^avčrojdphivpidj
Uhaja vsaki četrtek-
jK k imi pi poldne Rokopisi m1 ne vra-‘a|o. Nelrani ovana listna se ne spre-| -dinjo
Cena lir tu znaša ra celo leto I krone, zr pni leta 8 kroni. Za manj premožne ta celo leto 3 krone, ta trni leta K i hti. Za Nemčijo |e cena listu 5 K, za drupe dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema •Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vel-Urini štev. 9.
Naročnino in na-t uniia s p r e j e ni a t icavniflVo /Hjurici, irmeniška ul St. tli.
XXI. letnik.	V	Gorici,	30	jamivarja	1	‘JI
Posamezne Števili, i se prodajajo v tnl-nkarnali v Gosi o-k;i ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’nnte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carilueei. v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-stnem vi tu, po H v Oplaši m poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat KI v. Večkrat po pogodbi.
TV-oE
V likvidaciji.
Liberalci vtegnejo po tem naslovu soditi, da se hočemo baviti v tem Članku z njih likvidacijo pri »Trgovsko-obrtnf zadrugi«, ki jim je že toliko skrbi napravila, kolikor lasi imajo na glavi. Ne' V tem članku hočemo na sploh povdar-jati, da ima liberalizem v sebi likvidacijski bacil in da se moramo varovati sploh vsega, kar je liberalno, ako se nočemo okužiti s tem bacilom. 7.al, da nam niso hoteli v preteklosti nekateri tega verovati. Sedaj morajo delati pokoro.
Liberalizem, svobodomiselstvo in socializem imajo v svojem bistvu laž in napuh in to je tisti bacil, ki jih prej ali slej mora spraviti pri vseli podjetjih, pri vseli zavodih in pri vseh njihovih delili v likvidacijo. To ne velja le z ozirom na njih zadruge, ampak tudi z ozirom na njih časopisje in na njih »z n a n-s t v o«. Likvidirati je moral Andrej Gabršček pri »Soči« in »Primorcu« in likvidirati bodo morali tudi sedanji gospodje okolu teh listov in okolu »znanstvene« »V e d e«.
»Soča« pravi, da je v »Vedi« znanstvo, ki pripravlja pot do slovenskega vseučilišča. Toda to je zmota. »Veda« ima že v sebi likvidacijski bacil, Poslušajte, kaj pisari dr. Karol Ozvald, gimn. profesor v Gorici, v »Vedi« II. str. 609: »Schubert je gl a s n i k t a k' o imenovane (uboga slovenščina') imanentne til o z o f i j c, ki j o v s aj v gl a v n i h svoji h s p i s i h o p i r a n a solipsizem. T o n a z i r a lije (solus ipse samo jaz) trdi. da biva le moj jaz: vse ostalo, za kar na ta ali or: način izvem, ni nič drugega nego le vsebina mojega jaz. (Ali tudi mesečna plača?) Teoretično je ta trditev neoporek-Ijiva.i«
Te besede, ki jih beremo v »Vedi«, so nam v dokaz, da se je v njej likvidacijski bacil že silno razvil. Sc bolj nam o tem pričajo blazni članki prof. Seidla, ki trdi v »Vedi«, da »ni razlike med duševnim delovanjem možganov in strojevskim delovanjem hrbtnega mozga.«
Po mnenju »Soče« je v teh člankih znanstvo za vseučilišče, mi pa pravimo, da je v njih likvidacijski bacil.
Varujmo se liberalnih zavodov in društev, liberalnih časopisov in sploii vsakršne dotike z brezverci. Vse, kar ie v rokah liberalcev, svobodomiselccv in socialistov, pride prej ali slej v likvidacijo. Žal, da so se polastili v zadnjem času liberalci nekaterih naših koristnih društev na pr. družbe sv. Cirila '"Metoda itd. To je velika škoda. V Prihodnje moramo biti bolj pozorni, da 'Se kaj takega več ne pripeti. Kjerkoli zmagajo liberalci, tam se pojavi likvidacijski bacil.
Zato pa nam bodi pravilo: Proč z liberalci iz vseh zadrug, društev, iz deželnega in državnega zbora, proč z nji-
hovimi časopisi in knjigami! Le lam. kjer je skupno delo mogoče, kjer hočejo liberalci podpirati plemenito in pošteno delo, kjer imamo skupen namen, smemo ž njimi v družbi delovati, drugod pa nikdar ne!!
Rojaki, poslušajte naš glas, da vas ne bo glava bolela, kakor vas boli po »Trgovsko-obrtni zadrugi«.
Slolefnica rojstva slavnega škofa Jurija Dobrile.
(Dalje.)
Iz otroške dobe škofa Dobrile se pripoveduje ta-lc dogodbica. V Tinjami je imel »mali Jurič« svojo krstno botro. Ko je bil nekega dne pri njej izvenredno vesel in je pred njeno hišo vriskal in skakal, mu je botra Marica Rancr-Ca-kotič rekla: »Cuj me, Jurič! S teboj ne bo nič. Tebi vrvijo, kakor vidim, druge misli po glavi. Cujem, da miliš postati duhovnik, ali če boš ti kdaj duhovnik, hočem jaz biti nuna.« »Mali Jurič« je odgovoril: »Jaz liočein postati duhovnik, ako mi Bog pripusti. Danes pa imam dva razloga, da sem vesel. Prvi razlog je ta, da mi je bolna mati zjutraj rekla, ko sem šel v šolo, da jej je bolje, a drugi, da mi je rekel danes učitelj, da sem r.ajprvi dijak v šoli.«
Ko je kasneje »mali Jurič« postal tržaški škof in je kot škof prišel birma-vat v Tinjan, je v šali govoril svoji botri, da je on držal besedo, pa da radovedno čaka. kedaj bo ona izpolnila svojo. Dobra botra je na to šalo plakala, ko je pred seboj videla toliko uglednega cerkvenega dostojanstvenika.
Leta IS, 17. na praznik Matere Božic sv. rožnega venca je Pobrila imel prvo sv. mašo v Tinjanu. Škof Ravnikar je poslal novomašnika Jurija Dobrilo za kaplana v M uTi e in odtod za duhovnega pomočnika v Hrušico. Kmalu potem pa ga je poslal na Dunaj v Avgusti-nej, kjer je z odliko z vršil visoke šole in postal doktor bogoslovja. Ko se je vrnil z Dunaja, imenoval ga je škof za kaplana in nemškega pridgarja v cerkvi sv. Antona novega. Malo kasneje je postal katehet in ravnatelj ženske šole v novem mestu v Trstu.
Ko je bila pod škofom Legatom, prednikom Dobrilinim v Trstu, ustanovljena bogoslovnica za četrtoletnikc, postal je Dobrila profesor bogoslovja. Njegovi učenci niso mogli nikdar dosti nahvaliti Dobriline skrbi za klerike, njegove očinske ljubeznjivosti, razgovor-nosti in iskrenosti nasproti mladim bogoslovcem.
Leta 1854. je postal Dobrila župnik in kanonik stolne cerkve v Trstu. Mei drugimi stvarmi je nabavil cerkvi sv. Jušta novi Božji grob. nove orgije in lepi oltar Matere Božje sedem žalosti.
Jurij Dobrila je poznal bolj nego kdo drugi, kaj se pravi biti siromak. Zato pa je zelo skrbel za uboge. Razdelil je v svojem življenju brezštevila nov cev mej siromake.
Iz. dobe njegovega pastirovanja se pripoveduje ta-le mična dogodbica: Živela sta v njegovi župniji zakonska mož in žena, mej katerima je pa začel Imd prepir in sovraštvo. Sovraštvo, je pa tako narastlo, da sta prišla k njemu in zahtevala ločitev. Dobrila jih je trikrat poskusi spraviti, toda vse zastonj. Sedaj se mu rodi lepa misel. Ko sta bila pri njem, vzame zrcalo in je položi pred soproga rekoč: »Poglejte se dobro v zrcalo!« Potem postavi zrcalo pred soprogo in jej prav tako reče: »Poglejte se dobro v zicalo!« Potem pa dostavi resno: »Videla sta sedaj, da nista več mlada .ampak da sta že stara. Ako pa nista do tega došla v mladosti, ne bi li bila grda sramota, da bi se sedaj že tako stara ločila? Nikar ne delajta tega! V ii; cini Boga za vajino srečo prosim: Pomirita sc!«
To je pomagalo. Oba sta stala pred njim kakor okamerela. Podala sta si roko in potem v miru živela do smrti.
(Dalje prih.)
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Družba sv. Mohorja v Celovcu stopa pred Vas z novim vabilom za nabiranje udov Mohorjanov za I. 1915.
Ob tej priliki Družba sv. Mohorja v imenu dobre stvari prav vljudno prosi vse častite gospode družbene poverjenike in njene prijatelje, da letos s podvojenimi močmi zastavite Vašo priznano požrtvovalnost in naklonjenost za Družbo ter Družbi kolikor mogoče visoko število udov pridobite. Vemo, da morda nekateri družbeniki niso popolnoma zadovoljni z vsemi knjigami, toda prepričani bodite, da ima odbor Družbe sv. Mohorja v tem oziru zelo težko stališče, a bodite pa tudi uverjeni, da se odboi Družbe sv. Mohorja resno trudi, da bi kolikor mogoče ugodil vsem željam, potrebam in zahtevam celokupnega slovenskega naroda.
Družba bo letos izdala »Koledar« z zelo poučljivo vsebino in popolnim imenikom vseh udov, na kar blagovolite vse ude opozoriti, ker so zadnja leta nekateri udje izostali vsled nepopolnega imenika. Imenik v »Koledarju« naj bo res viden znak enotnosti in celokupnosti slovenskega naroda, naj bo vseslovenska naslovna knjiga.
