13
Naši dopisi.
Iz Gorice. (Čitalnica) je razposlala svojim udom program svojih veselic za letošnje leto; plesala bo veliko, namreč 11. in 17., 21. in 31. januarija, 8. in 15. februarija, besedi boste dve: 1. in 19. marcija; tudi s časniki je obilo založena, ima jih namreč 36 (19 slovanskih, 12 nemških in 5 italijanskih).
v
Vransko na Staj. 5. jan. — N&rodna naša čitalnica napravi 18. dne januarija t. 1. „besedo" in tombolo. Vsi čast. udje so vljudno povabljeni.                     Odbor.
Iz Vipave 11. jan. — Dopis „Narodove" štev. 4. nam širokoustno očita neresnico, ko smo poročali „Novicam" v zadnji štev. preteklega leta o polomu, ki se je godil svetega dne ponoči na farovška okna. Povedali smo v tamošnjem dopisu „sine ira et studio" dogodbo, kakor se je bila izvršila, in kakor je bila o njej tudi splošna govorica. Ako bi bili Vi, gospodine ?,Narodovecu, dotični list pred seboj imeli, ko ste — pi-savši „Narodu" tako imenovani „senzacijozni" dopis — po kameleonsko obrazu barve dajali, kazali bi le pri tem svoj navadni „rumeno-žolčati" obraz. Naš dopis govori o „liberaluškidruhali", ki je šla v far o ž okna pobijat, potem ko se je po gostilnicah „konfesionslos" obnašala. — No, recite, da to ni res! Mar niso bili tisti, ki so po dveh gostilnicah prej samo o verskih sad e vab rogovi lil i  (in to vemo iz gotovega vira),
0                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               *
tudi rogovileži pred farovžem?    Vsaj  so  izjavili  v go-stilnici, da hočejo brezverni »konfesibnslos" biti kot pokojni Spazzapan. No, gospodine „Narodovec", mar niso ' bili ti  —  s   Spazzapanom   vred   enacih   misli   —   tudi njegovi prijatelji?   — Vsaj so mu zato tudi kot po-grebci najiskrenejšo  slednjo čast izkazali.    Eden izmed njih,   ki je križ pri pokopu   nosil,  je   pa ravno zarad poloma na 3 dni v zapor obsojen.   Kako bi mogli take gospodiče,   ki  se   kot  ,.liberalci"   širokoustno  v zobeh nosijo, pa se zraven tako kot pošteni, omikani liberalci vesti ne znajo,   drugače  imenovati,   kakor „liberalu-ška dr u h al"?   —   To  Vam radi   potrdimo — Če hočete tudi „širokoustno" — enkrat ali dvakrat, dasiravno je žalibog!   naš ljubljenec,  gospodič in mladič — Otto Kullnig — ne toliko  zarad  poloma,   kakor marveč   zavoljo „inšpekcijona" v svitli kapici zraven stal.   — Ta tedaj,  kar smo  pisali „Novicam",   menda ni „čista neresnica", s katero nas Vi, gospodine „Narodovec", objavljati blagovolite,   ampak  gola je  resnica.   —   V jedro vaše   „chronique scandeleuse"   pa   se  ne moremo spuščati,  ker o tem ne vemo toliko, kolikor vaši „Vi-pavski vrabec"; bo pa že naš „ljubljenec in mladič" — Otto Kullnig — ki morda s svojo „liberaluško druhaljo" na tak  ponočni   „inšpekcijon" hodi — v   svojo   „čast" kaj več   o tem vedel povedati.    Mi   si   si   o tej   zadevi mislimo svoje, kajti čas nenadoma marsikaj prinese, kar črno poteptano resnico v svitlobo stavi. Malopridna „li-beraluška druhal" nikakor ne otemni poštenih liberalcev, ravno tako ne sumljivo spotikanje našega pošteno vrlega gosp. dekana. Vsaj je ime Grabrijan v Vipavski do* lini skozi   43  let  pri   vseh  poštenjakih tako visoko Čislano, da si mladiči „vrabci čivkarji" ne bodo mogli Se svojega mehkega kljunčeka o njegovi poštenosti in zna-Čajnosti   brusiti,   akoravno so  mu —   kakošen   luksust poslali   omenjeno   številko   „Narod-ovo"   dvojnato   pod zavitkom in kup   druzih  enacih po Vipavski dolini poštenim Vipavcem.    Naj   bi   si  raji   „mojster  pekec" L njimi svoj n6s  podkuril,   če  ga kak „uLhod"   moti — ali pa kdo drug,   ki  je   ob  svojem času ob Vipavskih voglih   s   svojim   lastnim   blagom   tudi   marsikaj   „kra~ maril" — kar pa „vrabci čivkarji" pozabijo.
