik vpraša CoIIe-ta, glede na to, da je bil v eni prejšnjih obravnav izpovedal, da je banka služila samo nekaternikom, naj pove njihova imena. Colle: Osebe, ki so uživale posebne ugodnosti pri banki so: Pontotti, Naglos, Lenassi in Luzzatto. Preds.: V čem so obstojale te ugodnosti ? Colle : Te osebe so prejemale od B. P. denar po tako nizkih obrestih, da banka ni imela nikoli dobička. Razen tega so ti štirje imeli od denarja, ki so ga vlagali še provizije. Dr. Bader ni bil med temi. — Lenassi in Luzzatto zanikata trditve Colle-ta. Drž. pravdnik predlaga, naj se predložijo vsi eksekutivni spisi banke, da bo ugotovljeno, kako je Luzzato „služil" pri banki. Dr. Luzzatto in njegov branitelj povesta, da je služil toliko, kakor bi v enakem slučaju služil vsak drug odvetnik. Priča Josip Mulitsch star 57 let, obrtnik v Gorici, je bil med ustanovniki banke in upr. svetnik do I. 1906. Priča izpove, da ni vedel o igri, ni vedel o ponarejenih računih. Colle da je užival zaupanje vseh. Priča Peter Piani, oče uradnika banke izpove glede izročitve Confortijevega podjeta tvrdki Bertolini. Poslan je bil 1. 1909 v Beljak, da sestavi inventar. On je bil torej zastopnik banke; Conforti ni imel pri tem posla. Ne ve, če se je Confortija o tem vprašalo, in ne ve v kakem razmerju je bil Conforti nasproti banki. Priča izpove na vprašanje dr. Robba o svojem sinu, da je bil vedno priden in pošten. Gtede izročitve podjetja tvrdki Ber-tollini pove, da Conforti se pri tem ni vmešaval. Med drž. pravdnikom in braniteljem Luzzatta se vname živo prerekanje radi prispodobe, ki jo je rabil Luzzatto z pok. dr. Eggerjem, predsednikom hipotekarne banke. Luzzato se je namreč izgovarjal, da tudi pok. Egger je služil pri deželni banki denar. Priča dr. Cesciutti je eden izmed likvidatorjev banke. Izjavi, da likvidacija je končana in B. P. je izbrisana iz trgovinskega registra. Med drugim izpove, da bilanca, ki jo je sestavila banka je kazala od 250—300.000 kron primanjkljaja Piani, ki jo je izdelal, je to sporočil dr. Ballabenu. Lenassi je imel namen sestaviti bilanco tako, da bi revizorji ne mogli zapaziti primanjkljaja. Pove, da Colle mu je pisal, da komaj je bil nastopil službo, je u videl, da ima bank* prav male dobičke ; zato da je takoj sklenil poskusiti z igro. Ko mu je ta izpodletela in je bilo kolosalnih izgub da je sklenil investirati kapitale v trgovine in tako je prišel — v zvezo s Confortijem. Priča izpove, da znašajo izgube 2,500.000 kron. Ta znesek je pokrit z vknjižbami in garancijami nekaternikov. — Glede jamstva opaža, da je notar Ballaben izdelal dotično listino. Lenassi je bil pripravljen podpisati kot prvi, Lenassi pa je bil mnenja, naj se napove konkurz. Tedaj je Luzzatto Lenas-si|u vrgel besede v obraz: „Vam je več za denar kot za čast". Lenassi je skočil proti Luzzattu. Spoprijela bi se bila, da ju nisem ločil narazen. Tedaj je Lenassi rekel Luzzattu : „Tega nimate pravice govoriti Vi, ki ste krivi mo- drugih motorjih. Take motorje imajo Ble-riotovi enokrovniki Widmerja in Romola Manissero, ki bodo sodelovali na našem letalnem tednu. Vijak se rabi pred nosilnim krovom, kakor navadno pii enokrovnikih ali pa za nosilnim krovom kakor pri dvokrovnikih Wright in Voisin. Biplan ima dva vijaka, ki se vrtita seveda drug proti drugemu. Vijak učinkuje na sličen način kakor znani ventilator. Razlika je le ta, da ima ventilator nalogo, da premika zrak, toraj napravlja zračni tok, vijak se pa mora premikati po zraku. Prvi mora zatorej učinkovati polagoma na zrak, drugi pa z udarci, slično kćkor ptičja perot. Radi tega ima vijak navadno samo dve lopati, ker mnogo lopat bi ovirale druga drugo pri udarjajočem uč nko-vanju na zrak, ter napravile zračni tok, v katerem bi vijak ne imel dovolj opore za premikanje. Stojalo služi aeroplanu le, kadar je na zeml i, za odiet (start) in pristajanje (atter-fis^age). Nekateri aeroplani imajo stojalo z jako prožnimi kolesi, Wrightov biplan pa saninsko podnožje. Kolesa so bolj uporabna za odlet, saninsko podnožje pa za postajanje. Zaiorej se gradi danes aeroplane, pri kateiih je združeno saninsko stojalo s prožnimi kolesi. Za kretanje po zraku imajo aeroplan"' krmila in sicer viscčinska za spremembo visočine in pobočna za spremembo letalne smeri (kurza). Kakor že vemo, dosezamo spr» membo visočinskega položaja lahko s tem, da ve- jega pogina". <— Pove še, da so se delile akcije pred občnim zborom raznim osebam, da se je tako zagotovilo zadostno število glasov za potrditev bilance. Lenassi da je priči izpovedal, da znašajo izgube banke 5—600 000 kron. Na to se je podpisala znana poroštvena listina upr. sveta. Pangrazi se oglasi ter pravi, da ni smeti obdolževati obtožence za vse primanjkljaje. — Mnogo da je požrla likvidacija. Tako je stala aretacija Colle-ta 10 000 kron. Uradnik likvidacije je dobil 1800 K, drugi likvidatorji 8000 K. Te svote treba odbiti, da se zmanjša moralna odgovornost obtožencev. Priča dr. Cesciutti pojasni, koliko je stala likvidacija in da so bili dotični izdatki neizogibni. (Nadalj. prihodnjič). Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ni dovršilo na včerajšnji odborovi seji svojega posvetovanja glede vstopa dr.a Rybara in dr.a Gregorina v „Hrva tsko-slovensko zajednico", ker ni še prejelo enega, od dr.a Rybara avizira-nega pisma. — Sicer pa se je enoglasno izreklo zaupanje gori navedenima poslancema in z ogorčenjem obsojalo napade, ki so naperjeni proti njiju političnemu poštenju in značajnosti, ki sta vzvišena nad vsakim dvomom. Seja odbora Pol. dr. „Edinost" bo jutri popoldne ob 3. uri v Slovanski Čitalnici. Nujno vabim vse gg. odborn., namestnike, nadalje gg. mestne svetovalce iz okolice in zaupnike, da pridejo polnoštevilno v sejo. Predsednik. Iz finančne službe. Računski svetnik Jernej Sardotsch je imenovan višim finančnim svetnikom v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. Smrtna kosa. Včeraj je umrla po kratki in mučni bole ini gospa Marija vd. Lubić. Pogreb ostankov drage pokojnice se vrši danes, v nedeljo, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti v ulici S. Marco št. 14. Preostalim naše sožalje, „Kriza v slovenski liberalni stranki". Razni list', med njimi tudi „Narodni listyM in „Piccolo", prinašajo poročila o krizi, ki da je nastala v slovenski liberalni stranki vsled vstopa dra. Rybafa in dr. Gregorina v slovensko- hrvatski klub. Glede dra. Ry-bara moramo konstatirati, da ni bil on nikdar Član slovenske narodno-napredne stranke, da ni bil nikdar član klerikalne stranke in je bil vedno voljen na programu političnega društva „Edinost", ki ni ne liberalen, ne klerikalen, temveč samo slovensko- naroden.* Vsled tega ni dr. Rybar odgovoren za svoja dejanja ne eni in ne drugi stranki, temveč samo svojim volilcem in političnemu društvu „Edinost". Kar se tiče dra. Gregorina, je bil on res podpiran od goriške narodno-napredne stranke, ni bil pa od nje posta v-1 j e n za kandidata. Di. Gregorin je v listu „Edinost" in na vseh shodih odločno izjavljal, da ni on niti liberalen, niti klerikalen kandidat, temveč neodvisno- naroden kandidat. On je kot poslanec odgovoren izključno svojim volilcem. Njihova stvar je, ako odobre korak svojega poslanca. 77 pa so lahko prepričani, da se bo poslanec dr. Gregorin vedno ravnal po njihovih intencijah in željah, in če ne bi se mogel, bo vedel, kaj mu je storiti. Razjasnili smo že dovolj postopanje primorskih poslancev, ki če tudi za sedaj kot samosto- j čamo ali manjšamo hitrost aeroplana, ker s1 hitrostjo večamo ali manjšamo vzgor. Ven-1 dar ta način visočinskega krmarjema ni va-> ren. Rabi se v te svrhe posebno visočinsko-krmilo, ki je urejeno pred, ali za nosilnimi krovom, ter sestoji iz premičnih plošč, ka-j tere ležijo v normalni legi, to je, kadar leti aeroplan v ravni smeri, vodoravno. Ako je visočinsko krmilo pred nosilnim krovom (kakor pri biplanih Wright in Voisin), obrne letač, kadar hoče leteti višje, ploščo krmila, navzgor, tako, da je nje sprednji rob zgo-j raj; ako je pa visočinsko krmilo za nosilnim krovom (kakor pri monoplanih sploh) obrne letač ploščo krmila navzdol. Učinek ; je jasen. V prvem slučaju se upre zrak v j povševno ploščo krmila od spodaj in jo potisne navzgor; vsled tega zavzema tudi nosilni krov bolj povševno lego navzgor, kar poveča vzgon in dviga aeroplan, dokler ne obrne letač krmila zopet v vodoravno lego. V drugem slučaju, se pa upre zrak v povševno ploščo krmila od zgoraj, ter jo potisne navzdol in ker se nahaja krmilo za nosilnim krovom, se nagne zadnji rob krova navzdol, vsled česa zavzame ta bolj napov-ševno lego navzgor in letalo se dviga. Kadar pa hoče letač nižje leteti, obrne krmilo v prvem slučaju navzdol, v drugem pa navzgor. (Pride še). *) Naglašaj motor in ne motor! Beseda prihaja od la inske motus, to je premikanje. **) Moč motorjev se meri v takozvanih konjskih silah. Konjska sila (okrajšano H. P., horse power) je ona moč, katera dvigne 75 kg v eni sekundi 1 m visoko. jen klub v svrho skupnega taktičnega postopanja v zvezi s Šusteršičevim klubom, ne odnehajo niti za las od svojih načel in stališča. „Slovenski Narod" se Čudi naši izjavi, da naši poslanci — dr. Gregorin, prof. Mandić in dr. Rybar — niso bili izvoljeni na naprednem programu. Nam se pa vidi zelo čudno, da se „Narod" tej naši izjavi čudi. Saj bi vendar „Slov. Narod" moral vedeti, da smo mi vedno povdarjali, da nismo ne klerikalci, ne liberalci. Ne odklanjamo sodelovanja ne z enimi ne z drugimi, ako le vidimo, da bi od tega utegnila imeti narodna stvar kakih koristi. Mi ne pojmimo strankarske strasti, ne osebnega sovraštva. Zato se tudi klub naših poslancev ni zvezal z Zajednico zato, ker so naši klerikalci, in tudi ne radi lepih oči dr. Šuster-šiča, ampak zato, ker so Slovenci, — ne zato, da bi pomagali dr. Šusteršiču tirati osebno politiko, temveč zato, da bi koristili narodni celokupnosti. A kakor smo že povdarjali, povdarjamo ponovno: čim se naši poslanci uverijo, da bi se jih hotelo izrabljati v strankarske, osebne in nenarodne namene, bodo vedeli, kako jim velevata narodna dolžnost in zvestoba do lastnih načel! „Jutrove" laži o prof. Masaryku. Povedali smo že, kako je „Jutro" pisalo, da so med drugim tudi svobodomiselni češki „Narodni Listy" ogorčeni radi združenja narodnega kluba primorskih poslancev s klubom dr.a Šusteršiča. Podali smo iz na-ved nega lista citat, v katerem se novo parlamentariško formacijo simpatično pozdravlja. S tem je bilo „Jutro" očitno postavljeno na laž. Ravno tako je „Jutro" priobčilo brzojavko, v kateri postavlja Masaryku na jezik