Vsi udje brez razlike bodo gotovo z veseljem brali izvirne slovenske »Pravljice«, nič manj zanimiva in poučna bo v »Večernicah« povest »Mlada Breda«, katere snov je vzeta iz ljudskega življenja.
C. g. kanonik in prof. dr. Jos. Gruden nam v 3. zvezku »Zgodovine slo-
5. številka.
venskega naroda« živahno slika kulturno dobo srednjega veka. Knjiga je silno poučna in vsaki slovenski hiši, vsakemu društvu neobhodno potrebna.
Letos obhajamo lOOO-letnico zmage krščanstva nad poganstvom. To junaško dobo prvih krščanskih vitezov nam slika č. g. profesor dr. J. L. Zore v knjigi: »V tem znamenju boš zmagal«. Vsaka krščanska hiša naj si naroči to lepo, slavnostno knjigo.
I )ružba izda kot šesto knjigo molitvenik »Krščanska mati« za slovenske žene. Knjiga je jako poljudno pisana in polna lepili, vzgojeslovnih naukov in zgledov. Nobena slovenska hiša, nobena krščanska mati ne sme biti brez te lepe knjige. Krščanskih žen in mater potrebuje slovenski narod in ako hoče ostali slovensko ljudstvo srečno in zadovoljno, si mora vzgojiti krščanskih slovenskih junakinj in to je namen te lepe knjige. Knjiga ni prirejena samo za žene in matere, temveč sploh za slovensko mladino, zlasti za dekleta. Zato: Marijine družbe, dekliške zveze, sezite pridno po tem lepem molitveniku.
Malenkostno vsoto 1 K utrpi lahko vsaka družina, vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Le če bo število Molio-rjanov visoko naraslo, bo Družba tudi lahko zadovoljila svoje naročnike ter novim in starim udom nudila dobrih in krasno opremljenih knjig.
Družba ima za bodočnost v svojem načrtu knjige gospodarske, zadružne, pravne, nabožne, leposlovne in zgodo-vinsko-kulturnc vsebine, in to izpod peres najboljših strokovnjakov in pisateljev. Zato naj se novi udje že zdaj priglasijo in stopijo v vrsto Mohorjanov, da bo šel odbor in pisatelji s tem večjim veseljem na delo za krščansko prosveto.
Vse častite stare in nove vnete poverjenike iskreno prosimo še enkrat, da iznova letos podvoje svojo delavnost, požrtvovalnost za Družbo, ki je že toliko neprecenljivo dobrega storila za slovensko ljudstvo. Naj bi čč. gg. poverjeniki po vseh krajih večkrat javno opozorili slovensko ljudstvo na to velevaž-no, največjo slovensko književno družbo, ki je pravzaprav prava vseslovenska ljudska akademija.
Cč. gg. poverjeniki naj pri vabljenju za Družbo ne pozabijo poudarjati tudi dejstva, da je Družba sv. Mohorja prva in največja verska in narodna postojanka. ki vrši z razišrjenjem dobrih slovenskih knjig med slovenskim ljudstvom na meji svojo versko in narodno dolžnos’t. Zato zasluži Družba tem večje podpore, naklonjenosti in pozornosti.
Družbeni odbor je v svoji zadnji seji ustanovil za vse umrle dosmrtne ude večno sveto mašo, ki se bo darovala vsako leto dne 24. septembra, t. j. 11:1 dan smrti družbenega ustanovitelja, nepozabnega škofa A. M. Slomšeka. Zato Družba sv. Mohorja vljudno prosi, d:i bi se v bodoče vpisalo čim več novih dosmrtnih udov ter tako postali deležni časnih in večnih dobrot in milosti.
)
Konečno prosimo nujno v.*-'c čč. gu. poverjenike, naj skrbijo za to, da sc vsi udje gotovo /glasijo do 5. marca 191.1.
V velikih, razsežnih in oddaljenih vaseh naj čč. gg. poverjeniki poverijo nabiranje udov zanesljivim nabiralcem, katerim poda Družba v jeseni za njili trud po en iztis družbenih knjig ali kak drug lep knjižni dar. Dotične želje naj blagovolijo če. gg. poverjeniki na vabil-ni poli zabeležiti.
Družba sv. Mohorja torej upravičeno upa in zatrdno pričakuje, da se bo letos število udov znatno zvišalo in Inko preseglo dosedaj najvišje število Mo-horjanov, kar bo le v čast. ponos in korist slovenskemu narodu.
Za ves trud in požrtvovalnost sc vsem čč. gg. poverjenikom Pružba sv. Mohorja že vnaprej toplo zahvaljuje: Bog plačaj stoterno!
Z Bogom na delo za narod!
Politični pregled.
t Nadvojvoda Rainer.
V pond.-kmalu po 5. uri popoludne je izdihnil nadvojvoda Rainer svojo dušo. Navzoči so bili vsi člani cesarske hiše. Nadvojvoda Rainer je dosegel 86. leto starosti. Znan je bil kot preustro-jitelj modobranstva. Pa tudi kot politik ima več zaslug. L. 1S61 je postal mini-sterski predsednik prve konstitueional-ne vlade. Bil je tudi v vojski ter se po-■ sebno odlikoval 1. 1859. in 1866.
Pogreb pokojnega nadvojvode se vrši danes.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je imela v torek in včeraj sejo, v kateri je razpravljala o zakonskem načrtu glede epidemičnih bolezni. V torek je med drugim stavil nemški kršč. socialee .lerzabek interpelacijo v zadevi grozovitosti, katere so baje Bolgari izvršili nad Arnavti. Mož se je hudo zavzel za Turke ter hujskal proti balkanskim kristjanom, pozivajoč naše državnike, naj z orožjem intervenirajo v prid Turkom proti kristjanom. Res čuden kristjan tak Nemec.
Prihodnja seja poslanske zbornice bode 10. februvarja.
Nemške demonstracije proti Slovencem v Celovcu.
V nedeljo zvečer je imela v dvorani hotela »Trabesinger« celovška slovenska Čitalnica plesni venček, pri katerem je igrala vojaška godba pešpolka št. 17. Na ta ples so bili v polkovem povelju povabljeni tudi častniki. Pred hotelom so se vršile zvečer velike demonstracije Nemcev proti Slovencem. Nemški divjaki so opljuvali • slovenske dame, razbili okno, zadrževali vozove gostov ter na vso moč tulili. Mestna mo-licija je pustila demonstrante demonstrirati dve uri. Celovški nemški divjaki in celovška mestna policija so sijajno dokumentirali potrebo državne policije v Celovcu.
Preobrat na Turškem.
Ali se bode vojna na Balkanu nadaljevala?
Brez nobenega predznaka se je izvršil v turški politiki preobrat. Danes teden so Mladoturki udrli z orožjem v roki v Porto ter prisilili tam zborujoče ministre, da so demisijonirali. V istem času so zahtevali od sultana, naj sprejme demisijo stare vlade ter naj imenuje novo ministerstvo pod predsedstvom mladoturškega Mahmud Šefket paše. To vse se je zgodilo naglo in skoro brez hrupa.
Nekateri so se hoteli vpreti, a bilo je zaman. Mladoturki so vse poprej pripravili, ako bi se pristaši stare vlade u-pirali. Vojni minister stare vlade. Nazim paša. je bil eden onih, ki so vzdignili o-rožje proti mladoturškemu nasilstvu, a plačal je to s svojo smrtjo. Drugih 12
oseb je bilo tudi ranjenih. Neke vesti pravijo, da je prišlo pri tem 200 osel' ob življenje.
Toda ntis, ki ga je napravil ta preobrat v Turčiji na Evropo, je bil mogočen. V prvem trenotku so vsi pričakovali, da bodo Mladoturki kar meni nič tebi nič prekinili mirovna pogajanja te: da se bode nadaljevala vojna. Ta bojazen je bila tem bolj opravičena, ker so izjavili Mladoturki v nekem razglasu, da so vrgli staro vlado, ker je ona hotela udati se zahtevi velesil, naj namreč Turčija odstopi Odriu Bolgarom. Mladoturki so odločno proti odstopu Odrin i in egejskih otokov.
1'oda izjavili so uidi Mladoturki, da niso za brezpogojno nadaljevanje n -sprotij, marveč, da so pripravljeni pogajati se za mir a za časten mir. Odrina pa nikakor ne mor.jo zgubiti.
Ta preobrat na Turškem pa ni ostal brez upliva tudi v Londonu. Velesile so že pred tremi tedni predložile Turčiji noto, a odgovora niso dobile še nikal -ga. Pričakuje se. da ga dobe danes a!; jutri, a od nove mladoturške vlade.
Toda pooblaščenci balkanskih držav so siti tega čakanja in so odposlali Turčiji novo noto, s katero izjavljajo, da so pogajanja v Londonu prenehala dne 28. t. m. S tem je rečeno,’da oni ne pričakujejo. da bi bilo možno, priti potom pogajanj do miru in da so pripravljeni bojevati se do zadnjega, to je dokler popolnoma ne ukrotijo Turčitia.
Najnovejša vest iz Sofije pravi, da je bolgarski ministerski svet sklenil, sporočiti glavnemu bolgarskemu taborišču pri Cataldži. naj danes zvečer odpove Turkom premirje. Ce se je res zgodilo, se bodo sovražnosti pričele v pondeljek, ker velja za odpoved 4 devni rok.
Sedaj pa nastane vprašanje, ali so vsi Turki zadovoljni z nadaljevanjem vojske .Razne še ne potrjene vesti naznanjajo, da grozi Turčiji protirevolucija. V Carigradu se že gibljejo, a tudi pri Cataldži so se že oglasili nezadovoljneži. V Mali Aziji preti Turčiji tudi revolucija. Bomo videli, kaj prinese pri-hodnjost.
Zmešnjava na Balkanu pa s tem še ni popolna. Rtuminjjn se je začela v zadnjem času bolj energično oglašati. Ona zahteva od Bolgarije teritorijalne koncesije, katerih ne more po bolgarskem mišljenju dovoliti nobena vlada. Razmerje med Bolgarijo in Romunijo se presoja jako kritično.