Iz Bistričicc 3. jan. — Za župana je bil pri novih občinskih volitvah voljen Janez Cevka iz Prapreti za Kalom, Janez Namlen od ravno tam, in Janez Silevec iz Okroglega pa za občinska svetovalca.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor je včeraj, ki ae je začel po 9. uri dopoldne, popoldne ob 4. uri končal svoje delovanje. Pri konečnem govoru je deželni glavar na kratko naštel važnejše stvari, katere je zbor obravnaval, in razvidno je bilo iz tega, da je dovršil precej veliko in tako, kakor denarne moči deželne pripuščajo. Onih viharnih razprav, kakor so bile včasih v prejšnjih zborih, ni bilo zdaj; mirnejše so tekle razprave; le 6© je prišel naš domači jezik v dotiko s kakim predlogom, je bil oginj v strehi. Peščica mladoslovenska je glasovala večidel s staroslovenci, vendar je nekterekral potegnila tudi z nemško, in ta je uno, una pa to podpirala, tako, da zdaj vladi ni treba razpuščati zbora, ker tiste kompaktne in gotove velike narodne večine ni več. Ali sta dr. Zamik in dr. Razlag zahajala v klub nasprotne nam stranke, tega ne vemo; to pa je bilo očitno, da sta z unimi večkrat manevrirala združena. — Med novimi poslanci sta gospoda Lavrenčič in Pa-kiž časti vredna možaka stare slovenske korenine, g. Braune iz Kočevja je jako miren in previden mož; o A. Obrezi ne vemo zdaj več kakor to, da je dva dai dosledno z dr. Razlagom glasoval, če tudi je le on sam ali se kdo drug ž njim bil. Huda bolezen, ki pa ae je zdaj, hvala Bogu, na bolje obrnila, je zadnji čas zadr-žavala g. Pintarja,   da ni mogel priti v zbor,  goap*
14
dekanu Grabrijanu pa ves čas kužne bolezni Vipaf-iike fare niso pripustile prihoda v ta zbor. Zarad bo-lehnosti tudi c. kr. deželni predsednik grof Auersperg zadnji čas ni mogel pričujoč biti v zboru, in to menda je krivo, da na stavljene interpelacije zbor ni dobil odgovora.