besede, češ, da mu je radi koraka primorskih poslancev žal, da se je kedaj potegnil za Jugoslovane. Tudi ta trditev je od kraja do konca izmišljena in Jutro" je gori navedene besede enostavno podtaknilo Masa-ryku. Dunajski dopisnik „Slovenskega Naroda priobčuje namreč razgovor z Masary-kom, v katerem se ta izreka principijelno za skupni jugoslovanski klub in priznava, da bi se dalo potom take organizacije marsikaj doseči. Priznava, da pozna primorske poslance, kakor zaslužne in častivredne može, a izraža svoje pomisleke proti obliki te organizacije. On meni, da so se primorski poslanci zmotili in da je bil po njegovi sodbi njih korak prenagljen. Da Masaryk, ki je odločen svobodo-mislec, izraža svoje pomisleke proti zvezi s stranko, ki je njemu protivnega svetovnega naziranja, to je samoobsebi umevno, ali med omenjenimi pomisleki in izjavo, kakor jo je Masaryku „Jutro" — podtaknilo, je vendar le kričeča razlika! Tudi to je pač podobno — „Jutru" ! Drž. poslancu dr.u Ryb£Fu je bila odposlana na Dunaj nastopna brzojavka: „Družba okoličanskih volilcev odobruje povsem taktiko primorskih poslancev, ker smatrajo isto kot edino koristno. Ivan Ger-dol, Schrey, Fischer, Matičić, Vončina, Josip Pertot, deželni poslanec, Svoboda, Ivan Ren-čelj, Alfonz Kjuder, Mihael Požar, Jože Že-leznikar, Fran Cink, F. Mihelič, Anton Bre-mic, Josip Bandel, Josip Katalan, Albin Smrkolj. (Pripomba uredništva : „Jutrovci" so razkričali v svet, da je v Rojanu prava revolucija proti dr. Rybaru. No, gori navedeni možje so med najzvestejimi bojevniki za slovensko stvar v območju rojanskem. Zato priobčujemo to brzojavko kakor klasičen dokument o — verodostojnosti izvestnih vesti v izvestne namene.) Ljubljanske fantazije. Vročina zelo vpliva na ljubljanske možgane. Iz Ljubljane pošiljajo „Jutrovci* v svet vesti, da volilci prisilijo dr. Gregorina in dr. Rybafa, da odložita mandata. Četudi so doslej vsled nejasnosti položaja mnenja o koraku naših poslancev deljena, se to, s čemer strašijo „Jutrovci", še dolgo ne zgodi. Volilci dr. Gregorina in dr. Rybara imajo v sebi pač toliko razsodnosti, da bodo znali pravilno in hladno presojati postopanje svojih poslancev, brez ozira na ljubljanske aH druge kroge. To pa vemo že sedaj, da bosta dr. Rybaf in dr. Gregorin vedno delovala v soglasju z volilci, če bo to komu prav ali ne. Le nikar toliko umetnega in brezpotrebnega razburjenja. Iz Barkovelj so odposlali dr. Rybaru sledečo brzojavko: Dr. Rybar Parlament Dunaj. Barkovljani popolnoma odobrujejo ukrep „Narod, kluba". Le pogumno naprej za blagor naroda, ne oziraje se na nikakoršne napade. Narod je z Vami! Anton Martelanc, Svetko Martelanc, Mirko Martelanc, Filip Jakob Starec, Drag. Pertot, Jakob Pertot, Josip Vodopivec, Ant. Pertot, Josip Krečič, Premru, Franc Pertot, Vekoslav Starec, Viktor Vodopivec, Ferdin. Starec, Edvard Sajmer, Cerkvenik, Šovljanski, Ernest Pertot Jak., Svetko Martelanc ml. Z gradnjo novih vojaSnic na Wildi-jem zemljišču pričnejo kmalu in bodo čim prej razpisana dela. Čim bodo vojašnice dogotovljene, porušijo stare vojašnice na trgu Caserma. Aviatika. Danes pričakuje v Trstu vse z veliko napetostjo prvo aviatično senzacijo v našem mestu. Ob ugodnem vremenu bo tržaški avijatik g. Widmer z monoplanom „Bleriot" (motor Gnome 50 HP) preletel preko morja 30 km. dolgo zračno črto Gradež-Trst. Widmer nnmerava vzleteti, ako ne bo veter silnejši nego za 10-12 metrov na sekundo, t. j. 65 km na uro. Ob 5. uri pop. napravi neke evolucije nad Gradežem okolo 6. in pol popoludne vzleti proti Trstu, kamor dospe v 18 do 20 minutah. Spusti se na zemljo na pomolu V v novem pristanišču. Na šetališču pri Sv. Andreju bodo prostori za občinstvo. Avijatiku paklonijo razne darove. DANES ob 5. uri popoludne se vrši v Rojanu otvoritev ljudske knjižnice in veselica. Naj ne manjka nihče, kdor je vnet za izobrazbo in napredek našega ljudstva ! Tudi Ciril-Metodovo družbo vlečejo v Ljubljani v polemiko, ki je nastala vsled dogodkov na Dunaju „Narod" pravi, da na-prednjaki ne bodo več podpirali Ciril-Meto-dove družbe, katero vzdržujejo naprednjaki, (kar priznavamo tudi mi) in ki podpira v prvi vrsti tržaško šolstvo! „Narod" poživlja dr.a Gregorina in dr. Rybara, naj upli-vata na klerikalno „Slovensko Stražo", da ta prevzame stroške, katere je doslej imela CMD s tržaškim šolstvom. Ta je res lepa! Gospodje bi se torej hoteli maščevati nad Rybarem in Gregorinom s tem, da kaznujejo tiste tržaške Slovence sploh, med katerimi vlada — vsaj po pisavi „Naroda" in „Jutra" — velikansko ogorčenje vsled Grego-rinovega in Rybarevega koraka ! Za sedaj vam kličemo samo to: Pustite družbo sv. Cirila in Metoda, ki mora ostati vzvišena nad političnimi boji, pri miru ! To je naša želja radi velike vseslovenske stvari, ki je angažirana v Trstu in tudi radi družbe same. Za izlet na Triglav priglasuje se v gostilni NDO, ulica Caradori 18 (H. Kosič). Kdor se hoče udeležiti tega zanimivega in zabavnega izleta, mora položiti 10 K na račun. Odhod iz Trsta dne 7. avgusta, t. L Na svidenje vrh Triglava. Odbor: I. Sker-janc, Valentin Pertot, F. Bandel, Hinko Kosič, Miha Beker. Prošnja. Odbor CM podružnice pri sv. Jakobu se obrača tem potom z najponižnejšo prošnjo do slovenskih št. jakobških rodoljubov in do slovenskih društev, da blagovolijo podariti za kolo sreče in za šotore kakšen dar, za kar jim bo odbor iz srca hvaležen, ker se nadejamo za družbo ob priliki tako ogromnih stroškov za zidanje nove šole krepke podpore. Darove sprejema postrežnica v CM šoli in odborniki podružnice. Ob enem prosimo, da se ob oddaji darov vsakdo tudi vpiše kot ud podružnice. Udnina znaša K 2-— na leto. Majhna je ta udnin?, a vendar je družbi v precejšnjo uteho. Proti postopanju „Jutra". Podpisani, doslej vsakdanji čitatelji „Jutra", izjavljamo vsled neutemeljenih člankov v rečenem listu proti ustanovitvi „Narodnega kluba" in r«dt grdih napadov na poštene in zaslužne voditelje tržaških Slovencev, da popolnoma odobru|emo postopanje gg. dr.a Rybara in dr.a Gregorina ter jima izrekamo popolno zaupanje. Naj list „Juro" skrbi raje za zboljšanje prežalostnih razmer na Kranjskem in naj pušča našega .gromovnika" Rybara na miru. V protest proti takemu nečuvenemu postopanju ne bomo odslej več čitali „Jutra". (Slede podpisi.) Izjava. Imenom in po nalogu kakih 40 svojih odjemalcev, trgovcev in drugih, izjavljam, da bomo bojkotirali list „Jutro" radi nečuvenih napadov na poštene m zaslužne tržaške voditelje. Gajo BonifaČić, trgovec z žganjem in likerji Št. jakobški semenj za družbo Podr. CMD pri sv. Jakobu bo imela die 6. avg. semenj. Za ta semenj se vršijo že sedaj velike predpriprave, zakaj podružnica hoče pokazati občinstvu, ki pride na semenj, marsikaj originalnega. Prostor, kjer bo semenj, se nahaja tik za cerkvijo sv. Jakoba. Prostor je zelo primeren za vesel ce, posebno zato, ker je zelo prostran. Ta dan bo na semnju vsega dovolj. Podruž nca postavi veliko šatorov; za sladke pijače, za sladčice, za igračke in za druge raznovrstne predmete. Postavljen bo tudi šator za kolo sreče, umetelne ognje poseben Šotor za čudoviti srečelov. Tudi Žd, pravi Žid pride od nekje in bo prodajal zlate reči zi bakrene novce. Udomačene miške bodo prinašale vsakemu, ki da nekaj stotink, razglednice nove slovenske šole pri sv. Jakobu, ki jo začno kmalu graditi. — Razglednice, posnete po načrtu, so že v delu. Ali vse to, kar smo našteli do sedaj, je malenkost. Tudi druga društva postavijo svi je šotore, v katenh bo naloženo na stotine najrazličnejšega blaga, vse se bo r^zpro-dajalo na korist naše mile družbe. Celo na sveče, milo in čistilo ne pozabi p »dnž- lUifM-oiiij^t > i i i-iiTiriuri ki i i i i lili >il l l .ii 11< 11 i«.! ' UST REDNI BANKA ČEŠKAO CPHDITCI CM PODRUŽNICA V oruni I LLLll ; PIA22A E1 PU»r«>' " yiogenatojm;«4:\o/0p unije eviiH. 4% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VAuiJE u Kavcije - ■ ■ Uradne ure od 8. zjutrat do 7 zvofcer iwi rj t jBii^ri-T i dfcii uli-lj/i^i. i-tT:i t 111 t i~i~rrrrrri ixa.i iuj i niča. — Kakor vidite bo to res pravi semeij. Na semnju bodo sodelovala tudi vsa šentjakobska društva. Na vsporedu bode mnogo pevskih točk. Igrala bo godba, za mladino bo tudi plesišče, kjer se bo lahko vrtela kolikor bo hotela. To je povedano na kratko. V resnici bo ta dan nekaj izrednega. Meščani, okoličani ! Vs», ki imate narodnega čuta v sebi, pridite ta dan na ta lepi semenj k sv. Jakobu ! Vi sami boste imeli vesel, uživanja poln dan, naša prepotrebna družba pa znatno podporo. Dan 6. avgutta podčrtajte rudeče in dvakrat v svojih koledarjih, da ne pozabite na semenj pri sv. Jakobu ! Trgovinska in navtična akademija v Trstu. Navtični oddelek: Iz šolskega poročila tega oddelka posnemamo, da je v minolem šolskem letu poučevalo razun ravnatelja še 14 učnih močij. V začetku leta je bilo vpisanih 132 učencev, med letom je na novo vstopil 1, izstopilo jih je pa 23. Po rojstnem kraju jih je bilo iz Trsta 56, iz ostale Primorske 28, iz Dalmacije 9, iz drugih avstr. pokrajin 15, iz inozemstva 2. Fo narodnosti je bilo 93 Italijanov, 7 Nemce*, 2 Slovenca, 5 Hrvatov in Srbov in 1 G k. Z dobrim vspehcm jih je absol-vjralo 64. Trgovinski oddelek. V minolem šolskem letu je štel ta zavod razun ravnatelja še 15 učnih močij. Učencev je bilo 121, med letom jih je izstopilo 8, 1 je pa vstopi), tJ>ko da je bilo koncem leta 114 učencev. Po narodnosti je bilo 92 Italijanov, 10 Slovencev, 3 Hrvati, 7 Nemcev, 1 Grk in 1 Anglež. Dveletni ženski trgovinski kurs je zače kom leta obiskovalo 74 učenk, med Ie^om jih je izstopilo 14, koncem leta jih je hi o 60. Po narodnosti je bilo 52 Italijank, 5 Slo enk, 1 Nemka in 2 Grkinji. — Ve-če. ne trgovinske kurze je v I. polletju obiskovalo 50, v II. polletju 12 slušateljev. — OJ 65 gospodov, ki so se priglasili za kurz državnega računovodstva, jih je do konca obiskovalo 48. Izlet pevskega društva „Ilirija" v Rodik. V Rodik mi tržaški Slovenci veliko premalo hodimo, premalo naših ijudij na-pravlja nedeljske izlete črez rodiško vas, ko je vendar tukaj najkrajša in najlepša pot na Artviže. Zato pa se drugorodci dosti bolj zanimajo za ta kraj, in ob nedeljah je vse živo tujcev v Rodiku samem, v rodiŠkem gozdu in sploh ob vsakem senčnatem kraju lepe rod ško okolice. V drugem oziru pa bi Rodik popolnoma zaspal, ako bi ga ne bodril vrli g. župan, Ivan Ceh. Poleg svoje lepe trgovine mu je najbolj na srcu blagor svoje občine. Namerava ustanoviti v svoji občini novo knjižnico, in vzbuditi iz večnega sna pevsko društ o „Jurčič". Radi tega se je za tako slavnost takoj