Nekateri hočejo vedeti, da obstoji nevarnost za evropski mir. Toda velesile so baje izjavile, da ostanejo nevtralne ako bi se nadaljevala vojska na Balkanu. To bi bilo seveda tudi najpametneje. Za sedaj je položaj jako mračen, a upamo, da se kmalu razjasni. Prihodnji dnevi so jako težki in važni.
Cireneika pred zopetno vojno.
Poveljnik turških čet v Cireneiki. ki so jo zasedli v tripolitanski vojski Italijani, je izdal proglas, s katerim poživlja prebivalstvo na upor proti Italijanom. Italijanom se dozdeva, da je dobil poveljnik Turkov migljaj iz Carigrada.
Domače in razne vesti.
Slovenci, trgovci, obrtniki! Vsi na shod, ki se priredi v nedeljo 2 svečana ob Idili dopoldne v dvorani pri Zlatem jelenu. Dnevni red: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. 'Trgovci in obrtniki iz okolice vdeležite sc številno.
V Ajdovščini se priredi shod v nedeljo popoldne z istim dnevnim redom. Cas in prostor se naznani v sobotnih listih.	Narodni	odbor.
Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici je sklenil v svoji seji v pondeljek ednoglasno. da se Slovenci v svrho
svečanega protesta proti nezaslišanim krivicam, nezakonitostim in neverjetnim volilnim mahinacijam od strani laške klike v trgovsko-obrtni zbornici volitev ne udeležijo.
Ker je po deželi zavladalo neznansko ogorčenje nad zaničevalnim, protizakonitim postopanjem volilne komisije, se bodo v vseli večjih krajih dežele vršili prihodnjo nedeljo protestni shodi. Na teh shodili se bode govorilo o tein, kako sc naj izpremeni sedanji volilni red za trgovsko-obrlno zbornico. Krivice, ki se nam godijo, so tako velike, nepravičnosti tako kričeče, da je treba enkrat dati duška naši brezmejni ogorčenosti. Zapostavljanja in kršenja naših pravic mora biti enkrat konec. Protestno gibanje med slovenskimi trgovci in obrtniki mora obroditi prospeli. Proč s takim volilnim redom, ki jemlje 75' < naših slovenskih trgovcev in obrtnikov volilno pravico v trgovsko-obrtno zbornico!
Šestolelnica proglašeuja svobode sv. katoliške cerkve po cesarju Konstantinu Velikem bodo v Rimu praznovali letos zelo slovesno.
Skoj v Poreču postane, kakor je izvedel pazinski »Pučki Prijatelj« iz najboljšega vira, prošt dr. Faidutti.
Podpore obrtno-nadaljevalnim šolam. Z odlokom z dne 5. dec. 1912 ie dovolilo c. kr. ministerstvo javnih del državno podporo za I. 1912 obrtno-nadaljevalnim šolam v Oorici (se slov. učnim jezikom) v znesku 90(1 K. v Mirnu v znesku 200 K in v Solkanu v znesku 200 K.
Odškodnina starešinam za občinske seje. Proti starešinstvenemu sklepu neke občine na Krasu, s katerim se je določila starešinam za vsako sejo odškodnina po 2 K, so se nekateri občani pritožili pri deželnem odboru. Deželni odbor je ugodil pritožbi ter razveljavil starešinstveni sklep.
Zaradi sokrivde pri vlomu v Nor-disovo vilo v Solkanu so v 'Trstu aretirali še dva človeka iu sicer 37-letnega mesarskega pomočnika Antona Milja-vee iz Pule in pa 24-letncga strojnika iz Podgore Ivana Fabjan.
Zaradi špijonaže v korist Avstriji je bil v sredo od videmske sodne oblasti obsojen Ivan Comar iz Št. Vida v Furlaniji tui 23 mesecev in 20 dni zapora iu na globo 1322 lir.
Kaznovano oderuštvo. V Trstu v ulici Molin I iccolo stanuje neka Uršula Slopšek, doma iz Pišcc na Štajerskem. Zena ima nekaj in je hotela v zadnjem času pomnožiti svoje premoženje s tem. da je posojevala denar na kratke obroke in zelo visoke obresti. Njena posredovalka med strankami je bila neka Pavla Topliharjeva. Delj časa je šla kupčija. Topliliarjeva je nosila denar strankam iu tudi vračala. Kmalo pa je začela Topliharjeva nositi samo še obresti, nato pa je izostala. Prišla je namreč k skopuhinji s fingiranimi upniki, vzela denar in ga porabila zase. Oškodovala je Slopškovo skoro za tisoč kron.
Porezane trte za 11.000 K vrednosti. V bližini Poreča so neznani zlikovci porezali raznim vinogradnikom trte v skupni vrednosti 11.00(1 K. Sumi se, da se je to zgodilo iz osebnega maščevanja. —
Odpust vpoklicanih rezervnikov.
Vojno ministerstvo je pooblastilo polkovne poveljnike in poveljnike manjših samostojnih vojaških oddelkov, da smejo odpustiti iz vojaške službe 5' < vpoklicanih rezervnikov ali nadomestnih rezervnikov. Prošnje za odpust se morajo vposlati dotičnim poveljstvom, a morajo hiti priporočene od županstva. Posebno sc bode oziralo na prošnje o-nih. ki vzdržujejo svoje družine. Vpoklicani letnika 1912 sc pa ne bodo odpustili.
Cesar za splitsko cerkev. Cesar je daroval za gradnjo nove katedrale v
Splitu 20,000 K iz svojega privatnega premoženja.
V zrakoplovu čez Alpe. Znano je, da je že leta 1910, dne 23. sept. poskusil priti v zrakoplovu čez Alpe eden najbolj drznih takrat živečih zrakoplovccv Chavez. Toda ni se mu posrečilo. Veter iu megla sta mu nagajala tako luido, da je našel na tej poti smrt. Dne 25. t. m. je poskusil to nevarno pot znani a-viatik Bjelovučič. Vzdignil se je ob jako lepem vremenu popoldan na švicarski strani in prišel srečno čez Simplon na Laško. Preletel je v 25 minutah okoli 40 km dolgo pot in ko se je na laških tleli spustil na tla, ga je zbrana množica navdušeno pozdravljala. 'To so aviatič-ni vspelii. kakor se ne sliši o njih vsakodnevno.
Podeljevanje nagrad za murbne nasade pc vzorcu vinogradov in za poskusne murbne nasade po vzorcu travnikov. Deželni odbor stremi za teni, da bi se mtirbna ščitasta uš, ki grozi uničiti uiur-bna drevesa v naši deželi, čim uspešneje zatirala in čimprej popolnoma zatrla. 'To bi se doseglo najprej s tem, da hi si naši kmetovalci vzgojili murbne nasade na racijonalen in cen način. Z namenom, da bi se ta način zatiranja murbne ščitaste uši intenzivno izvrševal, razpisuje deželni odbor nagrade za murbne nasade po vzorcu vinogradov in za poskusne murbne nasade po vzorcu travnikov. V to svrho je določil od zneska, ki ga je bilo dovolilo e. kr. poljedelsko ministerstvo leta 1912., v pokončavanje murbne ščitaste uši, svoto 1000 K.
Za podelitev nagrad sinejo prositi vsi oni mali posestniki, ki dokažejo, da so odločili za gojenje murbnih nasadov primeren kos svojega zemljišča v najmanjšem obsegu 1800 štirijaških metrov in da so zasadili tekom letošnje pomladi primerno število cepljenih murbnih sadik na v to odmenjcnem zemljišču, bodisi drevesca visoke vrste po vzorcu vinogradov bodisi sadike nizke vrste no vzorcu travnikov.
Tozadevne prošnje za podelitev nagrad morajo prosilci predložiti deželnemu odboru potom domačih županstev najkasneje do 15. marca 1913.
Razpis natečaja. Pri deželnem tehniškem uradu je izpraznjeno mesto deželnega inženirja v X eventuelno v IX plačilnem razredu deželnih uradnikov. Prosilci, ki sc nameravajo udeležiti natečaja, imajo vložiti pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 15. februvarja t. I. Podrobna pojasnila glede razpisanega mesta in glede službenih razmer se dobijo ob uradnih urah pri deželnem tajništvu in deželnem stavbin-skem uradu.
Vpogled v občinske račune. Na pritožbo nekega občana iz Sežane, da mu županstvo ni hotelo dati v pogled prilog k obračunu za 1. 1911, je naložil deželni odbor županstvu, da z nova razpoloži imenovane občinske račune skup n o s tozadevnimi prilog a m i vsakomur v svoboden pregled.
Ponarejevalci denarja v Trstu. V 'Trstu so aretirali tri moške, ki so izdelovali 5kronski denar ter ga razpečavali. V promet je prišlo kakih 250 takih komadov.
Vezuv je zopet začel bljuvati. Vse polno prebivalstva tamošnjih krajev ;c zapustilo svoje domove ter prebiva pod milini nebom.
Nesrečna številka za Turke. Številka 13 je bojda tudi za Turke »nesrečna«. Tisti, ki imajo čas. da se s takimi stvarmi pečajo, pravijo, da je prišla turškemu Carigradu zadnja ura. kajti kakor je padel Carigrad leta 1453. katera letnica da. če se sešteje posamezne številke (1 + 4 + 5 -f 3) število 13. tako da isto število tudi letnica balkanske vojne: 1912 (I (-9 + I +2).
Listnica uprave: O. Anton Štibeli in Mihael Šturm: naročnino prejeli! fr Zajc Josip: Naročnina plačana do konca I. 1913. Hvala!
Priloga ..Primorskega lista" št. 5 z dne 30. januvarja 1913.
(SOSPOPOV PAN.