— {Iz odboroveseje družbe kmetijske 4. dne t m.) naznanjamo važnejše obravnave. Predsednik baron K. TVurzbach pozdravlja gosp. odbornike v 1. seji novega leta, dr. Bleiweis mu pozdrav odzdravlja s živioklicem, kateremu se pridružijo vsi pričujoči odborniki. Bere se potem pismo gosp. ministra kmetijstva, ki se zahvaljuje za poslani mu najnovejši zvezek „kmetijskih naznanil" in s toplo besedo hvali delovanje družbe kmetijske. — Z velicim veseljem se sprejme krasni darmi-nisterstva: izvrstna knjiga s velicimi podobami naj-žlabnejših trt, ki jo izdaja Goethe, vodja Mariborske vinorejske šole pod naslovom: „die fur den Wein-bau Oesterreichs werthvollsten Traubenfarben"; škoda le,' da bode knjiga še le v 8 ali 9 letih končana; odbor je sklenil prositi ministerstvo, naj blagovoli 1 iztis prihodnji Dolenski kmetijski šoli. — Ministerstvo kmetijstva naroča odboru, da v slovenski jezik prestavi pravila Staj arske vinske družbe, da se potem še posebno natisnejo in na Kranjskem, Stajarskem in Goriškem razdelijo (pa tudi v Istri po predlogu gosp. P. Kozlerja). — Na znanje se vzame, da bode letos junija meseca velika razstava živine in kmetijskih mašin v Bruselju (Briissel). Občina Turjaška, ki prosi za bika in dve ovce, se poduči, da bikov ne daje več družba zastonj , ampak po poti dražbe, in da za ovce je prošnja že prepozna; „Novice" vse, kar družba daje po deželi, razglasijo; zato je treba ob pravem času se oglasiti. Isto tako se poduči gospodar Janez Marot iz Badovne. — Sirarski družbi Bohinjski se posije bro-šurica grofa Belrupta, predsednika Predarlberške družbe kmetijske, pod naslovom: „Die Kasereigenossenschaften." — Gosp. župniku Volcu se naznani, da za polovico cene prodani biki so Bicer tudi namenjeni plemenstvu dotiČne okolice, al lastnik ima pravice do tega, da se ne spušča bik preveč. — Po predlogu g. Lasnika se bodo podružnicam za poskušnjo poslale mišje pastf, v Dunajskem kmetijskem časniku ze!6 priporočane zoper poljske miši. — Kot nova uda sta bila sprejeta goap. Janez Gams, posestnik v Loki in gospod Miha brone c, posestnik in mlinar na Jesenicah. — Ker zimski mesec januar ni ugoden vnanjim udom za občni zbor, se je enoglasno sklenilo, občni zbor napraviti meseca maja o velikem sejmu.
— {Skupni pregled bolnikov in porodnic v deželni tukajšnji bolnišnici leta 1873.) Na oddelku notranjih bolezen bilo je bolnikov 1119, od katerih je bilo popolnoma ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 762, umrlih 201, — na oddelku kirurgičnem jih je bilo 928, od katerih popolnoma ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 638, umrlih 71, — na oddelku za kožne in sifi liti čne bolezni 496, od katerih popolnoma ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 346, umrlih 18, — na oddelku ženskih bolezen 47, od katerih ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 31, umrlih 18, — v norišnici je bilo bolnikov 149, ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 42, umrlih 24, — v porodnišnico sprejetih žensk 117, otrok je bilo rojenih 106, od katerih je umrla l ženska in 1 otrok. — V letu 1873 je proti letu 1872 vstopilo več bolnikov, namreč v bolnišnico 371, v norišnico 11, v porodišnico 7, skupaj 389 več; vsled tega je tudi konec leta 1873 proti lanskemu letu več bolnikov ostalo, namreč: v bolnišnici 97 (med tem 28 ko-zavib), v norišnici 8, v porodišnici 1, skupaj 106. — Ker dežela ne sprejema zdaj nezakonskih otrčk (naj-
den cev) več v izrejo, se je njih število iz prejšnjih let, ki je konec lanskega leta znašalo 780, znižalo na 655 zato, ker je 125 otr6k dovršilo 10. leto, s katerim najdenci izstopijo iz deželna skrbi. Ko ti otroci pridejo iz reje deželne, nima deželni zaklad nobenih stroškov več, ki jih je imel, dokler ni bila najdenišnica v Ljub* ljani odpravljena, kajti en najdenec je prizadjal okoli 300 gold. stroškov deželnemu zakladu. Želeti je le, da bi po vseh deželah se odpra\ile najdenišnice, ker ne samo na konst je to deželnim zakladom , ampak tudi na dobro je nedolžnim otrokom, da se matere io in očetje njih ne ločijo od njih, in na korist je m orali teti, da se ženske varujejo nečimurnosti. V vsem skupaj je tedaj preteklo leto bilo v Ljubljanski bolnišnici 2739 bolnikov, — po takem je bolnišnica 1873. leta imela skupaj 2962 glav v svojih prostorijah , tedaj skoro 3000, od katerih so jih k sv. Krištofa nesli le 326, — gotovo majhno število, ako se pomisli, da veliko bolnikov v bolnišnico pride še le na koncu svojega življenja. Po velikem številu bolnikov pa se tudi lahko sodi, da vodstvo in upravništvo imata posla vel ko, a da tudi ni kaj bodi reč, ki jo imajo usmiljene sestre a gospodarstvom za jed, pijačo, perilo in postrežbo.