odzvalo pevsko društvo „Ilirija", ki p.iredi ob tej priliki veliko gozdno vesel co nad rodiško vasjo. Da pa ne bo pevsko društvo „Ilirija" popolnoma samo dne 20. avgusta t. 1. imelo ttžko nalogo, da bodri ljudstvo k delu posebno na pevskem in glasbenem polju, vabi tem potom vsa cenjena društva v rodiški in tržaški okolici, da se priglasijo k prijaznem sodelovanju. Prijave naj se pošljejo najkasneje do 5. avgusta t. I., da bo potem možno sestaviti vspored. Površno se naznanja že sedaj, da bo odhod iz Trsta z društveno zastavo ob 2. uri popoludne s kolodvora pri sv. Ani. V Rodik pridemo ob 3. in pol, in ob 5. uri se začne veselica v gozdu. Po veselici bo ples pri „Linču". Odhod iz Rodika ob 9. uri zvečer. Novi ponarejeni bankovci po 20 K. Avstroogrska banka je razglasila, da se nahajajo v prometu novi ponarejtni bankovci po 20 K. Na teh bankovcih sta serija in številka tiskana črno, risanje glav je netočno in nepravilno in lahko je opaziti, da je izraz modre g'ave na nemški strani drugačen nego na madjarski strani. Razun tega je pogrešeno tudi besedilo. Tako stoji na pr. „chken" namesto „ihren". „Generalral" namesto „Generalrat" in še druge napake. Iz tega je razvidno, da so bankovci zelo slabo ponarejeni. Družbi sv. CM. je poslal g. Jos. Her-gauth v imenu slovenskih mariborskih uči-teljiških abiturijentov 36 K 76 stot. s prijaznim poročilom: „Na sklepnem komersu smo se spomnili tudi na te, mila nam družba. Sprejmi naše darilce v dokaz, da cenimo Tvoje delovanje in da čutimo s teboj v tvojih veselih in žalostvih trenutkih!" G. Hinko Kobi, postajenačelnik Ne-menj v Bohinju, je poslal CM. družbi 7 K, nabranih na ženitovanju g. Janka Ulčarja in Marjetice Skrlovnikove v Gorici. Hvala! Komers poslovilni in družilni bodi vselej tudi v spominu in v korist naši družbi sv. Cirila in Metoda ! Družbi sv. CM. je daroval „nekdo" 2 K mesto vstopnine v cirkus. Hvala ! — Položiti dar družbi sv. CM. na altar naj bi bilo darovalcu v večji užitek, kakor naslada ob gledanju jabalo-v in jahalk v cirkusih. Uradno osobje mestne hranilnice ljubljanske ima nabiralnik CM. družbe, ki je odlikovan z družbeno diplomo; rodoljubnim gg. uradnikom pa je pridobil pokroviteljske pravice. Živeli najnovejši pokrovitelji ! Mandolinistična skupina „Viktor Parma". Podpisani naznanja vsem onim mladim gospodom, ki se še mislijo priglasiti za vstop v omenjeno na novo ustanovljeno mladeniško skupino pri sv. Jakobu, da je namestniŠtvo vzelo predložena pravila na znanje, ter da bo ustanovni občni zbor danes v nedeljo dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj v gostilni g. Kosiča v ul. S. Marco št. 23. Ker je, kakor razvidno iz pravil, nova skupina namenjena v prvi vrsti sama sebi, to je, ima namen, da poskrbuje svojim mladim članom dovolj pristne in zdrave zabave, s čemer lahko reši marsikaterega našega mladega človeka, ki bi sicer zašel med sumljive in škodljive družbe vsakojakih propalih mladih eksistenc ter bil tako izgubljen tudi za svoj narod...; ker ima, dalje, nova skupina namen da s pomočjo prijateljskega medsebojnega občevanja prirejanjem izletov in drugih zabav krepi v svojih članih narodno zavest ter budi v njih smisel in veselje do skupnega dela za narod ter ljubezen do svojega lepega materinega jezika, izraža podpisani željo, naj bi čim več naših, zlasti ŠentjakobŠkih fantov prihitelo danes v nedeljo na ustanovni občni zbor „Parme" v gostilno h Košiču. Na noge torej, kdor je mlad, kdor je Slovenec in kdor ima kaj „ognja" v sebi!!... Za pripravljalni odbor: Fran Požar, t. č. predsednik. Slovenski čevljarji ! — Naša zadruga začne koncem avgusta poslovati. Dobilo se je na jako primernem mestu prostora, kjer bo prodajalnica in delavnica. Zato pa nam je potreba denarja! Ker mnogo članov še ni plačalo deležev, se jih poživlja, da to store takoj. Plačati se zamore vsak dan v Trgovsko obrtni zadrugi pri blagajniku. K,s!avnosti 10 Jetnice in razvitja zastave Št. Jakobške Čitalnice so se nadalje priglasila : 5. Delavsko podporno društvo z zastavo. 6. Tržaško podporno in bralno društvo, korporativno z zastavo. Prosimo bratska društva, da nam najdalje do 30. t. m. javijo svojo vdeležbo. Ker je „Čitalnica" sodelovala rade volje povsod, se nadeja, da se sedaj bratska društva odzovejo vabilu. Prosimo br. pevska društva, da nam tudi nemudoma javijo zbor, s katerim nameravajo nastopiti. Tombola na domu v prid podpornih zakladov NDO. C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom od 10. julija 1911 št. 51,517 sporazumno s c. k. ministerstvom notranjih stvari dovolilo prirediti „Narodni delavski organizaciji" za leto 1911 denarno tombolo na domu. Ista se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. Srečka stane 60 stotink in so na prodaj v centralnem uradu NDO v ulici Lava-toio 1, I. n., kjer se dobivajo tudi navodila in vsa druga natančna pojasnila. Iz Nabrežine. Dolgo že se ni slišalo nič iz naše občine. Le tu pa tam se kdo oglaša, ožigosajoč zapostavljajoče izzivalno postopanje z jezikom avtohtomnih prebivalcev Nabrežine glede napisov na uradih in na stavbah podjetja, ki se naziva le: K. k. priv. Siidb. G — 1. R. pr. S. d. F. M., Na-bresina. Slovensko označbo tega podjetja še vedno ne poznajo na nabrežniskem kolodvoru. Pa pomirimo se! Saj vidimo, da I. R. pr. S. d. F. M. vendar-le nekaj daja na pritožbe vrlega načelstva nabrežinske občine ter da pritika polagoma na rep italijanskemu in nemškemu napisu v kak kot še slovenski napis v miniaturi. Počasi ven-dar-le gre, saj narava ne pozna skokov, najmanje pa južna železnica (izvzemši morda skokov v tarifnih cenah !). Zdaj, ko je odnesel prejšnji postajenačelnik Culot svojo — culo v blaženi Trentin, smemo morda upati, da se prikaže v par desetletjih cčem potujočega občinstva poleg kalabrežkega napisa „Nabresina" tudi edino umestni „Na-brežina". Le take žalostne lamentacije je slišati iz naše občine. Veselega nič. Ali za žalostjo mora priti tudi veseije. In to veselje preveva sedaj Nabrežino, ko slišimo, da hoče tukajšnja CM podružnica prirediti skupno z vrlim barkovljanskim pevskim društvom „Adrija" 6. avgusta t. 1. koncert v večjem obsegu v korist CM podružnicam v Barkovljah in v Nabrežini. V večjem obsegu pa se more ta narodni praznik vršiti, da olajhčujemo po možnosti CMD v Ljubljani njen težki položaj v letu, ko zida za tržaške Slovence monumentalno — celo „cittadinom" imponujočo — drago šolsko stavbo pri sv. Jakobu. Zategadelj mislim, da tržaško in kraško slovensko zavedno občinstvo rado poseže po tej priliki ter da se s svojo prisotnostjo na tem CM koncertu izkaže hvaležno matici v Ljubljani za njeno skrb za šolske potrebe tržaških Slovencev. Zato more biti za vsacega zavednega Slovenca izletni program za ne- 4 SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmarnih cenah. SPEC1JALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. fllfr. Franke! (Delniška dražba) lxst, Corso štev. 27. Podružnica : ulica Cavana št. 11 Podružnice : v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodaja ia nobena množina: bi trsa ne roore konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpe^.nost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji renski čevlji N:zki ženski od K T— do 18 od K 6-50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje, tialoae iz gum. od K 4*— do 8"— N« debelo bi se dovolile razprodaje še v rekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji GrodjearUelt Arturo Modricky Prodajalnica manufakturnega b aga In drobnih preJaotov. Trat, ulica Belvedcre 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, balist, zefir m panarua, kakor tadi bombaž -nato in volneno blago. Odeje bombažnaie in volnene vseh vrst in cen. Tri ž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Maltousch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. Fratelli Hmber Trst, ulica Carduccl ?4 (vreJ Torrentoi. Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebSČin za Čevljarje. — Specijulitka potrebščin za sedlarje. STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svilaj svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cench. mm D 01=^ JI C Dr. Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnih " ordinira od 9.—I. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. S Prodajo se po zmernih pand h z'atl 'n srebrai predmiti novi LrClIall |n rabijonl, kurjeni na javni dražbi. — Projeaa se zlataolna ln erebrnlna tudi v zamjna Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., le/o. Veliko skladisce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robc&v, mišk h nogovic itd. itd. .v.-/ K. CVENKELt£LŠ££.32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. Svoji k svojim! Pomlad I Pomlad I Največja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 priporoča slavnemu občinstvu suojo ogromno zalogo manufabturn. blaga P*poln* hnu* u 4oJotrok« ia bolai^e > aa kelodn. VMb«J« pravo planinsko Mlako. S kalij a K LBO v yakt l«knnl i* drocfflL Najzmerneje cene. Točna postrežba. Prevzame se delo po naročbi. Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske' obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. drobnarija za šivilje in krojače Svoji k svojim 1 Slovenska žganjarna A. Zitko Trct, ulfoa Aoq*«dotto 9 priporoča slavnemu občtnstvu svojo žs«mj*rnf>, ▼ kateri ae prodaj* pijač* prve vrste in po meni ceni. Vso vrste likerjev ruma, slivovo«., kozjaka. Domači brinjevec in tr pinovec. — PO^EBKOIT: razni sdr&Tllnl likerji. 1039 M--- Josip Stolfa m baraki mojster, Trst, ulica B*lvedere štev. 8 izvrfiuje vsakovrstna mizarska dtia. Velika zaloga ugotovljenih oblek za moška in otroke (ALL& FIĐUCIJI") Trst, ul Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) Moške obleke iz sukna od E 16 dal^e. Oblek* za otroke od It 10 dalje. Platnene obleke, ki ce perejo za otroke od K 2 40 dalje. Jopiči za moške iz slrega platna krone 3. — Jopiči sa mike beli K 3. — Jopiči z» moške Orletm K 7. — — POSTREŽBA. TOČNA. I Flaša za mirc9ilničarje in lekarnarje Krm 5. Pekarne in sladščičarne Josip Pakor - Trst Centrala: Via MtMloauina št. 39. PODRUŽNICE : Via Giuseppe Parili 12. in Vi? S. >farco 25 Robert Cian, urar S*J- Carlo 8, prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 v Trstu. Via Gavana 1. Tu Be dobi bogata izbira iikvorjev ; specijalitete : grSki in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraSri sllvovec in briaki tropino-ve: m run?. Cene nizke. Izbera grenčtc. Slaščioe in zape^enci. GrSka uisatici iz Sija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Prinrtl*nfcl 86 mesnica TOMAŽA ZADNIKA riiptrULa y Trstu, Fiazza S. GiovanDi štev. 6. Prodaja se goveje maso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Pristen, dober brinjtvec Lovru Šibeniku v Silki pri Ljubljani. 