Oznanilo:
3. febr. lila/., škof, imič. (316), Anžgar,
šk. (865);
4. feb. Andrej Korzinski, šk. (1373), Ve-
ronika, (70?);
5. feb. Pepelnica, Agata, dev., muc.
(251), blagoslovljenje pepela;
6. feb. l'it, šk. (98?), Doroteja, dev.,
imič. (300), Ainaud, šk. (675);
7 feb. Trnjeva krona, Romuald, op.
(1027), Rihard, kr. (722); h. feb. Janez Matajski, duh. (1213), Ho-, norat, šk. (570);
9.	feb. I. Postna ned., Ciril Aleksandrijski, patr., cerk. uč. (444), Apolonija, dev., muč. (249);
Evangelij: Jezus skušan od hudobnega duha.
V sredo, na pepelnico začne štiri-desetdanski post, ki traja do Velike noči. V tein času je post razun nedeli. Dovoljeno je pa v četrtek in v soboto jesti meso enkrat na dan, pri glavnem obedu, pepelnično sredo in ob petkih se pa ne sine vživati mesnih jedi.
Pojasnilo o poslu.
Post obstoji v teni, da se m a I o j«S — samo enkrat na dan je dovoljeno nasititi sc. Zjutraj kaj malega čistega, za večerjo približno polovico navadne večerje, čez dan nič!
Ob petkih čez leto ni post, ker sc sme vsak tudi večkrat nasititi sc, pač pa so prepovedane mesne jedi in temu pravimo »z dr že k« (ne post!).
Kedar je post, je navadno tudi zdr-žek — in bi pravo morali sedaj v postu zdržati se tudi vseli mesnih jedi.
Ce rečemo, da je post polajšan, ne govorimo prav! Post je in ostane, kakor je bil, samo enkrat je dovoljeno na dan nasititi se, le z d rž ek je sedaj v postu za nekatere dni polajšan, post pa ne! Tudi v četrtek in v soboto, ko je vsled polajšanja dovoljeno enkrat na dan mesne jedi vživati, o s t a n c p o s t, to je ni dovoljeno nasititi se večkrat na dan.
Od posta so oproščeni, to je, niso dolžni postiti se:
Otroci, ki še rastejo do 21. leta, ti rabijo več hrane,
s t a r i n a d 6 0 I e t, ti navadno nimajo več »teka« (apetita), da bi se enkrat leliko nasitili in je bolje zanje večkrat, da na enkrat ne jedo mnogo, temu' večkrat po malem,
oni, ki imajo težko del o. kakor kmetijsko na polju, težaki, dninarji, tudi dolgo govorjenje (učitelji) se šteje za težko delo,
žene v gotovih razmerah.
Vsi ti pa so dol ž n i držati zapoved glede zdržka od mesnih jedi. Otroci, starčki, težaki smejo se nasititi tudi v postu večkrat na dan. toda mesnih jedi na pepelnico, ob petkih i. t. d. ne smejo vživati.
Od zdržka so oproščeni oni. ki si ne morejo postnih jedi preskrbeti recimo berači, ki pač morajo jesti, kar dobe, oni. ki so od drugih odvisni, posli, otroci, ako ne dobe druzega, popotniki po železnici, oni, ki so prisiljeni v krčmah obedovati i. t. d.
Za z a b e I o pa se sme rabiti vsak dan tudi živalska t o I š č a (salo, špeii. loj), tudi ocvirki se smejo vžiti.
Gospodinje! če se boste spovedovale, da ste kvaterno sredo s Špehom zabelile, bo koj spovednik videl, da ste grozno nemarne in, da ste spale, ko si je na leči brala postna zapoved, oziroma oznanilo polajšanja. Spovednik vam bo gotovo zato nekaj več pokori, naložil.
Oni, ki niso dolžni postiti se. ki so <>d posta oproščeni, smejo jesti meso tudi večkrat na dan v onih dnevih v postu, v katerih je dovoljeno vživati pri
glavnem obedu tudi mesne jedi. Kcdoi ■c posluži teli polajšanj glede zdržka, naj moli trikrat Oče naš, Loščenja Mulijo, Cast bodi Bogu in Vero v čast trpljenju Kristusovega, ali naj opravi kako drugo dobro delo v ta namen, da kako miloščino, pa nekaj bolj krepko!
Ob nedeljah sme tudi v postu vsak tudi mesne jedi večkrat na dan jesti. Cel post pa ni dovoljeno pri istem obedu jesti mesa in rib, tudi v nedeljo no. Toda olje iu maslo ni šc riba in se sme torej, če se ravno vživa mesne jedi, kako drugo jed zabeliti s postno zabelo.
Kateri dan sedaj v postu se sme, ali ne sme vživati po enkrat na dan mesne jedi, bomo prinašali \ Oznanilu vsak teden sproti.
Kedor pa drži post »po starem«, da cel štiridesetdanski post mesa niti ne pokuša, celo z mastjo jedi ne zabeli, ali. če gotove dni še bolj trdo držijo, je fo še bolje iu zelo lep o. Le o h r a-n i t e lepe stare navade! — Tudi mladi ljudje, če se ne bodo iz mladega učili spoštovati cerkvene zapovedi in tudi posta, kesneje se bodo težko navadili naj si torej tudi ti prostovoljno kaj pritrgajo, vsaj toliko, da bodo vedeli, kedaj je post in da se bodo naučili sami sebe zatajevati.
Za pust in za post.
Lden najplemenitejših srednjeveških nemških cesarjev je Henrik 11. Bil je sin bavarskega vojvoda Henrika, rojen leta 972. Vzgajal ga je slavili škoi regenbur-ški, sv. Volfgang ali Volbenk. In sveii učitelj je vzgojil svetega mladeniča. Oženjen je bil s sv. Kuiiiguudo (t 1U40), s katero je živel do smrti v deviškem zakonu. Predno je izročil 14. julija leta 1024 sveto svojo dušo v roke nebeškega Očeta, je prosil blago in sveto svojo nevesto pred vsemi zbranimi sorodniki, naj mu odpusti, če jo je nehote kdaj žalil. Potem je rekel proti sorodnikom; »S to blago in zvesto cesarico ste me vi, ali pravzaprav Kristus, pred leti zaročili. Danes jo pa dajem vam iu Kristusu nazaj nedotaknjeno devico.«
O tem sv. cesarju piše menili Otlon: Ko je za svojim očetom prevzel vludar-stvo na Bavarskem, je prišel večkrat na grob bivšega svojega učitelja, sv. škofa Volbenka, molit in sv. moža prosit, naj mu s svojo priprošnjo pri Bogu izprosi milost, da pravično vlada svoje ljudstvo. Tako je molil nekoč spet dolgo časa na grobu, pa je med molitvijo od u-trujenosti in pač po volji božji zadremal. Tedaj se mu zazdi v spanju, da nekdanji učitelj naenkrat vstane iz groba in mu pokaže z roko na zid nad grobom ter pravi: »Poglej kvišku!« Henrik sev sanjah res ozre navzgor in zagleda na steni napis v plamenečih črkah: »Post sex« »Po šestih!« Ko se zbudi iz kratke, osodapolne dremavice, premišljuje, kaj bi pač te besede pomeujalc. In razlagal si jih je tako: »Bog dobrotni je pripustil, naj mi moj sveti učitelj naznani, da bom po šestih dneh umrl.« Takoj se je pobožno izpovedal, je delil vse te dni bogato miloščino, da bi se z njo rešil morebitnega trpljenja vic, molil je, premišljeval in se postil ter se tako resno pripravljal na smrt. A glej. šest dni je minilo, smrti pa ni bilo. »Hvala Bogu!« je mislil sveti mladi mož, »besede so pomenile, da bom umrl po šestih tednih. Imam še več časa, da se lepo pripravim.« Minilo je šest tednov, pa ni umrl. »Kako dober je Bog!" je hvaležno mislil Henrik. »Šest mesecev mi da časa. da se še bolje pripravim.« In pripravljal se je še bolj vestno. Minilo je šest mesecev, pa ni umrl! »Bog ima z menoj več usmiljenja, nego jaz zaslužim,« je mislil v globoki ponižnosti in hvaležnosti. — »Nisem še dovolj pripravljen, zato čaka, da me pokliče šele po šestih letih.« Živel je teh šest let v vednih mislih na smrt, v vednem zatajevanju v deviški
čistosti, v gorečih molitvah. A čez šest let ni umrl, ampak je bil izvoljen /a i imskoneiiiškega cesarja (1014) iu je bil s soprogo Kuiiiguudo od papeža Benedikta \ III. v Rimu slovesno kronan.
Zdaj je pač spoznal, kaj so one besede pomenile. A zdaj je bil ravno zaradi pogostega premišljevanja o smrti tako utrjen v dobrem, da je tudi ko cesar sveto živel in se tako zveličal.
Pomisli sedaj, prijatelj moj, in mi povej:	»Kaj je naredilo tega vladarja
svetnika?« »Pač pogosta misel na smrt.« Lepa ti hvala, prav si odgovoril.
A postoj sedaj in pomisli: »Ali ni potrebno tudi nama, da pogosto pomisliva na smrt?« Prevdari, prijatelj moj!
»A ravno sedaj, v veselem pustnem času, naj se udajam žalostnim mislim?', mi morda porečeš.
Vem, ni hvaležno delo, pridigati ob teh dneh vseobčne razposajenosti. (Huba ušesa najde navadno še tako topla beseda. Slavni pridigar Lcgncri je prišel nekoč ob takem času na prižnico.