— {Gosp. Adolf Obreza) je bil namesti prezgodaj nam umerlega g. Matija Korena 8. dne t. m. v Postojni za deželnega poslanca izvoljen z 43 glasovi, gosp. Ivan Vil h ar je d bil i*6 glasov. Razloček med glasovi je očividno tako majhen, da je le zgolj naključna, kdor je zmagal. „Slov. Narod'4 se jako nepre-vdarjeno baha, da smo „klHrikalci" padli pri tej volitvi, žabi pa, da so le „Narodovci" velikansk fiasko doživeli, kajti njih proklamirani kandidat bil je g. Hren, ki se je volivcem še sam s ,,klasičnimi" svojimi pismi za poslanca ponujal. Mi „klerikalci" v silni naglici, s katero nas je prihitela volitev, brez obširnega razgovora z volivci in drugimi veljavnimi možmi, nismo hoteli ukazovati jim : „tega volite!4' ampak ponudili smo jim tri rodoljube na izbiro, in ker tedaj še nobene gotovosti ni bilo, za katerega bode večina, samo zato je bil gosp. dr. Costa od odbora „Slovenije' naprošen, naj a gosp. Mlakarjem in Lavrenčičem gre v Postojno k volitvi. Daje mala večina glasov se izrekla za g- Ob r ez o, storila ni s tem nič druzega kot to, da si je tudi iz tr6-jice naše nasvetovanega izbrala. Da je g< sp. Adolf Obreza narodnjak, to je , Slovenec", pripor« čaje tr6* jico, odločno rekel, ki se pa menda tudi o tem ni motil, daje trdil, d* O brezo v program ni program Zamikov in ne Hrenov. To nam pa kaže tudi lastnoročno Obrezovo pismo, ki ga imamo pred seboj, y katerem svoj program razvija in v katerem nič ne stoji od onega „liberalizmau in „brezverstva", ki ga „Narodovciu v smislu nemčurjev svetu ponujajo; ,,prizadevanje za prijazno spravo med nesložnimi rodoljubi" so med drugim besede njegovega programa. Mi nimamo nikakoršnega upanja, da bi se kedaj pri nas osnovala srednja stranka „Mittelpartei", ki jo je dr. Kazlag nameraval že s svojo ,,Adrio", zato bode vsako „pnsredovanje" , če tudi je namen dober, brez vspeha ostalo. Staroslovenska stranka ne more in ne sme nič izbrisati iz svojega programa, Če noče, da se iznevčri narodu slovenskemu, katerega v deželnem zboru zastopa. Al tudi ni podoba, da bi se mladoslovenska stranka predrugačila, ker ona z razpetimi jadri jadra na barki nemškega liberalizma in brez verstva, kar prav debelo kaže v današnjih kovicah" omenjena knjižura „vera in pamet", ki jo je na svitlo dala „Narodova tiskarna", katera je ognjišče mla-. doslovencev. - V pondeljek že je prišel g. A. O breza v deželni zbor; pri glasovanji je vstal, kedar je dr. Razlag vstal, in obsedel z dr. Razlagotp vred. To je vse, kar za zdaj vemo povedati o nasledniku — g. Korena,
15
v katerega je ves volilni okraj po vsej pravici zaupal; žalibog, da ga je dežela naša prezgodaj zgubila!