1681 t/of uH MllfOI Trat' Pi*"a PonterosBo iVal. VII. millBJ gt 5 Trgovina jestvin in iiil ,1-i --il-ji.- Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. Pflđnn m žtedUign gospodinja Kupnje KOUNSKO CIKORIJO! • • PIS AH JA veščega slovenskega, nemškega iji eventuelno nekoliko italijan*kega jezika iSče c. kr. okrpao __. mm glavarstvo v Sežani. plinarn lil VOCLOlTOClOT Nastop služba s l. avgustom; dnevna Instalacija acetilena. p Pi mene ponudbe z uzorci pisave v sla- , W VJ O irgovina J?«™ n " , ~ ... _ . __.< • venSčini in nemščini je vložiti na imenotaao JfSSi f; ^(r 'pnpoaroLt Va. B^. Razstava modernih svetilnikov m potrebščin za plin in vodo c. kr. okrajno glavarstvo do 28. juuja itn. r-Qn Otnnor T«t. via Moiin graode Ž »BM^ mDCH O O C. kr. okrajno glavarstvo r rdll OlUpdrf 44. Prodajalaa čevlj«v vsake vrste in cer e. Sprejema naročila po mMri io po- ! pravke. Cene zmerne- 695 Popolne upeljave HT CORSO 22. 'VS V Sežani, dne 17. julija 1911. 7 O nlfrftflftla ° P*111*1 porok, krstov ; L a 0ivr»puid itd. obrnit« s« na i*a \ njarno AUOU8T0 DELI/ AONOLO, v utioi j Rlborgo 1 1b ulioa Hal o as to s 20, ki ima v zalogi vsakovrstna desertna vina, likerje, bombone in slaMlo« prve vrsto, posojajo v te namene prati povrafiUn ves potrobon namizni sorvioe za vsako število povab-Jenoev. — BefoŠk Iz I iole b-teljka K 1 60. Telefon št. 1596. — Via Massimo d' Azeglo št. 3. — Telefon št. 1596 KAT1K", ln napoimiuke, ttwlwutt Skladišče žagovine MS ssa-1" rspf&Zt.*?* nosinanie oo mokroti, snaženie lavnih pa«. PArtl rf 5 kl»Hr«tv .Mr.J- ? posipanje po mokrot!, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St. 3. Prodaje fn dnebedio?bno Postrežba na dom, j lici fotograf Je Anton JerkK, Trst, Vi« delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. lidtlki odlikovani na vseh razstavah. - Le zan»co k njemu. 315 PrinnrnPS en mizm H. Majcen, ul Bel-riipUrUM OtJ vedere vogal Torqusto Tsbmo. Izdeluje epaine sobe in vsvkovrstno pahišrva ■■i■ ....... '' ■ IfHnr hnrn kopiti gostilne, kavarne, pro-l\UUI IIU i/O dajalnice likeijev in draga podjetja, nsjemščine hii, dvorcev, v mestu in zunaj, naj Be obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon St. 826. 765 Josip Trampuš itev! 3 CS v. Jakob) priperoCa ■ ▼•Jo pekarljo. Večkrat na dan I svci urah. — Zaloga moke vsako vrset« iz prvih mlinov. Vino la likerji v steklenicah. Bladflioe ln bilkoti._ t Spisal s: Niko nič. Gena 20 Albanija in Albanci. vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolnciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh bIov. kujig&rnah. 717 ! 9 nnjem se 6Un]i MtiUl Zaloga dvokolss in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. OsTaliella ^ Ob nedeljah ln praznikih odprt* do 4. pop. Bogomil Pino — = urar in zlatar = Trst, ulica Vlncenzo Belimi št. 13 laspiDli ceitre sy. aiioii lorega Boeat Izbor ur ♦ ake Trite, kakor tn4> ikasor, prttsBor % Slja-mafctl In b' ei dljamas- tov, -eiižlce. zlate t« srcb-«e za m«ffke, rse po konkurenčnih cenah. Manufakturna trgovina — filial ka — €nrico de franceschi nI. deile Pes-o tO, vogitl Vamirivo. VELIK IZBOR volr.e*ega in bombain^vega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi irgotovljanega perila ea moške in ženske. Ceae ZD#r». dno TRST nI. Concor«a St 4 TRST Prlfi*r«6* iliTsema oMlutva srojo trf»Tll* J«-■tr n In k«lonJJ»lQ*c« blaf*. TmimIm ,,tV-IAIBR", fn nipotiMnik«, tnrlmukt ! Cen« brez konkurence !*L Mlem. Giord mi Specijalist sa sdravjeaje kurjih očes, diplomiran raaoeelnlk Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna io sa«tar*na kurja oćssa ter jih izdere na Bajnavvdnejši način ::: brez vsake boteAne. Garantira ozdravljenje f __meao rastočih noktor. Kett •onte *Mtze lebeloaC Na zahteve pride tstfi ZDRAVILNO PI90 duojnesa K m\ založna marka ,Sveti Slefan"^ Zdravniki-profeaorji Cervelli, Garzilli, Cas^ini, Fiora in Mancini iz Rima. zdravnik Lizza iz He«. olja ter še več drugih 9'j izjaviti, da je to pivo nfi samo izvrstnega okusa, ampak tu'li kori tno za nervozne in ane**i6ne i a vrbu ti- a x& kon-val&soente in matere, dojijo. ZALOGA: o Trstu, «ia Uoldirl o 32. Telefon št. 2001. (D) Dobro jutro! Kam pa kira? „Grem kupit par če^lje^." — .Ako hoče*e biti dobro poatrež«n Tam svetujem, da ffr«^ v ulico Riborgo st. 31 ( Al baon Operaio') tam dobite vaakovrrtno obaralo nd naifin«^ do nainavadnejSe vrste po nizki c^fii." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC Županstvo Temnica n^ Kr^su vabi vse Rad 10 let v Trstu bl*a-joce da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacij " in oddajo svoj naslov in druge podi-obno-sti v gvrlio dosege doHi^vin^tva v Trstu. Dobro računale v in prtr izvolile so one gospodinj ?, ki uporabljajo kat pridat«k za kavo r svojam gospodinjstvu ^pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" is sagrofeoke tovarne. - Kakavost „pravega :Francka:" se je mnoga desetlt^a kot Mffc^j a^ajajo^a, z^ogova izdataost kat najkrepkejša izkazala. 5t? Krčms in sastilne v Trstu in o^olict dajo -v najem, zakvf in prodaje Piie iriiorsia gostilničar mm v Trstu, PJazza Ponterosso 5, II. Informacije dnevno od 3 - 5 pop. P s^deu ki Izključeni. ••» Naznanja se slavnemu občinstvu, da se orodaja pri Orehu (Noghere) pri gkvn cesti v86 polreise »rt^aSke predmete, kakor: Krste, stftče, obteKe, gsiftfeBc, sena Iz imetnlli fjgt fc % pgrl Trgavlna je b gata za cieca. Na Izbere se vtl predmeti te strike. Zastopstro Mm Pirfltroa PoSitja t Mi Corso st 47 Uljudno se priporoča Aleizli kaaek in Franc B^n^tlč, mizarja V Podbrdu ob državni železnici . Cene t restavmeji zmerne. J. STRAVS, restavrater. | f 1 treba aaalovljati na In»©ratni f»d-delek »Edinoeti« poitni pradcJ —^'."""•Tl - * Z1 Hotel Bitlkaii 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE. K. Blecha. ote I Balkan Martin Krpan v Trstu. Piše Mikula Letič. Vas Vrh pri Sv. Trojici je bila slavnostno odičena. Hiše so bile opletene z zelenjem in cvetjem, in na vseh strehah so plapolale zastave. Kaj bi tudi ne! Vračal se je domov z Dunaja najslavnejši mož, kar se jih je rodilo na Vrhu: Martin Krpan, zmagovalec Brdavsa. Vsi evropejski listi so pisali o njem; nekateri so slavili njegovo junaštvo, drugi njegovo hladnokrvnost, zopet drugi njegovo moč. Neki list, ki je hotel biti posebno originalen, je celo trdil, da je Martin Krpan velik diplo-matičen genij ; kajti le diplomatičen genij zamore tako fino nalagati cesarja Janeza in spraviti celo ministra Gregorja, mojstra vseh laži, v kozji rog; škoda, da Martin Krpan ni obiskoval nikakih šol, ker po tem bi prekosil vse diplomate vseh časov in sam Bismark bi si štel v veliko čast, če bi ga imenovali „nemški Martin Krpan". Na kraju vasi so se zbrali vsi Vršani, na čelu jim župan se starešini in pevsko društvo ».Prijazna dolina*' na Vrhu, da dostojno pričakajo Martina Krpana. Zraven župana je stala belo oblečena „devica" Mica Cuckova s šopkom v roki. Mirno je stala kakor pribita in — prav je imela, kajti zdelo se je, da ji ob najmanjšem migljaju poči obleka, tako je bila tesna. Njene nogavice so bile zgoraj bele in so imele semtertja kakšno večjo ali manjšo luknjico, kar je bilo na vsak način zelo Eikantno, posebno, ker te luknjice niso ile v prvotnem programu nogavic in so se zato svobodno razvijale na dolgo in široko, kakor se jim je zljubilo. Bil je lep dan, solnce je pripekalo, Mica Cuckova se je potila kakor kak ma-šinist, in očetu županu so se tresle hlače. Strašno ga je to jezilo. Sramota, da se njemu, županu na Vrhu, tresejo hlače pred navadnim vaščanom! Pa kaj pomaga, če so hlače tako trmaste glave ter se ne menijo zato, je li njih gospodarju prav ali ne, da se tresejo. Oče župan se je konečno udal in tiho začel ponavljati pozdravni govor : „Ljubi Martin in evropejski junak! Z ginjenim srcem . . itd. Tu se je prikazal Martin Krpan na svoji kobili. Koje ugledal zbrane vaščane, je glasno zaukal in kobila je zarezgetala. Pevsko društvo „Prijazna dolina" na Vrhu je intoniralo z običajno harmoničnostjo „Jadransko morje". Vse je šlo gladko. Ravno ko se je vstavil Martin Krpan pred njimi, so dovršili pesem ; oče župan je parkrat pokašljal in rekel : „Ljubi Martin in evropejski junak ! Z ginjenim srcem te tukaj čakamo. (Klici: Tako je!) Prišel je v našo deželo Brdavs ter nas hotel vse pomoriti. (Klici: Sramota !) In naša vlada si ni znala pomagati, ampak jokala se je in zvijala, kakor otrok. (Klici: Doli z vlado!) Z ginjenim srcpm se ti zahvaljujemo, da si nas rešil in ti kličemo trikrnt živijo !* Urnebesni živio-klici so zar.rili, Mica Cuckova je dala Martinu šopek s takim navdušenjem, da ji je počil šiv na hrbtu, pevsko društvo „Prijazna dolina" na Vrhu je zapelo „Nazaj v planinski raj" in oče župan si je obrisal pot s čela. Ko so pevci dovršili, je rekel Martin Krpan: „Dragi oče župani Jako me veseli, da ste zdravi in veseli! Kar pa se tiče Brdavsa, Vam povem : Petnajst Brdavsov je meni, kakor Vam povečerjati krožnik salate. Zlaj pa bi prosil še slavne pevce, da zapojejo tisto našo domačo: »Kaj nam pa morejo«. Živio vas Vrh pri Sv. Trojici !" Zopet so sledili živio-klici in pevci so zapeli „Kaj nam pa morejo?!14 Martin se ni mogel več vzdrževati, zaukal je tako močno, da so se vsi držali za ušesa, prijel kobilo z levo roko za prednji nogi, z desno za zadnji nogi, vzdig' il jo visoko nad glavo in zarjovel: „Živio naše slovenske kobile !" Kobila je napela ušesa in ko je začutila zopet tla pod seboj, je začela divje skakati okrog Krpana kakor jagnje na travniku. Vršani so se prestrašili in zbežali z velikim krikom ; daleč tam izza hiš se je še zamolklo slišalo: „Nič nam ne morejo, morejo, morejo . . ." Sam je stal Martin Krp^n razkoračeno na cesti in se široko krohotal. Pravijo, da je človeška kri najbolj opojna pijača; kdor jo je enkrat okusil, si je želi tfedno več, iz krotkega jagnjeta postaja krvoločen volk. Ne vem če je to res, ampak soditi po Martinu Krpanu, bi skoraj verjel v to. Odkar sta prišla on in njegova kobila z Dunaja, sta bila vsa druga; niti sledi več o prejšnji mirni pohlevnosti. Kobila je ujedala druge konje na paši, Martin pa je razbijal vaškim fantom glave, kjer je le mogel in kmalu so se ogibali vsi konji Krpanove kobile in vsi Vršani Krpana. Martin se je začel grozno dolgočasiti; edina njegova zabava je bil tepež, a na Vrhu se ga je vsakdo ogibal. Tu je nekega dne slišal, da so v Trstu vsako