V Italiji ob pustu šc bolj norijo nego pri nas, ob časih Legnerijevih so pa menda šc huje nego dandanašnje. Slavni mož pride na lečo, velik, resen, suh, sama kost in koža, že na zunaj pravi ascet (mož zatajevanja). Pozdravi, pomoli, potem pa dolgo molče gleda na tisoč-glavo množico pod seboj. Vedel je:
• Zdaj so tukaj, da slišijo besedo božjo, a čez malo časa bodo noreli v grešnem pustnem veselju.« To ga je v srce bolelo. Vsa cerkev čaka napeto in nestrpno. Sedaj odpre lista in prične: »Ne bil bi stopil danes na prižnico, ako me ne bi tolažila misel: Večni Bog me bo sodil po tem, kar sem hotel doseči, ne po tem, kar sem res dosegel.« Slavni mož je vedel: »Mnogo ne bom dosegel ob tem času.« Celo on ni dosegel mnogo, ki mu je Bog dal moč besede .da je delal s srci, kar je hotel, kakor dela čebelar z voskom, na solncu omehčanem.
Ista misel tolaži sedanje pridigarje.
A glej. prijatelj moj, tudi v teli dneh ni tako daleč od nas opomin na smrt. Olej, na pepelnično sredo bo stopil duhovnik dol od oltarja. Oblečen je v vio-letno štolo, ki je znamenje pokore in žalovanja. V roki drži krožnik s pepelom. Tega ti potrese na glavo ter ti govori: »Spomni se, o človek, da prah si in se v prav povrneš.«
A morda bi bilo pepelnično sredo že prepozno, da se spomniš smrti in pokore, spomni se jih danes, brat moj, sestra moja.
»A sem še tako mlad in krepak,« mi smeje porečeš, ti mladi fant. A jaz ti porečeni: Ali nisi poznal tega ali onega, kako je bil mlad, kipeč življenja? Najglasnejši je bil v nedeljo med veselimi pivci; močan je bil, da mu nihče ni bil kos. A glej, v tednu navrh ga je smrt tako lahko brez posebnega napora položila na mrtvaški oder. Ali se še spominjaš?
»Tako cvetoča sem še in bi že mislila na smrt?« me zavzeta vprašaš ti. zorno dekle. A morda se spominjaš one tvoje vesele, rožne znanke, ki je preplesala pustno nedeljo vso noč, a kmalu nato je jela pokašljevati, sredi posta je legla, iu ni še pela kukavica, pa ste jo nesle na njivo božjo k večnemu počitku. Morda se še spominjaš?
Naj vam, mladi ljudje, povem dve kratki zgodbici. Gotovo ste že sami doživeli slične.
Pred nekaj leti je bil mlad bogoslovec v ljubljanskem Leonišču. to je posebna bolnišnica, sezidana v prvi vrsti za duhovnike. Mladi mož je imel jetiko. Nekega dne pravi usmiljeni sestri, ki mu je stregla: »Danes pa sem popolnoma zdrav. Ce mi bo tudi jutri tako dobro, pa pojdem domov. A veste kaj«
ji pravi dalje »pomaranče bi mi danes teknile. Dajte mi eno prinesti. Usmiljenka gre po pomarančo. Lepo jo olupi ter jo da mlademu bolniku. A komaj jo ta prime, pade v postelji vznak
m je bil mrtev. Na neki fari, kjer sem pred leti služboval, mi je pripovedoval Cerkvenik o trgovčevem bratu, ki je umrl malo poprej, prodno som prišel jaz tja. Agent je bil iu še mlad. A je bil tudi na prsih bolan. Neki dan ga ccrkvenik sreča iu vidi, da imenitno kadi. Pa mu pravi: »Ti, za tebe pa cigara ne bo. <
A oni: »O, saj sem zdaj popolnoma zdrav.« Drugi dan pa je bil mrlič.
»Da, da, danes si. jutri te ni.« Glej, smrt »ne izbira, smrt pobira«, kes, stari morajo umreti, a mladi morejo, to je: zelo lahko je mogoče, da tudi uniro. Nihče izmed na» nima od Boga. Gospoda življenja in smrti, pisma v rokah, kjer bi bilo zapisano in podpisano in zapečateno: »Toliko iu toliko let šc!«
A morda porečeš ti. gospodar in hišni oče: »Toliko dela imam z gospodarstvom. ne morem misliti na smrt. Bom na stara leta, ko drugega delati no bom mogel.« Prijatelj, ali misliš, da nama bo smrt zaradi obilnih opravkov, ki jih imava, ti kakor jaz. prizanesla? Ali nisi šc nikoli slišal brati onega odlomka iz sv. pisma: »Nekega bogatega moža polje je obilno sadu rodilo. In je mislil sam pri sebi. rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi pridelke spravil? In rekel: To bom storil: podrl bom svoje žitnice in naredil večje. In vanje bom spravil vse. kar mi je zrastlo, iu vse svoje blago. In porečeni svoji duši: Duša. veliko blaga imaš spravljenega za prav mnogo let. Počivaj zdaj, jej in pii in bodi dobre volje. Bog mu je pa rekel: Neumnež, še to noč bodo tvojo dušo ti-rjali od tebe. Kar si pa spravil, čigavo bo?« In Jezus pristavlja k teinu: »Tako je s tem, ki si bogastvo nabira, pa ni bogat v Bogu.« (Luk. 12, 16 21)
Glej. temu ni bilo rečeno: »Zdaj imaš mnogo dela iu skrbi, zdaj tc pustim nekaj časa pri miru.« Ne! Še to noč bodo tirjali tvojo dušo od tebe.
Ali si bral prelepo knjigo: »Zgodovina slovenskega naroda«, ki jo je izdala »Družba sv. Mohorja?« Odpri str. 312 spodaj. Tam bereš o cesarju Maksimilijanu: »Ze nekaj let pred smrtjo si je dal napraviti krsto in jo vedno na potovanjih s seboj vozil.« Kaj misliš, zakaj pač? Jaz mislim, da zaradi tega, da bi se ob pogledu na njo spominjal smrti! In ali misliš .da je imel cesar Maksimilijan manj skrbi, nego jih imava midva?
O, le pomisli večkrat na smrt, pa bo več reda v vsem tvojem gospodarstvu, v vsem življenju.
Pravil nam je nekoč jezuitski pater, rodom Tirolec: »Ko sem bil šc študent, je živel v naši okolici boga! kmet, ki je bil zgled vsem hišnim očetom. Resen in vendar spet mil, delaven, skrben, pre-vdaren in moder, da so hodili od daleč k njemu po svete, v vsakem oziru mož na svojem mestu. Vedeli pa so o njem tudi. odkod zajema svoje čednosti, svojo modrost. V svoji spalnici je imel pripravljeno leta iu leta krsto, v kateri ga naj pokopljejo. Vsak večer je kleče pred njo opravil svoje »molitve, izpraševanje vesti in vsakdanje premišljev anje.«
Kaj se ti zdi o tem možu?
In ti mi morda porečeš, krščanska mati: »Z otroci je toliko skrbi, ne morem misliti na smrt.« O mati. ali te bodo mogli otroci obraniti smrti? Mnogi smo že stali ob umirajoči materi, ki je nas ljubila, kakor ljubiš ti svoje otroke. Videli smo jo trpeti, boriti se s smrtjo. Srce se nam je trgalo, a pomagati ji nismo mogli! Le pomisli večkrat na smrt. in tem lepše boš vzgojila svoje otroke. Ce pa bodo dobro vzgojeni, jih boš laže pustila ob smrtni uri v tem nevarnem svetu. Glej. sv. Llizabeta. ta mlada in prchlag-i mati umrla 1231 I. 24 let stara se je ločila že za življenja od ljubljenih o-trok. A se ni pritoževala. Nedela jc: Enkrat jih tako moram zapustiti! V prelepi knjigi Križana usmiljenosti., izdala »Mohorjeva družba«, lahko bereš o teni.
Kolikokrat slišiš, posebno zdaj po zimi, sciii od cerkve mrtvaški zvon. Kaj ti pravi? Danes meni, jutri tebi!«
In kaj naju uči naj večji učitelj duhovnega življenja, pobožni I omaz, kempčan, v zlati knjigi diodi za Kristusom?« Ikri je vsaj vsako nedeljo nekoliko. Odpri or. 55.(»Mohorjeva« izdaja.) Poglavje -M. je tam. z napisom: »Misli na smrt!« Beri ga! Str. 58 najdeš besede: »O nestrpnež, zakaj si obetaš še dolgo življenje, ker še enega samega dneva nimaš gotovega? Koliko se jih je že varalo in šlo nenadoma iz sveta! Kolikokrat si že slišal pravit, da je eden pal pod mečem, drugi utonil, tretji z višine pal ter si zlomil tilnik; zopet drugi je pri jedi strepetal ali umrl med igranjem. Bden izgubi življenje v ognju, drugi v boju, tretji v kugi. četrti pri roparskem napadu, iti tako je konce vseh smrt in življenje človeško izgine urno kakor senca.«
Postoj, prijatelj, ne hiti naprej! »Hodi za Kristusom« moraš brati po stavkih, ne z naglico, kakor bi se pcljaM z brzovlakom. Zakaj že en stavek nam da dostikrat snovi, da premišljujemo o njem ves dan in več dni. In čim dalje premišljujemo, tem bolj spoznavamo čudovito njegovo globočino, tem boli sc čudimo nebeški njegovi modrosti. Tako beri, prijatelj moj, to za sv. pismom najlepšo knjigo.
In če vse to resno premisliš, kje boš na pustno nedeljo popoldne, krščanski fant? Ali v cerkvi, pri molitveni uri. ali v gostilnici, pri godcih? Kje boš ti to noč krščansko dekle? Ali doma pri stariših, ali med pijanimi plesalci, kjer te sme vsak razuzdanec, ki se ti na cesti nikoli približati ne bi smel, prijeti z u-mazaiiimi svojimi rokami? Kje bosta vidva, krščanski gospodar, krščanska mati? Ali v družbi pijancev, ali doma med srečno, veselo svojo družino?
Prevdarite, premislite! Kjer bi radi stali ob dnevu todbe, na desni ali na levi, tam bodite 'e dni! Preizkušnja za srce človekovo so ti dnevi, za moč njegovih čednosti, za njegovo težo pred Bogom!