—  (Mnoge volitve županov) so se vršile zadnji mesec preteklega leta; tako je bil za župana v Št. Petru izvoljen Janez Spilar, — v Knežaku Luka Bergoč, — za Smerj Jakob Ha leč kar, — za Prem Andrej Frank, — za Vrabce Marko Trampuš.
—  (Božični veselici v kat. rokodelski družbi) novega leta in sv. treh kraljev večer ste bili dosti živ dokaz krepkemu stanju družbe pomočnikov in lepemu raz-vitku vejice njene — zdaj ravno triletne družbice rokodelskih učencev. Vneta ljubezen, s katero so pomočniki svoji družbi udani, se je kaj očitno razodevala v vsem njihovem gibanju,   in   vzlasti v  govoru   bukve-
i veznega pomočnika Bonača, ki je prav po svoje podobo družbe razvijal in navadne presoje v imenu svojih tovaršev resno in šaljivo odbijal. Gotovo se je obilno zbrano občinstvo razšlo z živem prepričanjem, da družba je rokodeljskim pomočnikom v resnici tisti družinsk dom, v katerem bratovska ljubezen, udje med saboj, vse skupaj pa z njihovem vodjem tesno združuje.
Sv. treh kraljev večer pa je bil večer obilnega veselja rokodelskim učencem, katerih je 71, — toliko, da se jih zarad pomanjkanja prostora vsaj začasno več sprejemati ne more. Pokazali so se fantje po vsem svojem obnašanju, s petjem in deklamovanjem vredne tiste pohvale, s katero jih je obilno zbranemu občinstvu predstavil kakor prve dni tega društva, tako še danes nevtrudljivi družbeni vodja, gospod dr. Vončina ko čedne, pridne, za svoio družbico vnete mladenče, kateri *o preteklo leto s svojimi dvojačami, ki so jih dajali shraniti j vložili nič manj kakor 62 gold. 40 kr. — Z delitvijo božičnih darov, ki ste jih zopet priskrbeli blagi gospi Solmajerjeva in Murnikova, se je končala lepa večernica, ki je veliko srčnega veselja pripravila ne samo obdarovanim fantom, ampak gotovo tudi vsem drugim, ki so se je vdeležili.
Parola današnjih dni — žalostnega spomina zarad finančnoga poloma — se razlega po Dunajskih liberalnih časnikih v eno mer: „skrbite za male rokodelce (forget fiir bert ftleitrjeroerbeffonb). Kazaje na to društvo, čegar vodstvu je skrb prav zato, da pomočnikom in učencem dohaja vsak večer mnogovrstni poduk in poštena zabava, vprašamo zdaj: ali ni to društvo glede na gori omenjeno ,Jskrb za male rokodelce" zlatega denarja vredno?
— (Narodova tiskar niča) v Ljubljani je izdala uni-dan pamflet na vsako pozitivno vero pod naslovom „vera in pamet". Ker se pisatelj skriva pod im6 kislinski", ki ga nikjer ni, in je Stergar svoje žive dni mislil na vse drugo nego na to, da bi zakladal knjige, tedaj se le ,,Narodova tiskarnica" mora imeti za tisto kuhinjo, kije v tej kojižuri prekuhala spet to, kar o verskih zedevah kuhata „Narod" in „Tednik" v svojih listih. Preneumno je to, kar ta ,,pamet" blodi o „veri", <la bi pretresali to pisarijo na dalje. Ta „pamet" namreč pravi, da ,,edino to je nevera, Če kdo pravi, da to ali uno veruje, česar pa vendar v srci ne veruje", — „verovati pa sme vsak kaj, kakor hoče", tedaj tudi nič. Pisar sam je čutil hudobijo, da je pamflet dal na svitlo, zato se zagovarja, da ,,ne izhaja iz hudobnega srca", in napisal je tej knjizuri potni list s tem, da gre — „iskat boga"! Da ga ta popotnik ne bode dobil ondi, kamor on zahaja: v krčmi in kavarni, to pač vsak na prvi hip ugane. Eno je pa, kar se na več krajih te „pameti" kaže preočitno in to je zavid po ,,mastnih službah". Dajte „Mislinskemu" ,,mastno službo", pa — ne bo Šel — ,,iskat boga"; našel je potem že — »svojega", in tiho bo. „Vera ni v nevarnosti!" Tako ceno imajo vse take pisarije.