nedeljo shodi, demonstracije in tepeži in hitro je bil njegov sklep storjen : Prodal je kobilo in patent za prenašanje angleške soli za 300 K in hajd v Trst! Imenitno se je tu zabaval. Bil je vsako nedeljo na shodu, zarjovel je petdeset- do šestdesetkrat „živio", potem je šel z drugimi Slovenci na ulico, in kadar je videl bežeče Italijane, mu je srce tako skakalo od veselja, da se je zemlja tresla pod njim. Vendar pa ni bil zadovoljen. Kaj mu koristi, da Italijani bežijo pred njim, ko pa se mu nihče ne zoperstavlja in mu ne prihaja nobena glava pod pest! Pred kavarno Chiozza je bilo vedno na stotine Italijanov, toda predno si je Martin zavihal rokave, so mu jih že razgnali drugi Slovenci. Zato je mislil in mislil, kako bi prišel z Lahi enkrat pošteno v dotiko in njegov „diplomatični genij" mu je konečno p ikazal pravo pot. Tržaški Slovenci so sklicevali velik ljudski shod, na katerem so hoteli razpravljati o svojih šolskih zahtevah. Tedaj se je podal Martin Krpan k nekemu italijanskemu voditelju in rekel; „Gospod, jaz imam nekaj važnega za Vas. Slovenci imajo v nedeljo velik shod in po shoda nameravajo razbiti vse, kar jim pride pod roke, v prvi vrsti kavarno Chiozza. Jaz pa ne bi hot^l, da bi Vi trpeli škodo in Vas zato prosim, da dostojno čuvate svojo last". Tako je govoril hinavsko; gospod pa se mu je zahvalil ter takoj sklical vso tržaško italijansko mladino na zborovanje, da jo opozori na pretečo nevarnost; tudi Martin je šel na to zborovanje. In prišli so Lahončk« in napolnili dvorano in govorniki so kričali in jih pozivali, naj branijo svoj italijanski Trst, in iz tisočerih grl je odmeval en sam odgovor: „Vsi, vsi bomo v nedeljo pred Chiozzo !M — Martin Krpan pa je stal v kotu, veselo stiskal pesti in mrmral: „Juh ! To bo ples, to bo pies!" — V nedeljo je šel Krpan na shod v „Narodni dom". Stal je čisto pri vratih, tako, da bo lahko prvi zunaj in da mu drugi ne razženejo prej Italijanov, kakor že tolikokrat. Z radostjo je slišal, kako predsednik shoda poziva zborovalce, naj se po shodu razidejo. „Tako je prav!" je govoril sam s seboj, „Vsi naj gredo domov, jaz sam, sam pojdem h Chiozzi in pometem vse. Juh, to ples !w Ni čakal konca shoda. Zavihal si je rokave in divje drvel proti kavarni Chiozza. Toda Italijani so bili opozorjeni: Kavarna Chiozza je bila — prazna! Mali feljton. Bogataši. Finančni minister je konstatiral, da živi v Zedinjenem kraljestvu (na celem Angleškem, kakor pravimo mi) 10.300 ljudij, katerih ima vsak nad 5 tisoč funtov (120 tisoč K) dohodkov na leto ter so podvrženi višjemu davku. Njih dohodki znašajo skupaj 130 miljonov funtov (3 120; milj. kron) ali povprek za vsakega po 12.621 funtov (302.904 kron) na leto. Življenje. — Siromaki. Nedavno je bil izdan angleškemu parlamentu službeni izkaz, ki pravi, da je na Angleškem in v Walesu (ne v celem kral estvu) umrlo v enem letu 119 ljudij od lakote, ali da je vsaj lakota pospešila njih smrt. Od teh nesrečnežev jih 87 ni prosilo nikake podpore. Koliko trosijo žene za obleko ? V listu za angleške deklice (Girl's Own Paper) piše Miss Emily Post o troš-kih angleških žen za obleke ter pravi, da so izdatki za klobuke narasli v zadnjih letih za 600 Še nedavno je bilo vsaki ženi v takozvani dobri družbi z dvemi ali tremi klobuki na sezono vstreženo, dandanes jih mora imeti vsaj dvanajst. En klobuk z najevim perjem stane do 1200 kron, par čreveljčkov 200 do 380 kron, toaleta za v gledališče, na ples ali v večerno družbo, ki je stala nekdaj 1000 K., stane dandanes vsaj 2500 K. itd. Žene srednjih let, ki so trosile kot deklice, ali mlado poročene žene po 2400 kron za obleke na leto, trosijo dan danes po 24.000 kron ter še vedno vzdihujejo, da se ne morejo pošteno oblačiti. — Beračev v Novem Yorku je, kakor pravi poročilo dobrodelnih društev 100.000. — Isto poročilo trdi, da ste vilo silno naglo narašča. Mark Twainovo pismo znanemu milijonarju Carnegiju. Dragi Carnegie! V časnikih sem čital, da prospevate. Jaz bi rad imel cerkveno pesmarico. Pesmarica stane šest kron. Ako pošljete to pesmarico, Vas bom jaz blagosiovljal, Bog Vas bode blagoslovil, sploh bo neznan sko dosti dobrega iz tega. Vaš udani Mark T w a i n. P. S. Ne pošiljajte mi pesmarice, pošljite mi šest kron. M. T. m O/erraval/o^ S za bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec is ojačujd tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slnčajib, kadar se je treba po bolezni oja&iti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "VI :8GT ^zborni okas. Lekarna Serravallo - Trst Vekoslav Svagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstr , =?vo|o trsocino lestoln in kolonijalne?:! blasa. asEv&š rssas in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blrgom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. _ Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10. LEKARNARJA fl. Tkierry balsaip posta.no obvarovan. — Pristan samo z nuno Kot varstvano Z amto. P.bti isakl faliifikacljl se bo strogo postopalo na podlagi urarice. Ta baliam jo n&jboljie zdravilo plačnim in prsr i .i boleznim , k Siju, hripavostl, težkemu dihanju, plućnomu kataru in osobito proti Influenci, slabi prebavi, želodčnim^ krču, uuetju jet-r in obistl, proti oslabelosti, pre-hlajenju zobob S»lwtuo|»l-A»ti»fcifa» A Thierrj in Pregrada bsi tskitasii'Ssutrima. Drie ia Hans Boheidler = zobotehnik = j|||piigaretn| papir in cigaretne stročnice ABAI M A M •*■ PAR - - • ■ Dobe se v vseh H E i k a bivši : prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Pli-zza C. Goldoni št. 5, II. BS ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istri« 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča svojo PSKAHKO ln 8£.A8ČI0AJt*0 Vićkrat na dan sveć kruh ln slaiflca. Zaloga moko vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji io vino ▼steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi stoJo staro In dobroznano pekarno v ulici Marco Polio št. 6 (vogal Conoordla) katero vodi gospodar sam. 178» ac Doktorica:: Klara Kukovec ima : SVOJ AMBULATORIJ : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3— 4V2 ure pop. :: LIFT :: :: LIFT. :: e a u m m ■ H ■ ■ W d J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON št. 1U85. TRST ul. deiia Zonto št. 7. I. .935 A. Tosoratti Via Malcanton št. 4 Prodaja po cenah brez konkurence. Za'oga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žimnlce. zavese Idt. ENRICO ZEROUENICH ^ trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. diovannl 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatLh, žepnih rut, naramnic in irpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško I perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. . : Na obroke! JeKob Dubinsku : Na obroke! Trst, ulica delFOImo štev. 1, II. nadst., Trst relilra izta iiMjei oll za pode manufakturnega blaga ter možke In ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence, — Solidna postrežba. Zaloga oblek in blaga TBt,Corso45 AlFOperaio Trst,Corco45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konknrenhc. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. Stran VI. „EDINOST«« št. 203 V Trstu, 23. julija 1911. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifflltlčne In kožna Ima svoj : Ijnnzio Potocnig: Ulica Riborgo 28, t ml Bi. Beccteric. VELIKA IZBERA i« izgotovljeuih molkih oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alp. grsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene. da se ni bati konkurence. ftermangild Trecca Barricr* rccchia štor. $ ima veliko zalogo mHvatidli pveclmetov i^r venci §d porcelana in biserov vezanih s ms o lieo, od umetnih cvetic s trs4: ko?i in napi$L iftti sa fmAtmfik jfiaštafc za spranfc Hajalaja k0 cm -olge, 140 cm Uroke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 Id J1 K ; bUalne 90 em dolga, 70 cm Urok« 4 K 50, £ K 10, 5 K 70 ; »podnje "pernice a trdnega, frtaneca gradla 180 cm dolge, 116 cm Široke, It K 80, J4 K M. Polil« M po povzetju od 18 kron dalje franko — Premena dovcljena, » nepripravno denar niza}. KatanCul ceniki gratla Id frauko. s bekisch t mmi st m Som-Ta cen Kupujte ,Nar. kolek'! Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo bolezni 2249 AMBULATORIJ v TRSTU* v ulld San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In 6j/i do &Vb pop Nova prodajalna zlatarja - ar ar j a ynessandro Camaro, crst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. Verižica, priveski, apeatnlce, zlate In tre- brne ure, atenske ure Itd. Kd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje tudi vaakovrstn. rezbarije. Cene zmerne. Ceno zrno ne. tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPi po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica SSSiRMgffS? ščlce Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 StnprsE oddelek: Mi m t stražarsko strofo spaiajGče izielkn. - JAMSTVO! Vaa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen --329 ■ iiarffi mar Otvoritev no*e trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AMEL1A HASTIHiCO — BOGAT IZ30R - izgotovljenih oblek za žeaske in punčke, ženske veatalije, bluze in izb-aao perilo. Vsp-fcjemaji) se naroćfia , o meri. A Najzmernejšrj cene. Najzrn rnejSe cene. Jrsou.- otrtnn zadruga u Tr^tu via S. Francesco d' Assisi 2, I. a. kjer Je bfla prej „Trž. posojil. In hranilnica". Psštno-hranllnifinl račun 74879. TELEFON 16-04 ■prejema hranilne vlogo od vsakogar, tudi če ni član, in jib obreato j e 4,|2°|O "TO Sprejema tudi vloga po 1 K na teden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne tnjižice tujia zavodov in jih reaiizuje ne du bi ae obreatovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 »d vsakih K 100, tako, da ?e posojilo odplača v petih. - Deleil so po K 20 ta po K 2 N»daljn» pojasnila *e dajsjo ▼ ar»dn med uradnimi mami, ki »o : bo delamlklh od 9. do 1». d op. In od 3. do 5. pop. ieilsimfiia laiinsa i aeomeienB ismstTeir. TRG0YSK0-0BRTKA ZADRUGA Zobotehniški :: atelje Josip Konigr koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, ul. Farneto 36, II. n. ;«iitf!j»| tttt bia^a. :::::::: r wi—wiii niii m mm PRODAJALNA ODLIKOVANA "M 7 _ v ■ MB prodojsln. rtirtL.? ULICA GlOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov najfinejših molkih in Žen akih obuval po najniijih cenah ae prodajajo tudi po Urednih cenah : Usnje BoxnHf s trakovi .... po K 10*— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Ua j e Bozcalf o Mika Oerby . . po K 10 50 Usnj« Boxcatf z zapoiuml Triuraph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. j Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmet- za da rila, torbe za t g in torbice za gospe. - CENE ZMERME. Trst - trg Ponterosso 6. zanimiv, zabaven ln poučen LIST S SLIKAMI je Dr. Kari Ernst unlv. med. zobozdravnik 8 Jlustrov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ====== 1 krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga ln tnserlrajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI .v TEDNIK LJUBLJANA, .v—:: 366 1F Trat, Piazza C. Goldoni II. nadstropje. št 5, «03 Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop. §&U CC^SK^SSSSS SBBBSE«! manu/aktur. blaga Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento Štev. 17, Trst ••■•'a v a L Cerm&k icbttjiiTalk : mit TI senar iiOs:isij. abai imSk .