Premislite, prevdarite!
Poslulmite pa te dni tudi ne na moj glas, ampak na glas'časa, ki tako strašno naglo beži in vam kliče z vsako minuto: »Kmalu pride tudi za te dan in ura, na katere se je sv. Henrik tako vestno pripravljal... Prah si, o človek, i:i v prah se spet vrneš...» A duša tvoja, kam pojde ta?	X.
Iskrice.
Volka sc treba vedno bati, če se še triko sladka ti.
Obleka
ne dela človeka,
Ikič pa izdaja, na kom se nahaja.
Prazen žep, poguma ni, prazen Žakelj ne stoji!
Otrok, da bi »velik« bil, hrepeni, udadeneč kot m o ž že ti govori, a mož si otroških let zaželi in res se otročjih mnogo dobi.
Modri iz skušenj drugih uči se. norec iz lastne še ne zmodri se!
ZA KRATKK ČAS.
I )va soseda nista bila posebna prijatelja. Bden teh se je imel poročiti in moral je povabiti soseda po navadi kraja že »zarad lepšega«. Hotel mu je pa dopovedati po strani, da prav zelo ne mara zanj in takole ga je vabil: »Na že-nitovanje bi te povabil, pa. saj vem, da ne prideš!« Sosed pa, hudomušen.
idgovori: »Saj bi se branil, pa vem, da ne jenjaš!«
Duhovnik je pobiral po Veliki noči po hišah spovedne listke iu pri tej priliki so mu dajali župljani tudi masla. Prišel je v borno hišo. Očc-gospodar je imel dva sina pijanca. »I.istke imam, masla pa ne! Imam sicer d v e k r a v i, pa mi ne daje ne mleka, ne masla!« V hlevu pa ni bilo nobene krave!
Novi vek.
Romantičen igrokaz v petih dejanjih,
Spisal %*
(j r e g o r pl. S k o p a k: I oda, povej po pravici, ali ni bilo to le zmota? Nekateri trdijo, da se ti je le sanjalo.
Uršula: O, že poznani tiste. Sovražniki božji so! Nisem sanjala, ne! Prav s temi očmi sem jo videla in s temi ušesi slišala.
Gregor pl. Skopak: Pritožili so te, da hujskaš ljudi. Pravijo, da vteg-nejo nastati nemiri, ako boš to delo nadaljevala in vodila ljudi na Skalnico.
Alojzija: O saj ni nobenih nemirov, gospod!
(i r c g or p I. S k o p a k: Ljudje izgubljajo z romanjem tudi čas in "a zidanje cerkve treba dovoljenja.
Alojzija: Saj hodimo navadno le ob nedeljah na Skalnico.
Gregor p I. S k o p a k: I hities ni nedelja.
Alojzija: Saj danes pasemo na Skalnici živinico.
Gregor pl. Skopak:	Dobro,
dobro, a v deželi mora biti mir. Cerkev se brez dovoljenja ne sme zidati.
Uršula: O gospod, saj je mir in če ga ni. ga bo Marija naredila.
Gregor pl. Skopak: Slišal sem, da nabirate že denar za zidanje cerkve. Kdo je dal dovoljenje za to?
Uršula: Nebeška gospa! Njej, ki je ukazala zidati tempelj na Skalnici, ni nemogoča nobena stvar.
Gregor pl. Skopak:	O	vseh
teh rečeh te hočem v Solkanu zaslišati. Tja pridejo tudi možje, ki so napravili ovadbo. Le pojdi z menoj! (Proti tova-lišicam) Ve lahko odidete.
Alojzija:	Prosimo, gospod, le
tega ne delajte Urški, ki je bolehna. Ona pojde zdaj z menoj domov. Njena mati joče doma. (Se začne jokati.)
G r e g o r p I. S k o p a k: Saj sc j' ne bo nič žalega zgodilo.
A I o jz i j a in tovaršiee: Prosimo, gospod, dovolite, da gre Urška domov, ker je bolehna.
(Dalje prih.)
Darovi.
Z. a »S I o v e n s k o S i r o t i š č e«:
P. n. gg. Josip Marušič, trgovec 50 vin; Ivan Černič, Vrh 40 vin; Pavla Koren, trgovka 1 K; N. N. v Gorici 2 K 20 vin; N. N. 40 vin; Anton Pulec, krojač Medana 20 vin; Ivan Kerševani Preserje 50 vin; Marija Braneč v Gorici 20 vin; Frančiška Rijavec v Gorici 1 K; Jos. Kos, vikar v Brestovici, 5 K; Slavno županstvo v Žagi pri Bovcu let-nino 10 K.
Za »Sklad slov. S i r o t i š č a «.
P. n. gg. Jožef Brankovič (St. Au-drež) 2 K. \ Mirnem: Marija Vulion I K. Dom. Brumat 00 v, Katra Drufov-ka 1 K, Anton Gleščič 50 v, Terezija Nemec I K, Jos. Marušič, krčmar, 2 K. Iv. Vuk 1 K. N. N. 60 v, N. N. 50 v, N. N. 20 v, Angel Mozetič 20 v. Jožef Uršič 20 v. J. Mrmolja 5 K, Silvij Kogoj 4u v. Ant. Stanta 20 v, Karol Lestan Oti v. A. Ferlat, učitelj v Rupi, 2 K. Anton Kotnik 00 v, Ivan Bajt 60 v. Karol Cotič 50 v. Družina Praprotnik 2 K. N. N. 1 K. Slovenec <>o v. Ivan Marušič 1 K, Jožef Blažič 20 v. Franc Bačer 20 v, Alojzij Drean 20 v. Anton Pahor 20 v, Rudolf
Ožbod 20 v, Jožef Bratina I K, Karol Cotič 40 v. Anton Cejan I K, Andrej Male 40 v. I >va mladeniča 40 v, Karol Batistič 40 v. Jožef Mozetič 14 v, Andr. Malek 20 v, Jožef Dreossi 20 v. Iv. Ko-mider 20 v, Anton Bril 10 v, Terezija Ožbod 20 v. Karol Ožbod 20 v, Katarina Stanta 50 v, Ivan Komidar I K, član »Sokola« A. L. 44 v, Andrej Blažič 20 v. Anton Cijtin 20 v. N. N. 1 K, N., N. 40 v, Ivan Krek (Gorica) 1 K, Franc Zorn. učitelj 1 K. Andrej Makuc I K. Johan Langer I K, Katarina Pavšič (Dolina Vrtojba). I K. Frančiška Lutman (St. And rež) I K. Jos. Devetak (St. Andrež 257) I K, Marija Bačer 20 v (?), Ivan Tomšič, pek, 20 v, Izidor Marušič 20 v.
Bog poplačaj stotero! — V sc v boljšo bodočnost s I o-v e n s k e g a n a r o d a pod sl a v n o vlado N j. V e I i č a n s t v a c c s a rja F r a ii c a J o ž e f a I. !
Z a »A I o j z i j e v i š č e:
Veleč. g. Košir Ivan kurat Ročinj 10 kron.
Mesine novice.
in Umrl je v Gorici v ulici Orzoni g. Anton Grusovin, oče preč. g. Janeza Grusovin-a, župnika v Fari. Dočakal je visoko starost 85 let. Svetila mu večna luč!
m Umrl je v Gorici predvčeranjeni g. Anton Hbnig, organist pri sv. Antonu in učitelj godbe v malem semenišču. Pogreb danes. N. p. v m.!
m SHOD DRUŠTVA »SKALN1CA« bo v nedeljo dne 2. februarja po uri molitve v cerkvi sv. Ivana ob 4. pop.
m Pes je zašel včeraj na Katarinije-vem trgu pod električni tramvaj, ki ga
je raztrgal na dva dela.
m Goriški kinematografi. Srednješolska ravnateljstva v Gorici so prepovedala dijakom obisk kinematografskih predstav v vseh goriškili kinematografih. Dovoljen je obisk le tistih predstav, ki jih ravnateljstva prej odobrijo.
Tako je popolnoma pravilno! Tudi drugod imajo za dijake posebne predstave, ki jih imenujejo »dijaške predstave«.
Zopet vlom v cerkev Si ca Jezusovega. V sredo ponoči so neznani lopovi zopet vdrli v kripto cerkve Srca Jezusovega, razbili skrinjico za milo-dare ter odnesli vso njeno vsebino.
O prihodu vojaškega zrakoplova iz Ljubljane v Gorico nam poroča očividec sledeče: Nekoliko po četrti uri popoldan v nedeljo so opazili ljudje nad goriškim mestom zrakoplov, ki je prihajal v smeri od sv. Gore proti mestu. Spuščal se je nagloma v nižino in v kratkem času je bil nad malimi Rojci kjer je bilo zbranega vse polno radovednega ljudstva. Tu je zavil nagloma k Soči in se spustil čisto ob vodi na tla. Zrakoplov je obtičal na pesku in kakor je bilo videti brez vsake poškodbe. Zrakoplovec, nadporočnik Holeka je popolnoma srečno dovršil svojo dolgo, težko pot.
Porotna zasedanja v I. 1913. Porotno sodišče bo imelo letos štiri zasedanja, in sicer se bode pričelo prvo 31 marca, drugo 23. junija, tretje 21). oktobra in četrto 9. decembra.
Pohajač se izdajal za tiskarja. Minule dni se je oglasil pri vodstvu »Narodne Tiskarne« v Gorici mlad, okoli 20 let star fant ter rekel, da je tiskar ir prosil, naj bi se ga sprejelo v službo, ali pa naj bi se mu podelila mala podpora. Ker se je poslovodji zdel fant sumljiv in ker ni kazal na sebi nobenega znaka tiskarja, mu je rekel, da ga tiskarna sprejme v službo. Ko ga je hotel poslovodja peljati v dvorano črko stavcev se je fant branil vstopiti v le-to, rekši, da je delal pri tiskarskih strojili m ne pri črkostavcih. Ko mu je pa po-
slovodja rekel, da rabi tiskarna tudi c-uega strojnika iu ga hotel peljati v oddelek, kjer se nahajajo tiskarski stroji, je fant zardel ter se jel umikati koneč-no jo je natihem pobrisal iz tiskarne potem, ko mu je poslovodja rekel, da ni tiskar in da je navaden pohajač, ki bi rad živel brez dela na stroške drugih.