— (Poberki iz časnikov.) V 5. številki „Slov; Naroda" se je dr. Zamiku, kot prvosedniku odseka za poročanje o poročilu delovanja deželnega odbora, razvidelo, tisto polje obdelavati, ki se imenuje polje „škandala" in na katerem je dr. Z ar ni k do vrhunca priplezal. Iz aktov deželnega odbora je namreč svojemu glasovitemu „leiborganu" in trosilcu „omike" „Na-rodu" prepis dil onega računa, ki si ga je dr. C o sta prislužil za to, da je lansko leto na prošnjo deželnega odbora prevzel velikansko pravdo za 337.211 gold., za katere je našo deželo mesto Tržaško pri Dunajski državni sodniji tožilo, trde, da ima Kranjska dežela ta dolg za Kranjske najdence mu plačati. Ne le to, da je dr. Gosta moral veliko dni in noči žrtovati za to, da je iz cele gromade večletnih aktov si nabral gradiva za brambo naše dežele, o čemur dr. Zarnik nobenega pojma nima, moral je dr. Costa potovati v Gorico, potovati na Dunaj, in ondi bivati za tega del 9 dni. In za vse to in mnoge pisarije je zaračunil dr. Costa v vsem skupaj 936 gld. 41 kr. Deželni odbor mu je te zmerne stroške s zahvalo in radosten povrnil za pravdo, s katero je deželi Kranjski rešil 337.211 gold. In to se drzne dr. Zarnik porabiti v „Narodu" zato, da bi z blatom ometal dr. Costo — brez pomislika, da je sam sebe najbolj ometal pred vsem, ki so ondi škandalozni članek brali ali o njem slišali. Ce se je dr. Zar-niku zdelo, da račun dr. Costa je prenapet, naj bi ga bd, kakor je nameraval, v deželnem zbora prinesel v obravnavo in ondi svoj ,,pogum" pokazal; al„pogucn" mu je zlezel v hlače in ,,Narod" njegov nra je moral na pomoč biti, daje izbljuval svoj žolč. In ˇ kako n epoštenost je, oslepljen strasti, „Nar." še pri tem zagazil! ,,Novice" namreč od predlanskega leta št. 19. stran 151. navaja, da so rekle, da dr. Costa brezplačno opravlja svoja opravila. Da, da, gosp. dr. Zarnik! „Novice" so na str. 151. 19. lansk. lista res rekle, da dr. Costa brezplačno opravlja svoja opravila — al o čem so takrat govorile, ko so to rekle? O banki Sloveniji. O banki „Sloveniji" so „Novice" v onem (napačno citiranem) članku govorile in samo o banki Sloveniji, primorane braniti čast dr. Coste zoper tolovaj stvo „Narodovo". Naj sodijo častiti naši bralci zdaj sami: ali je to pošteno: prevračati jasne besede „Novic" in na tako podlago omadeževati rodoljuba, ki ne samo to, da pri banki „Sloveniji" opravlja veliki in težavni posel brezplačno, ampak brezplačno opravlja na čast in korist našemu narodu že mnogo let še mnogo druzih opravil? Ali je to pošteno, oponašati odvetniku zasluženo plačilo pičlih 900 gld. za dobljenih 337.211 go!d., ki bi bili deželo našo na kant djali, ako bi bila pravda zgubljena? Naj praša dr. Zarnik Ljubljanski mestni magistrat, koliko je plačal on dr. Wie-denfeldu na Dunaji, da ga je brez narejanja pisem, brez