—-v. d V i -J rt sf ^S - ' .KkiiSCS it.^jiV Luigi Gramaccini TR&T, ulica Bsrrlera vesehla it. 19. Cese iegovorne. issr Plačilo m strate Sprrjme sa pcpravi>anje šivalnih strojev vs^k^ga zistema. Prodaja Igel, eija In aparate v. Kupuje in prodaja že rabljene iivalne stroje. 601 24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25. i————■— Ovokolesa, šivalni fn kma ijski stroji gramofoni se dobivajo po čudovito nizki seni pri Batjelu * Gorici Stolna ulica Ste V. 3 -4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki f anfco OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado ero novo dvokolo. Sfl Trst, Corso 2. Telef. 10/i. FB. ŠEVClK, puškar, Ljubljan Ži^^vsk^ štev. 7. = ia si SkSi Frisini linoleum......K 2'50 ms Pocolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80 __________ „ „ 65/150 cm......1-80 "i PovrinIKi Iz Ma od R 20 dalje. ulka svojo veliko zalego PUŠK In SAMOKRESOV lastnega izdelka, kakor tudi b.bjkkih. spiskih in češk h st-*tj,< prcizi(uš! n h f usk, za katere jamč.m ?.a dober strel. Posebno pri; oročam lahke tro-cevke in puške 3ock s Kruppovimi cevmi za brezdimni srn dnik. Pr poročnm tudi v? ko z-.lego vseh levčkih pttrebščio po n-j-nižj h cerah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točao in zanesljivo - Ce ornimi na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Tečna in solidna postrežba. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... «50 „ ManScte iz kavJuka..... „ 60 „ --P-jš .ia sa iudi ea dežt?o. -136 S!3venci! Slovani! £,8s,eul$ edino slovenske urafne In zlatarne v T sru, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se ?a 2 leti, istotako tudi vsako n«iročbo. Priraja tudi na dom. - Svoji k svojim 1 Udani ALOJZIJ POVH. 2031 /iTvevisa Tov&nm vozov R v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana (Kranjsko) Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić it. 43.7-il za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča sv. jo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. IrevJiMrnica „Alla Sartorella* I ** _ VIA TA^ntff t VEOOHIA iT. 10 (JAB PROTI SJLAPĆIĆAME OATTI) Trst Velika izbera vsakovrstnih čevljev za 77 moške, Ženske ia otroke. — Blagojz- vrstno ln cene zmerne. LJUBLJfltlSM KR6D1THA BAHKfl P LJUBLJAHI. Zvišanja mik glavnic? od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic po 400'— nominale v skupnem znesku K 3,000*000'—. PROSPEKT: Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primemo okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in reservnik zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to da smo vselej razpolagali eez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah : i v letu 1907 T v letu 19IO Delniški kapital Rezervni zaklad Vloge .... Cisti dokiČek . Skupni promet Dividenda . . 2,000.000 235.449 7,240 002 182 906 613,000.000 6% 5,000.000 493.464 11,064.138 358.273 1.033,000.000 7 % Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400.— nom. Ker je bil ta sklep z odlokom c. k. ministerstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je skleail upravmi svčt v svoji seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji : 1) Mibskripelja se vrši v časa od 10 do 3J. julija t. L pri CfDtrali ljubljanske kreditne banke v LJubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ia Gorici, pri Zl*HO«tfn*ki b&nki V Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu in podružnicah, pri Prti hrvatski itedionfcl V Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štodio&i na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češk* industrljalne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijrfkih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2) Parvico, ftubskribovati nove deLaice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420 — za komad, in sicer pripadejo aa 5 starih delnic 3 nove. 3) Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurzu K 445*_ za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svfet. 4) Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120 — ozir. K 145 — za vsako delnico, ostanek K 300 — pa najpozneje do 30. septembra t. 1. Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek pri subskripciji. 5) Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 472% tekoče obresti do 31 decembra 1*11 Lastniki starih delnic mo ajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vriitvi potrdil, začetkom 1. 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praSki borzi ca. K 472'— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28.— skoraj 6 /Ono obratovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd, da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije ________LJUBLJANSKA KREDI V NA BANKA. CARLO LENARD Trst, S. Giacomo in Moate št. 12. Žiro-račun pri Žirnostenski banki. P. T. Podpisani si dovoljuje naznaniti Vašemu blagorodju, da je otvoril v tukajšnjem meatu z viera komfortom urejeni slikarski atelje. •M Sprejemajo se v izvršitev vsa umetniška, slikarska deJt: hišna pročelja« sobe, cerkve, napisi, gr-»i, slikarije na stekla itd., kakor tudi pozlačanja, barvarska in lakirska dela. Vsa naročila se izvršujejo z največjo skrbnostjo po absolutno konkurenčnih cenah. Za naročila zadostuje dopisnica. — Jamči se za vsako delo. Posebno se priporočam cenj. stavbenim podjetjem. Plačilo sledi po izvrš. de!u. S prošnjo, da se mi izroči delo v poizkušnjo se beleži z odličnim spoštovanjem Carlo Lenard, slikarski mojster Trst, ulica S. Oiacono in Monte 12. Sprejemajo se tudi naročila izven meata. — Specialist za reklamske načrte. Kupujte vsi obleke samo v slovenski trgovini V. Dobauschek Trat - ulica Giesut Carduoci II - Trst vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. 72raHi 11117110 C07MI0 ,em cene V8e«a y zalogi imajočega blaga £.010111 pUZIlti ODlUllD hudo znižal, posebno obleke za moftke, katerih imam veliko izbiro v barvah, vzorcih in kroju najmodernejšem. Obleko za noike od K 14-69. - Nadalje velika zaloga joplčov, hlač, telovohev, srajc, jopic, spodnjih hlač nogavic ovratnikov itd. Izgotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega b'aga. Nov* tdprftfj* gostilne „Alla Luna44 via Sette Fontane štev. 29. Točflo se bo vino fstdjans^o in dalma tinsko. PIVO DREH6R DomaČa kuhinj«. Priporoča se za obilen obisc LASTNiK. ai ■BiHlgliHBiil8MHBB8ia CENIKE JEDIL IN PIJAČ Samo v novi manufakturni trgovini s zalogo perila Rok Caharija ▼ Mabrežini si lakko izberete sezonskih predmetov samo izbrano blago najbolj, okusa iz prvih tovarn Velik izbor za otroke, moške in ženske Postrežba točna. po nizkih cenah. Postrežba točna. H za gostilne, restavracije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu ulica Giorgio Gaiatti 20. s: BKiiafiiHHiiiaHiaiaHEaiaiaii V novi trgovini oL Carto |k(fi 2 (H»Sa nirofciala} je dospela :: partija porcelanaste f Posode ^ po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I Josip Semulč TUST, ulica deh' Istituto St 5 Priporoča »lav. občinstva STOJO PEK AKNO in SLADČIČABNO, v kateri se dobi cel dan Vmh in ratnovrrtae aladdce. Moka is I. mlin*v ter mas'o. Likeri, vino in pivo v bteki. Postrežba t ud! na dom. OaMifi Edinost ] v Trstu | Modeme železne ograje za vile (dvorce), trte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilnrt. katal. št 104 brezplačno _ s AirUUlM DiiiDiriutrig Peri JaHter« SOkie-Du llofl ftiii rotop. t Tnm • s je izdal in založil sledeče knjige : 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knafllč. Cena K 160. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjanjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina z« potaaezno knjigo j« 10 v nar. - ............1 t Slovenci in Slovani V GraicB ffl to* Kadar kupujete pri tvrd kali kater« ogbfaje v „Edmesti") sfclkujle k v/«dee na oglas v oafom listu, ker tako bode znale đoMIne tvrdite, da pri-n**aje Offšas*. U jih uvrščajo v Edmosti, In radi *egs Mo uvr&at« svoje Ofiase tudi v bedo če v nalem listu. Za te bodete belje p©strel eni, zraven tega pa pomagate a tem mi* :: terIjalno listu „Edinost" :: deljo, 6. avgusta t. t.: obisk CM slavnostl v Nabrežini, da daruje v prijetni družbi in ob raznovrstnem programu, ki pa se še-le pravočasno naznani, obolus na oltar Slovenije.! „Ljubljanski Zvon". Vsebina julijskega zvezka: 1. Oton Župančič: Doma. — Naj Bledu. 2. Josip Premk: V grobu. 3. Pastu- j škin : Kralj Edip. 4. Fr. Albrecht: Pesem 1 samotnih. 5. R. Jakopič : Spomladanska umet-[ Društvene vesti. Tržaški Sokol! Redna telovadba se prične v pondeljek, dne 24. t. m. Telovadne ure so razvrščene sledeče Vaditeljski zbor: V ponedeljek/ sredo in petek od 8 in četrt do 9. ure zvečer. Člani: V ponedeljek, sredo in BET* niška razstava 1911. 6. Ivan Cankar: Ob;petek od 9 do 10 ure *zvečer. grahu. 7. Dr. Strekelj: O nekaterih pobija-, članice: V torek od 7. do 8. ure in v nih pravilih slovenske pisave. 8. Josip Hra- soboto od jn poi do 9. ure zvečer, star : Iz življenja Tomaža Knžaja. 9 Janko Obrtno-trgovski naraščaj ob nedeljah od 10. Glaser: Pa kaj? 10. Lovro Pintar: Satura., do 12 ufe dopoldne 11. Dr. Ivan Lah: Češka moderna literatura. Bratje Sokoli in'sestre telovadke 1 Raz- 12. Književna poročila. 