Piva se je popilo v Gorici tekom meseca novembra min. leta 855 hi iu 19 I.
Odprti lekarni. Od 2. do 9. februvarja bodete imeli ponočno službo lekarni: L i h c r i - P o n t o n i.
Iz goriške okolice.
Umrl	je	v Štandrežu g. Devetak,
oče	suplenta	g. Devetaka. N. p. v m.!
Preč.	g.	Fdvardu Štreklju, vikarju
v	Vrtojbi	se	je zdravje nekoliko zbolj-
šalo.
Odcepitev davčne občine Bukovica od županije Vrtojba. Deželni odbor je sporočil županstvu Vrtojba, da c. kr. namestništvo ne dovoli v nikakem slučaju odcepitve davčne občine Bukovica od županije Vrtojba; vsak nadaljni korak v tem oziru bi bil brezploden.
Županska in starešinska kriza v Renčah. Rensko starešinstvo je c. kr. namestništvo v sporazumu z deželnim odborom razpustilo ter imenovalo-začasnega županskega upravitelja deželnega revidenta in renskega rojaka g. Angelja T r o j e r.
Šempas. »Kat. sl. iz. dr.« v Šempasu naznanja, da priredi prvo svojo veselico v nedeljo, dne 2. febr. v prostorih g. Martina Štrukelj. Vstopnina: sedeži 80 vin, stojišča 20 v. Med posameznimi točkami se bodete igrali igri: »Dobro došli, kdaj pojdete domov« in »Rdeči nosovi«. Med veselico svira domači tamburaški zbor.
Iz Renč. Dne 22. t. m„ na praznik sv. Vincenca, ki je zidarski praznik, se jc obhajala v Renčali prav lepa slovesnost. Čeprav je bil delavnik in slaba pot, se je vendar nabralo ogromnega ljudstva .Slovesnosti se niso udeležili le zidarji, ampak tudi kmetje in delavci. Lepa hvala za krasen govor v cerkvi in za izborno petje na koru! Čast preč. g. župniku, ki se je kot dober pastir potrudil, da je slovesnost bila veličastna in čast tudi g. pevovodju nadučit. Rudolfu Vižintinu, dalje g. organistu in sploh pevcem! Ljudstvo je bilo s petjem prav zadovoljno. Renški zidarji kličemo vsem, ki so kaj pripomogli do tako krasne slovesnosti: Bog poplačaj! Želimo, da bi se tudi zanaprej obhajal ta naš dan tako slovesno.	P.	F. P.
Shod v Renčah.	V nedeljo bo
poročal državni in deželni posl. svetnik Fon svojim volilcem v Renčah. Shod sc bo vršil ob 3 urah pop. v prostorih »Gospodarskega društva«.
Dornberško »Slov. Kat. Izobr. Društvo« bo imelo v nedeljo dne 2. februarja, redni letni občni zbor v kaplani ji po veliki maši. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti.
V Prvačini je v nedeljo ob 9.08 zvečer stopilo v državni vlak kakih deset fantov i u deklet. Po njih govorjenju je bilo razvidno, da so bili na plesu in da se vračajo domov. Izstopili so v V o I č j i d r a g i. Podpisani je videl že marsikje razdivjano mladino, toda tako divje mladine, kakor so bili ti fantje in dekleta, še nikdar ne. Njih govorjenje in obnašanje je bilo škandalozno. Sram naj bo taka dekleta in take fante, ki ne znajo drugega govoriti, ko škandalozne reči! Vsi potniki v vlaku so se zgražali. Ubogi slovenski narod, ako bi imel le tako mladino. Ako nam more kdo naznaniti imena dotičnih nesrečnih fantov in deklet, objavimo jih v listu. Tako mladino vzgaja ples!
Iz ajdovskega okraja.
:i Stroški za uravnavo Vipave iu pritokov. Proračuujcui stroški za urav-iiiivo \ ipavc znašajo 1,000,000 K. za njene pritoke p:i 400.000 K. K temu znesku prispeva goriška dežela 3(i0.000 h. C a s za izvršitev tlel je določen tia okroglo dobo (i let.
a Kamnje. Kat. slov. i/.ob. društvo vabi k veseliei, katero priredi dne 2. febr. iki Svečnico pri Rcbku na (ioričiei s sledečim vsporedom: I. Lurška Mati Božja inr;i v treh dejanjih. 2. Pogled v nedolžno oko. pesem ženski zbor.
3.	Svojeglavim Minka, igra v štirih dejanjih. I. Deklamacija v Pepelnični noči. 5. Na nebu zvezde sevajo, pesem mešan •zbor. Med posameznimi točkami svira godba domačega odseka »Orel«. - Prijatelji iti somišljeniki pridite!
a Loknvec. Na Svečnico po blagoslovu bo veselica kat. sl. izobr. društva z igro »Marijin otrok«, »Kmet in fotograf" in še druge zanimive točke. Tukaj bo poštena zabava, bolj kot v krčmah in plesiščih. Torej pridite v obilnem številu.
Tukaj je umrl najstarejši mož v občini. Anton Rusija, 8b let star. Do zadnjega je bil pri zavesti. Imel je lep pogreb.
Iz cerkljanskega okraja.
Občinski zdravnik v Cerknem. Občinski svet v Cerknem je sklenil razpisati službo občinskega zdravnika.
Iz tolminskega okraja.
Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila »Kat. slov. izobraževalnega društva Orlovec« v Straži v tolm. polit, okraju.
t Železniška proga Sv. Lucija - Tolmin. Železniški minister je včeraj povedal državnemu poslancu Fonu, da bode vsprejeta v program lokalnih železnic tudi proga Sv. I.ucija-Tolmin.
Iz kobariškega okraja-
kbd Iz kobariškega kota. Pregovor pravi: kmet na lovu živina v gnoju! V Stanoviščah pri Sedlu je v nedeljo na lovu obstrelil divji lovec nekega tatnoš-njega lovca v nogo. Skrajni čas bi bi!, da bi za to poklicani organi malo več pozornosti obrnili na tako brezvestne divje lovce, kateri posebno ob nedeljah namesto k službi božji hoditi okrog divjačino kradejo, družino in sebe pa v nevarnost postavljajo.
Prodaja vodnih sil v občini Libuš-nje. Županstvo Libušnje je prosilo deželni odbor pojasnila v zadevi prodaje vodnih sil hudournika Ročica družbi Locher in drug iz Cirilin; z ozirom na to je naročil d. odbor županstvu, da predloži tozadevno kupno ponudbo družbe, na kar mu bo še le omogočeno, da izreče svoje mnenje.
Iz komenskega okraja.
km Škrbina. Na 5 dni zapora je bil obsojen Hdvard Colja iz Škrbine, ker je večkrat hodil na tuji lov streljat divjačino.
km Komen. Naši liberalci vedno hujskajo. Žrtev take hujskanje je bil tudi
volčegrajski podžupan, ki je bil obsojen na 20 K globe. Mož bi moral biti mož in se ne pustiti sukati od takih, ki nikdar ne vidijo cerkve od znotraj. Koliko jih je že trpelo škodo na ta način.
km Volčjigrad. Dne 20. t. m. je priredil naš g. učitelj Terčon s sodelovanjem šolske mladine prav krasno veselico. Za kratek čas izvežbanja so to bili res nepričakovani vspehi. O. učitelju čestitamo in želimo, da bi večkrat priredil kaj takega, nam v veselje, otrokom, v razvedrilo in pouku v korist.
km Komen. Ob nedeljah počivajo vse naše šole, le naša nova obrtno-nadalje-valna pa ima od 8. zjutraj do poldneva pouk, tako da sc obiskovalci te šole no morejo udeležiti nobene sv. maše. Merodajni činitelji se pozivljejo, da obrnejo svojo pozornost tem razmeram.
km Sveto. Te dni se popravljajo občinske poti iti sicer s podporo, ki jo je dovolila država. Vse živo je sedaj na prostem.
km Sveto. Poročil se je predsednik tukajšnjega katol. bralnega društva g. Franc K o v a č i č z g.čno Marijo Kovačič. Obilo sreče!
km Obrtno-nadaljevalna šola v Komnu. Z dopisom z dne 18. dec. 1912 je naznanilo c. kr. namestništvo goriškemu deželnemu odboru, da so pravila in učni načrt za dvorazredno obrtno-nadalje-valno šolo v Komnu potrjena in da je vlada pripravljena podeliti podporo.
Iz sežanskega okraja.
s Kopriva. Smrtna kos a. Umrla je v Koprivi gospa Katarina Zega Batič, posestnica. N. p. v m.!
Iz korminskega okraja
kr Iz Kožbane. Dne 25. t. m. je bila v Kožbani velika komisija:	višji
stavb, svetnik Mahnič z 2 inženirjema, c. k. okr. komisar, odposlanec dež. odbora in občine ter vojne uprave (major). Šlo je za velik gospodarski načrt, po katerem se bodo gradile ceste:
1. Strniec-Skrlievo, ki bo skladovim;
2. Kužini-Kožbana-Vrhovlje;
3. Peternel-Podbelo-Belo-Nozno;
4. Peternel-Hlavnik-Vrhpolje;
5. Senik-Oolobrdo. V načrtu je tudi naprava nekih škarp v Mirniku ob nekem hudourniku, in slednjič vodovod za Kožbano ter 2 vodnjaka za Skrljevo in vodnjak za Senik. Vse to bo stalo okoli 000.000 K, od katerih prevzame država S0r<, ostanek pa dežela in cela občina Kožbana. Vse ogromno delo se bo začelo takoj, ko privoli starešinstvo svoj prispevek, ki se pa bo izplačeval celih — 37 let; torej malenkost na vsako leto, ki se pokrije h večjemu z 40rn naklado — ne pa, kakor dozdaj, ko se je preudarila 100% naklada samo za popravljanje občinskih poti!