potovanja samo dvakrat zagovarjal pri sodniški obravnavi, in zvedel bi bil, daje za vsako pravdo mu plačal po 500 gold., tedaj za dve 1000 gld. — Ali je tedaj pošteno, vprašamo dr. Z ar nika: veliko zmago dr. Coste pri Dunajski državni sodniji v nič devati, za katero bi bil po pravici lahko naredil ekspensar čez 200) gold. in za katero je zahvalno pismo prejel cel6 od Istrijskega deželnega odbora, ki je s Kranjsko in Istersko vred v isti zadevi tožena bila od magistrata Tržaškega. — Kdor vse to premisli in poleg tega še to ve, ko likošnv ekspensare koncipijent dr. Zarnik delati pomaga, pač ne more drugače, kakor da s Greu-terjem vred reče:  Pfuj!
—' (Šestnajsta slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v soboto 17. dne t. m. Predstavljala se bode jako lepa in zanimiva igra ,,Zlaznela je" po fran-coskej „EUe est folie" (nemški „Wahn und Wahnsinna).
16
Za gotovo se nadejamo, da bode gledališče dobro obiskano , ker smo si s vesti, da se bode igra tudi dobro predstavljala.
—   (Slovensko gledišče.) V pondeljfk ste prišli na oder dve igri: „Ti si angelj" in „Pri meni bodi!" Prva je jako zabavna vesela igra po lahkem, francoskem stilu, in se je vrlo igrala; zlasti gospodje Kocelj, Koli i, Schmidt in Kaj zel so se odlikovali memo gospodičin Jamnikove in Podkrajšekove. Občinstvo je ploskalo posebno prvima. — Druga že znana in žara d petja priljubljena igra je tudi zadovoljila občinstvo, zlasti g. K o 11 i s svojim petjem. Občinstva, žali-bcg, ni bilo toliko, kolikor bi ga bili igralci in igri zaslužili.
—  (Sodniški „unicumu) smo doživeli te dni v Ljubljani. Deželna sodnija je namreč — če se ne motimo, 2. dne svečana lanskega leta — sprejela po dr. Raz-lagu za gosp. fajmoštra Jarca zoper vrednika „Tag-blattovega" vloženo tožbo „o zanemarjenji dolžne vred-niške skrbi". Očitna obravnava pa je bila, ker je dr. Razlag nekaterekrat dovolil pren6s te obravnave, še le zadnje dni preteklega tedna in ker je med tem dr. Razlag opustil zagovor gosp. fajmoštra, ga je prevzel dr. AhaČi č. Tri cele dni je trajala obravnava, 71 prič je bilo poklicanih — in kaj se naposled zgodi? Ko ima sodnija sodbo izreči, izreče, da ni kompetentna za to pravdo, ki bi bila imela pred porotno Bodbo priti! Al za to pa je čas že zamujen po postavi, in dr. AhačiČu , ki je tožnika dobro zagovarjal, ni ostajalo druzega, kakor pri visi sodniji>pritožiti se, da razsodba deželne sodnije ni veljavna. Ce viša sodnija potrdi razsodbo deželne sodnije Ljubljanske, kdo bode vzrok tega izida pravde, da fajmošter Jarec na sodniški poti ne more več iskati, kakor misli, zadostenja razžaljene časti svoje, kakor dr. Razlag sam, ki je z dovoljenjem prenašanja pravde zavlekel konečno obravnavo V In fajmošter je se obsojen v plačilo pravdnih stroškov, ki utegnejo znašati več sto goldinarjev!