13 Razni zapiski. ,ičnim izgov0rom se je odpomoglo z novo 1. S. Machar: Rim. Prevel iz češčine j zračno {n udobno oblačilnico, nabavilo se V. M. Zalar. Založil L. Schvventner v Liub-|je mnogo orodja, ki smo ga prej pogrešali, bljam. Cena: broš. K 3, elegantno vezana te|0vadnica se je tudi popravila v toliko, 4 K, po pošti 20 stot. več. J Tržaška mala kronika. Skesan poneverilec. Pred par dnevi da odgovarja v vsakem oziru, pridite torej v obilnejšem številu tja, kamor vas kliče sokolska naloga. Čas, ki ga porabite v telovadnici, ni izgubljen čas, pač pa koristite s tem ne samo celokupni stvari sokolski, smo poročali, da je trgovec s perutnino temveč v prvi vrsti samemu sebi. Poleg teea g. Dante Meneghin, naročil svojemu 18 let- j. oklicanH k sokolski telovadbi vsakdo - namii irrlinkinncM lirami VOCOfitm 17 Kili nai i 1 / . . i , tudi za one brate, ki so mnenja, da so pre- nemu vslužbencu Ivanu Vascotto iz Buj, naj gre inkasirat tirjatev 50 kron. Vascotto je potegnil denar, ga zafrčkal in se ni dal več videti. Včeraj se je skesan podal na policijo, kjer so ga seveda vsprejeli___z odprtimi rokami. Poskus samomora. Na pokopališču pri sv. Ani se je hotela umoriti neka Natalija Zarič, stara 16 let, stanujoča v ulici Istituto štev. 4. Porezala si je nekoliko žile na roki. Občinski redar jo je odvedel v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v opazovalnico. — Vzrok : nesrečna ljubezen ! Požar. Včeraj zjutraj ob 1. uri je nastal ogenj v hišici Antona Kobec pri sv. M. Magdaleni spodnji 892. Ognjegasci so lokalizirali ogenj, ki je vničil večji del hišice. — Škoda v znesku 2000 K je pokrita z zavarovalnino. Krčmarjeve grožnje. Marija Orhar je lastnica barake na pomolu Sv. Tereze, kjer se prodaja jedila in pijače. Minoli teden je Orharjeva zbolela in njen mož je poveril barako 50-letnemu krčmarju Dominiku Rava-lico iz Trsta. Ker se je ta-le baje premalo brigal za posel, so mu odpovedali. Ravalico se je zato iz jeze večkrat izrazil, da pobije oba zakonska Orharjeva. Včeraj je bil Ravalico aretiran. Pri njem so našli revolver in nož. Kolera; tretji slučaj smrti. — Predvčerajšnjem zvečer ob 8. in pol je v bolnišnici pri Sv. M. Magdaleni umrl deček Viktor Mariani iz ulice Crosada, ki je dne 16. t. m. zbolel doma na koleri in je bil naslednjega dne prenešen v infekcijski oddelek bolnišnice. Pri mornarju laške jadrnice „Bandiera Moro" zasidrane v kanalu, ki je predvčerajšnjem zbolel ob sumljivih simptomih, so konstatirali kolero. Tozadevno je sanitetni oddelek pomorske vlade izdal sledeči komunike : Dne 22. t. m. je bilo bakterijologično ugotovljeno, da je 17-letni mornar Fr. Man-guso, doma iz Trapana (Sicilija), vkrcan na benečanskem škonerju „Bandiera Moro" zbolel na azijatski koleri. Ladija, ki je dne 9. julija brez tovora priplula iz Galipoli (Spod.: Italija) v tržaško luko in je bila od teda privezana v Velikem kanalu, je bila z vsem moštvom vred odpremljena v pomorski lazaret Sv. Jerneja in bolnik je bil spravljen v tamošnjo bolnišnico. — Ostalo moštvo je zdravo. Glede treh ostalih ljudi, ki so jih predvčerajšnjem iz previdnosti izolirali v infekcijski bolnišnici, je bakteriologična preiskava izključila kolero. Pri internirani ženski, imenom Zorn, ki je bila v dotiki s pokojnim Mariani, so konstatirali vibrijone kolere. Včeraj popoludne je obolel za znaki kclere Ernest Bašić. star 32 let, kurzor nekega privatnega podjetja. Do včeraj se je nahajalo v infekcijski bolnišnici pod zdravniškim nadzorstvom 51 ljudi. Radi prenapolnjenja bolnišnice, se je preselil del interniranih ljudi v nekdanjo vilo Sartorio, ki jo je najela občina. Vila se nahaja za Montebellom na cesti v Katinaro. Glede pogreba ljudi, umrlih za kolero, ki se vrši po noči in vedno s sodelovanjem Istih oseb, so predpisane posebne varnostne odredbe. Truplo zavijejo v odejo, napojeno z merkurialnim kloridom, krsto se napolni s šoto, grob pa z živim apnom. Zadela ga solnčarica. 36-letnega težaka Petra Urbano je včeraj popoludne, ko je PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v JCjablja&L Podružnice v Gorici, Celovcu, Sarajevem in Spljetu Delni&ka glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 610.000. obavlja najkalantneje vse bankovne ln menjalne posle ter kupuje ln prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize m uje vrste đencrja. - Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi ^Id 12 JU 2290 Prodaja srečko na majhne mesečna obroke. "S-*! stari, imamo dosti njihovi starosti in organizmu primernih vaj. Naj ne zaostajajo za mlajšimi! Vaditeljski zbor. Delavsko konsumno in gospodarsko društvo Jadran" pri Sv. Jakobu, ul. Indu-stria št. 10, sklicuje za jutri v ponedeljek dne 24. julija ob 8. uri skupno sejo, ter prosi, da se je v obilnem številu vdeležijo vsi odborniki in člani, ker so na dnevnem redu jako važne stvari. Pevsko društvo „Gaj" v Banah javlja da priredi dne 3. septembra t. 1. svojo prvo vrtno veselico v prostorih „Konsumnega; društva" v Banah. Zategadelj so naprošena j društva, da bi ne prirejala rečenega dne j veselic, oziroma slavnosti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi kakor je bilo že objavljeno, dne 6. avgusta II. jugoslovansko dirko ob že namenjeni progi. Popoludne ob 4. uri se pa na veselici pri sv. Ivanu v Nar. domu razdeli nagrade dirkačem in se izsrečka novo dvo-kolo. Po veselici svobodna zabava. Napro-[ šena so interesirana {jugoslovanska Športna društva, da se udeležijo te slavnosti v čim večjem številu. Kolesarska društva naj pri--javijo svoje dirkače čim prej. Srečke za dvo- j koto so na razprodaji pri ge. Biček v Nar. domu v Trstu. _ Mar. del. organizacija. Izobraževalni odsek NDO naznanja vsem tovarišem, da se društvena knjižnica odpre j danes ob 11. uri zjutraj. Članom se izpo-. sojujejo knjige v sledečih dnevih: Vsako; sredo in soboto od 7. do 9. zvečer ter vsako nedeljo od 9. do 12. ure zjutraj. Za si izposoditi knjige, je neobhodno potrebna Članska knjižica. Odsek za prireditev denarne tombole bo imel važno sejo v torek dne 25. t. m. točnovob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Člani odseka so naprošeni, da se iste polnoštevilno udeleže. Delavci tovarne olja pri Sv. Andreju imajo danes ob 4. uri popoludne sestanek v prostorih NDO pri sv. Jakobu. (Zgoraj j Narodne gostilne.) Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja. Strokovno tajništvo. Članice NDO, ki še niso oddale članske knjižice v uradu NDO, so naprošene, da to store še tekom današnjega dne. DAROVL K CM podružnici pri Sv. Jakobu so pristopili kot ustanovniki z 20 kronami sledeči gg.: Vekoslav Stepančič, trgovec ; Gregor Zidar, veletržec; Andrej Gombač, voditelj krčme društva „Adria" ; si. konsumno društvo „Jadran" pri sv. Jakobu. Vsem izreka odbor najprisrčnejo zahvalo, ter prosi po-snemalcev posebno v teh 14 dneh, ko se bo nabiralo darove za št. JakobŠki semenj. Loterijske Številke, izžrebane dne 22. julija 1911. Dunaj: 77 21 52 26 44 Gradec: 80 43 55 88 59 SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: J07IP MJ6G Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: ::: uz .::: GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. :::i Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov u (O s 1 - OS Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST «3 » — Tn ® £1 » 199 # » ® 91s Via S. Lucia 5-13 C0« Via S« Lucia 5-13 f s S" BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # 98 i® "2 DELO SOLIDNO ln tsakoTratalh stolte. ni,VE' CENE ZMERNE, i Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila Brosch & Iisurenčič - w Trstu via Nuova št 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40. — se nahaja velik izbor — vseh sezonskih predmetov s zalogo boinbsževiiie in platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tovaren. Sijajen izbor blaga za moš^e srajce dor © naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTE1N „AH* Al- g| p ini sta' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, šport ih potrebščin itd MLUVI ČESKY ! M! UVI ĆESKI ! r V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 je najboljši vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf predmetov. ! I Velika priložnost za birmo ! I Blago rumeno, belo in barvnato, p#jčolani rokavicc in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega bati sta, gU dkega in barvnatega po skrajno nizkih cenah. « Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama trliža in volne ter žime za žimnice. — W LIK IZBOR SRAJC. PRILOŽNOST ZA BIRMO! PRH OŽNOST ZA BIRMO! =i-1 = — I->== -jJ' Vesti iz Goriške« Iz Ajdovščine* — Zadnjič opozarjamo bratska sokolska in druga narodna društva, delal pri sv. Andreju, zadela solnčarica. Pre-'da se vrši tukaj dne 23. t. m. (To je da-peljali so ga v mestno bolaišnico, kjer se nes! Ur.) zlet „Goriške Sokolske nahaja v cpasnem stenju. SŽupe". Ista nam je porok, da zadovolji Padel z lokomotive. Adam Zem, star cenj. zletnike vsestransko v telovadnem oziru ; 45 let, kurjač državne železnice je včeraj da pa ti tudi po telovadbi ne bodo pogre-popoludne na postaji pri sv. Andreju med §aii zabave, so pa tozadevni odseki „Ajdov-manovriranjem padel z lokomottve. Ob skega Sokola* noč in dan na delu. padcu je dobil težko rano na glavi in so p0 raznovrstni javni telovadbi, na kateri se mu pretresli možgani. Spravili so ga v nastopijo telovadkinje, naraščaj in člani so-boln šnico. Njegovo stanje je opasno. kolskih društev na prostih vajah, oziroma Koledar in vreme. — Danes: 7. vajah na orodju in skupinah, vršiia se bo ned. po Binkoštih. Apolinar, škof. — Jutri: na veseličnem prostoru velika ljudska vese-Kristina dev. lica, ki bo vsakemu udeležencu nudila nekaj Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne zabavnega. V razvedrilo cenj. občinstva se 32 Cels. — Vreme včeraj : lepo. bo na večer prižigalo umetalne ognje, spu- — Vremenska napoved za Primorsko: ščali se bodo balončki v zrak; za mladež je Večinoma jasno, lokalne nevihte, lokalni postavljena visoka smreka z darili na vrhu, vetrovi. ki osrečijo drznega plezalca. A tudi odraslim I naj si ogleda p in prepriča v veliki izberi - dobri kvaliteti in nizkih cenah MANUFAKTURNE TRGOVINE HEDŽET & KORITNiK v GORICI■ W Na debelo in drobno! V Tistu, dne 23 julija 1911. „EDINOST" St 203 Stran IX rožicam — devojkam ! Vipavska inteligenca je v najtesnejšem objemu z nami seljaki ve-seljačila in dajala s tem ponoven spodbuden dokaz,. kako jim je pri srcu narodno društvo „Čitalnica", ki bo v kratki prihodnjosti slavila svojo 50-1 e t n i c o. Poddražani, Ci-talničarji ! Ako ste razumeli v tem občevanju dokaz demokratičnega, nacijonalnega razvoja — tedaj ste živi, tedaj ste hrast na poljani, ki s Šumom odgovarja viharju! Imate-li meč ob boku ? Vrtomirov prstan ? Naš čas se bliža, torej — naprej! Od figovega drevesa pa se učite prilike: Kadar je pognal brst — tedaj je leto blizu! Zaključujem. Vipavskim pevcem, občinstvu in druŠtvenikom: Slava! Vas pogorela. V četrtek po noči je v Ufcvah na Koroškem nastal požar, ki je od 116 upepelil 80 hiš s skednji vred, tako da je pogorelo vseh poslopij 102. Domače ljudstvo je bilo večinoma v planinskih se-nožetih. Ljudem je zgorelo vse. Cerkev je ostala, istotako župnišče, šola in nekaj hiš v bližini kolodvora. Škode je okolu pol milijona kron. Pogorele so vse vojaške barake, pošta, orožniška vojašnica, gospodarska hiša. Živina je večinoma rešena, ker je na planinah, zgorela je le ena krava in mnogo puuluauiu vcotiiwn uivdtui, vspored, ter1 prašičev in koz. Ogenj je izbruhnil v neki druge natančnosti te prireditve se objavijo hiš ci za gostilno Ohman ter se s.lno naglo pravočasno. B .žnja bratska društva so na- razz.nl. Pravijo da je nekdo zazgal. Prebi-prošena, da vpošievajo glede na preblag vaistvo je ze silno trpelo ob veliki povodnjt namen te prireditve, dan 6. avgusta, ter dajeta 1903, 1907 in 1909. svoje eventuelne zabave ali veselice odlože j Z obupa umoril oče na kako drugo nedeljo. Iz Tomaževice. Dne 16. t. m. se je vršila v majhn« a prijazni vasici Tomaževici blizu Komna, prva, a dobro vspela veselica, ki jo je priredilo mlado „Bralno in pevsko društvo Nap edekw. Z ozirom na to, da je udeležencem se bo nudilo, da vsakdo njih z \ mal denar ponese v svoj domaČi kraj t£jne spomine na ta dan. Krasne spominske čašice, znaki, pahljače, razglednice itd. Vse to ii drugo se bo prodajalo za lastno ceno. Dalje opozarjamo še enkrat cenj. ude-ležnike, da se radi navala prt vhodu na te-lovadišče vstopnice ne bodo tamkaj prodajale, temveč pri blagajnah ob potu na isto. Naj si torej vsak že poprej nabavi vstopnico. Slednji? poživljamo cenj. zletnike, da se ta dan radi njih udobnosti poslužijo poseb-negi vlaka, ki bo veliko hitreje vozil nego sicer. Odhajal bo iz Gorice ob 12. uri 41 min. opoluflne \er se vračal iz Ajdovščine ob 10 uri 35 m zvečer. Poleg tega bo pa možno le - tem udeležnikom prisostvovati sprevodu in pozdravom. — Torej na veselo svidenje dne 28 t. m. Bratski „Na zdar !" Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah priredi skupno s pevskim društvom „Nabrežina" v nedeljo 6. avgusta t. 1. veliko veselico pod milim nebom v Na-b r e ž i n i. Čisti dobiček te veselice je namenjen naši prekoristni družbi sv. Cirila in Met->da in sicer nabrežinski in barkovljanski podružnici. Veselični prostor, r—i) imva 1 (ALI OGLASI [H! oio vsebino pokaže slovanski živeli, Dno4itn4rtinA za zjutraj in dve uri , . , . J. . F . . _ . -J riioircZnil/U popoludne, Učem takoj, ugla- kako deluje m se razvija, njegove težnje in siti se je v ulico Commerciale Štev. 9, III. nadatr. njegove vspehe. Vsak Slovenec naj pozna vrata št. 37 (hiša Hdlebrsnd). Prednost imajo one natančno one Činitelje, kteri 80 razvijali in postrtžni e, katere stanujejo v bližini te hiše. 1277 razvijMj0 syoje delo za skupno narodno Ifpp hnrom iskoristiti neki paunt. iščem obrambo in ojaČanje. Pregled dela teh čini- l\er IlUbcm kapitalista z 10—12 000 K. — teljev nam bo pokazal marsikaj novega. Pocudbe pod ,Lucroa o", Trst, glavna pošta. 12'9 ySQk denarni fl// frgOVSkl Zavod, kteri Za- Prfl^tnr za ^S0^110 (manufakturno ali služi nas vseh pozornost, bo uvrslil v „ Ve- rrUolUl ieUznino) z opravo vred odda liki Jadran" popis začetka in razvitka svo- takoj. Frano Cvek, de.tQateur v Kamn^u jega delovanja. „V, liki Jadran" boob.egal -pregled trgovine in obrti, kolikor se je na- Gospod čna iš2 haiv rokah1fh }jad\s tem 8/ nr bo otroke. Ponudbe pod 1'ružabnica« Edinosti 1267 izvila lepa slika slovenske gospodarske po---litike in opazili bodemo pri tem morda tudi Red«a prilika. ^^n^a^J De^re sIabeea naPredka naš,h obrt- hiša z velikim senčnatim dvorščem v dobrem stanu nikov m trgovcev. ... s prodsjalnicj m krčmo. Potrebnega kapitala naj- Pregled kulturnega dela mora biti najmanj 2000 kron. Drugo se pečata po dogovoru, popolnejši, obstgati mora naše šole, naše Letnega prometa 45 tis^č kron, a ta svota se po- kn]Jge naža drultva : potrebno se je ozreti a—:: — i- — Naslov pove inseratni J ° ' . , ~ ■ r j268 na naša socijalna vprašanja. Slovensko na- rudno gospodarstvo, fioance, promet, trgo- dvoji na Ia ek način, oddelek „Edinosti Krojaškega tt^SSZJSZ^^tTJČtt&'&Z S ovencev. r Veliki Jadran" mora biti sploh p. Občina Irnnm kiojašk« ga pomočnika. Via Farneto 46, lol/ClIl I. Vruta « 1278 Po ceni letovišče. neverjetno nizki ceni (1000 K) hiša v senčnatem pripraven „Vademecum" za vsakega Slovana. Da bo mogoče vse to delo v redu izvesti poživljamo vsa one, katevi soglašajo z našo mislijo, da čim preje sestavijo svoje kraju na Krasu, blizu Komna. Hiša je dobro obra- , ^»J«, ^ F^J? njena, ima v pr.thčju kuhiujo iu čumnato, v L n»d podatke za tiseK in Jih vposljejo. Vso tvanno atropju 2 atibi iu lesen mo^tovž, zravea pa dvorišče j bode, predno gre v tisek, pretresel in pre-in vrt za zeltnjavo, nekaj sadnih dreves in 19 od- glt(JaJ posebni odbor sestajoč iz atrokov- ra«l.h plemenitih tn, katere same nesejo oorejtt kov# Veliki Jadran" bo ukusno opremljen kupnine. Po udbe naj se pošljejo pod: J. K. lOOO n r i pošinoiežečd Trat. 12«) Iz Podgrada. — Tukajšnja moška in ženska podružnica sv. C. in M. sta priredili v nedeljo zabavni večer, ki je gmotno in moralno najlepše uspel. „Gorska vila" je nastopala točno in dovršeno, a vendar ni bilo doznati, da bi ji bil zadnji spor v društvu posebno koristil. Diletantie so pokazali, da . _ . bi se lahko lotili tudi boliših in za naše žalo na ulice. Potres ni napravil škode, kraje in razmere primernejših predstav. Ša- 6. uri zjutraj je bilo čuti lahek potres. Ijivo srečkanje je vzbujalo nad občinstvom. Ustaja v Albaniji, dovolj smeha in zabave, le predolgo se je. _AM..I __ .. n . . . » vleklo; boljše bi bilo, nabaviti si drugikrat . SOLUN 22. Nemirov v Podgon in Ar-za srečolov manj in boljših predmetov! - girokastru so se udeležili Bektaša derviši. Tudi šaljiva pošta je prinesla družbi par Ha.dar-Baba, ki je moral pobegnili na Grško, kronte. - Splošno je bila zabava vseskozi ^ dospel semkaj, da pridobi za vstajo tukaj animirana. Razveseljiva je bila zlasti udeležba se naha ajoče mnogoštevilne južne Albance, vašč nov, kar nam daja upanje, da sčasoma Policija je bila opozorjena nanj in ga je vendar izgine iz Podgrada ono vkoreninjeno zaprla. j nezaupanje, ki je vedno vladalo od strani SOLUN 22. Dva oddelka strojnih pušk domačinov napram takozvanim „flikarjem". odideta v Meduo. Mlajša generacja gotovo ne bo sledila svo- s alikami. Obrnili smo sa na strokovnjake za posamezne priloge in od vseh strani se nam Ifi intnd gospodična, vešča slovenskega, nem- 10" IC lila ;sega in laškega jezika išče Blužbo - , M v trgoviLi kot prodajalka ali blagajničarka. Prijazne i beta podpora. Predsednik rb!ov. M tiče ponudbe pod „R S. 1227". 1*27 prof. dr. Fr. Ilcšič bo n. pr. napisal pregled TTTTI kulturnega dela Slovencev iifihonill v popravo ure, šivalne o IflClIdllll^ stroje, kakor tudi druga mekanićna Času. v najnovejšem dela po nizkih cenah. Ulica Giuluni it 29 Ln. 12f<4 Potrebno je, da se delo čim preje sestavi, Zhto naj vsak kdor le more pomaga Javni ples ŠTfi P,M6,ki mUdenia,^ z „aUet. ID sestavki T korist naše skupna narodne stvari. Natančneja pojasnila daje z zemljiščem na predaj v Rocolu. Naslov .Sd pove zaloga krme Via Giulia 33. 12: 6 Molo stanovanja se oddajo v najem v Koianu ITI d I d Vpraša naj se št. 16. v žganjarni via Geppa 1146 Slovanska knjigarna Josip Gorenje Trst, ul. Caserma št. 16. Spretna P. Bojan 75. šivilja za perilo in obleke prjsi za dtlo. Gre tudi na dom. Naalov M- 1258 j»m prednikom, ker uvideva, da v Podgradu kaj dosežemo le tedaj, če združimo vse moči, ki so dela volji e in zmožne. — Onih veljakov in „narodn akov* obojega spola, ki prireditve CM podružnice konsekventno ignorirajo, za d nes še ne omenjamo, ker Še vedno upamo, da se v doglednem času korenito poboljšajo. tfruge slovenske dežela Iz Poddrage pri Vipavi. Naša sicer tiha vas je bila prošle nedel|e v najbujnej-šem toku življenskega razpoloženja. Kmetijska Čitalnica je priredila s sodelovanjem C. in M. podružnice veselico, ki je moralno kakor tudi gmotno najlepše izpala. Igri: Bob iz Kranja" in „Nemški ne znajo" sta bili od čitalničnih članov na občo zadovoljnost proizvajam, pevske točke pa so se morale ob burne n aplavzu občinstva ponavljati. Zlasti Budimpešta 22. Bivši honvedski mi-; nister, general pehote Ludovik Jekelfalussy je danes umrl na svojem posestvu. San Sebastian 22. Kraljica Viktorija je odpotovala v Švico. Teneita 26. Nemški križar „Berlin" je dospel semkaj. Topničarka „Panter* je Še . vedno tukaj usidrana Budimpešta 22 Danes opoludne se je vršila ministerska konferenca, ki se je bavila z vprašanjem uvoza argentinskega mesa. GORILNA II. D. 0. Glasovir levo. Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, u1-8k;?t; zahvale in v obče kakoršnokoll vrsto belo 9tf oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v 1050 ul. Giorglo Galatti št. 20 (Narodni dom) -—---- polunadstropie, levo. — Urad je odprt *e v dob«*«™ »n proda ^d, ^ „„ ]2_ dop. in od 3. do 7. zvečer. Dalmatinska gostilna ^ Črno, dalmatinsko, opolo po 80 st.. in Dobra kuhinja. selitve v 1248 Trgovina pohištva Peter Jeraj v Trstu, ulica Vincenzo Bellini št. 13 se preseli jutri, 24. julija t. 1. v ul. San C«iovanni 5 k vogal ulice Nuova. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g HENRIK KOSIČ Jc „Rožmarin" je šiloma učinkoval na srce po- MA mniu>nieno slušalcev. Pred in po veselici se je razvila p0p0llKjll>a Ha nOVO ^Urejena na dvorišču in gostilniških prostorih Žgurje- in ^ najmodernejem slogu slikana. Točijo vih svobodna zabava, mej tem pa se je na se razjična pristna vina. Ob vsakem času Plesišču vrtel mladi s et ob veselih zvokih se dobijo gorka In mrzla jedi!«. R cmanjske godbe. Teklo je rujno vince, tekla do milote govorica, junaci pa so peli Carlo Kasem manufakturna trgovina vogal via Conti TKST vogal via Conti vta Se te Foufaue šiev. (H ša Morpurgro). Specialiteta : perilo za moSke in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, 5ipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno. Krila, predpasniki, not»a ice. malje, srajce, ovrataiki, ovrat- = CENT KALA V P K AGI. * LHtan«'Vljena leta 18ti8. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicaii — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih - Kralj. Gradcu - Piseku ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančna posle. s Sprejema borzna naročila. iia Obrezuje vloge vložui knjižici po Na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke pr ju kurzni izgubi. Oskrbuje inka- j nth ur, kakor tudi < itenthili ur vukt vrst& ■j Muitii n iJafi Butec I - Še si nisi zapomnil, * ci^ nG kadim drugega cigaretnega papirja ali ovitka :: ... kakor edino in vedno le ...