Bog daj, da se ves veliki načrt kmalu izvrši, potem res - srečna Kožbana. in adijo vsi rekurzi!
Drobtinice.
Tožbe za oškodnine 30,000.000 K-
Svojci žrtev strašne pomorske nesreče »I itanica« so vložili tožbo v višini
30,000.000 kron proti paroplovni družbi »VVIiite Star Leine«, ki je bila lastnica »Titanica« in sicer pri uovojorških sodiščih. Harries, vdova ponesrečenega gledališkega ravnatelja, zahteva sama ‘!,80(1.1)00 K, poleg tega pa še 12.000 K za njene izgubljene bisere in 21.000 K za izgubljeno moževo prtljago. Vdova znanega ponesrečenega pisatelja Tu-trclla in neka Ho\vardova pa zahtevata vsaka 1,50(1.000 K odškodnine, vdova slikarja Millcta pa zahteva 480.000 K.
V 21 letu izpregovoril prvo besedo. V selu Slapno, občina Jaškovo na Hrvaškem živi mladenič Stjepan Še-buk, ki je dovršil že enaindvajseto leto, ni še nobene besede izpregovoril, dasi je vse dobro razumel, kar se je govori-
lo.	iu pridno delal. Nekega dne je šel s svojim sosedom v Ozalj v mlin električne centrale. Ko je bil s svojim poslom gotov, je zajaha! svojega konja, da ga požene v vodo, da se konj izkoplje. Konj je pa nenadoma Šabuka tako brcnil, da mu je pričela teči kri iz ust in iz nosa. Fant se je očistil, ko pa je došcl domov, jc zaprosil mater: Dajte mi jesti. Mati sc je ustrašila, ker je mislila, da jc zblaznel, njegova nevesta se ga je pa tako ustrašila, da je pobegnila iz hiše. a strah se je kmalu polegel,koso se prepričali, da je fantu konjev sunek odprl jezik. Ob Božiču je Šebuk v cerkvi že poizkušal ponmlem peti.
Koliko krompirja se poje na svetu?
Povprečno pride na vsako osebo v zadnjih letih v raznih državah sledeča množina krompirja na leto. Največ se poje krompirja na Irskem otoku in sicer 733 kg na osebo; v Nemčiji se ga porabi 050 kg na osebo, v Švici 370 kg, na Francoskem 350 kg. pri nas v Avstriji pride letno na osebo 331 kg. na Angleškem ll'J kg, v Italiji pa prav inalo, namreč komaj 24 kg na osebo.
Milijarder pri zobozdravniku. Bo-
gataž Pierpont Morgan v Novem Jor-ku je moral nedavno radi neke zobno korenine k zobozdravniku. Ko se so vscdel na operacijski stol. je rekel zdravniku: »Trajati sme samo 5 minut, ker nimam časa, iu nobenih bolečin mi ne smete prizadejati.« Zobozdravnik mu je mirno zagotovil, da bo mnogo dalje trajalo in tudi zelo bolelo. Takoj nato je Morgan že ječal in zavpil: »Ne vzdržim!« Zdravnik pa je svoje delo nadaljeval in rekel: ''Morgan, na svetu so stvari, ki še veliko bolj bole in jih je težje prestati«. Nato mu je začel pripovedovati, da je nedavno umrl mož njegove perice in pustil vdovo brez vseli sredstev s 13 otroci, katerih najstarejši je star 15 let. Z živimi besedami je slikal zobodravnik strašno bedo uboge vdove, pri tem pa vrtal iu pilil toda Morgan je bil tiho kakor miš. Ko je bila končana operacija, je Morgan vstal in molče odšel. Naslednji dan pa dobi zobozdravnik to-le njegovo pismo: »Včeraj ste mi prizadejali silne bolečine, toda Vaša povest o revni vdovi s 13 otroci mi jih je pomagala pozabiti. Tu Vam pošiljam položnico za 50.000 K in Vas prosim, da izročite svoto Vaši perici.«
(iledališče brez vstopnine. Mestno gledališče v Buenos-Airesu nameravajo s podporami iu z ustanovami finančno tako podkrepiti, da obiskovalcem gledališča ne bo treba plačevati nobene vstopnine. Meščani bodo dobivali prostore nakazane.
Dedek.
Ko so v ginekološki oddelek v Bel-gradu prinesli prve ranjence z Mcrda-rja in Bujanovca, pride nekega dne v bolnico star dedek.
»Ali je, sestra, že prišel moj sin? Moj Panta, Panta Matovič, a?«
»Ne še.«
»Tako. Potem še pride. Naznanil mi je; iz Vranje pride bolan. Da.«
Nato stopi v sobo k ranjencem. Ravno je bil ondi dopisnik dunajske »Zeit«.
Dedek gre po sobi pa pozdravlja:
»Bog z vami, otroci, in srečne vam rane daj Bog ... Da, da . .. Tako, junaki moji... Seveda ... Ne bodi vam žal za življenje, ne; živeli boste, ker ste osvobodili brate ... Kosovo, Kosovo, da ... Kosovo ste osvobodili, junaki moji. No. vidite, božjo pravico. Svoje ste osvobodili. niste tujega ukradli.«
Dunajski poročevaleč posluša in gleda starčka ter prosi zdravnika, da mu prevede njegove besede.
Dedek pa nadaljuje:
»Vidite, otroci, tudi jaz imam sina edinca; ravno pred mobilizacijo je vstal z bolniške postelje. Imel jc pljučnico. Zdravnik v Valjevu mu je rekel: »Slab si, bolan, ne hodi.« — Kako slab?
Pravim doktorju: Kako naj ostane z ženskami, da se mu bodo smejali; ni slab ne, ko je na nogah. Ako pa zboli — no, hvala Bogu, saj so bolnice, se bo pa zdravil, seveda. In glej, sedaj mi naznanja. da je bolan. Naj je. Pozdravil ga bom. potem naj pa zopet gre. Da, bog-ine, naj gre, ne pa sedi. Naša jc ta posest. naša in ne tuja.«
Dopisnik lista »Zeit« posluša, ko mu zdravnik prevaja starčkove besede in molči. Morda že davno ni več veroval v plemenitost človeškega srca.
Dedek pa ves vesel in veder pripoveduje o sinu, raduje sc nad uspehi srbske vojske, slavi ranjence in se ves blažen smehlja...
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, ... 28, 77. 45. 25, 66.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »SOLSKEGA DOMA«!
imamov
Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja tvrdka Teod. Hribar v Gorici Gosposka ulica štev. 6.
sUJHRoSm Mon^
2 učenca
začetniku za
mizarsko obrt
z oskrbo hrane in prenočišča sprejme ANTON ČERNIGOJ mizarski mojster v Gorici Tržaška cesta 18. Prednost imajo oni s hribov ;ili s Krasa. Želeti je da bi bila oba z ene vasi.
Vila naprodaj.
Vila je na prodaj, obstoječa in 4 sob. kuhinje, kopalne sobe, kleti itd. Z lepim vrtom, 10 let davka prosta.
Več se izve Via Angiolina štev. 31.
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužtti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na :
Dosip Batič, Ilirska Bistrica.
(Kranjsko.)
fllnn mo,no> zavrct0 se popravi kakor IMIIU, tudi odvzame sc prevelika ntiio-čina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesli ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Prinifrsktga Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
Svoji k svojitn!
Svoji k svojitn!
MIHAEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Štev. 208
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil IV. četrtletja, L j. mesecev ohtobra, nov. in decembra 1911,
začne v
poned., 3. marca 1913,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 5., 8.. 12. in 15. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v draf.beni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 23. januvarja 1913.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Očala vsake vrsle natančno po zdravniških predpisih in bri‘z, kakor tudi tlakomeri', toplo-meri', kompase, različne meri1 za vino, mleko in Žganje itd. Vse po najnižjih cenah p'i trvdki
Aleksander Atrbrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optič-|niini predmeti.
GOR IC£, G0SF0SEA ULICA št. 16 (Prej Tlorso Verdt 26.)
ODLIKOVANA ruJKARNA
VAKIff
Gorica, vla Formica
»s priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in naj finejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposel n S spoštovanjem	E. Jakin
Prave
Cebelno - voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED za pitanj e čebel in za zdravilo
J. Kopač, svečar v Gorici.
priporoča udani
§p Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom.
Najboljše sredstvo proti ozebkom na rekah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv.
Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam
absorbiran.
Cena 60 vin. steklenica.
Dr. Schmidtovo mazilo proti odprtim ozebkom,
priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za ——	odpravo	odprtih	ozebkov	v najkrajšem času.	-
Cena 80 vin. lončiču.
Izključna prodaja v lekarni
emSICFCLElTI, c in kr. (horni dobavitelj, Gorica.
i
-
„CENTRALNA POSOJILNICA"
flEGISC^OVflTlA ZADRUGA Z OTTIEJCTIO ZftVCZO
+ 4^ v gorici
obrestuje hranilne vloge po 5 %. Daje članom posojila na vknjižbo po 600, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v kisi .Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča botato zalopo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za poluštro in stavbeno mizaisko. kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, uiraniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in Jelezne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. PoBtreiba točna, domača in cene konkurenčne.	■	.	=
-	Prosimo	zahtevati	listke	blagajne	radi	kontrole.
« Postri
L,
role. A
_______
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spad£ h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago li lastnih delavnic.	~
AHT0N BREŠČAK
Za mnofobrojna naročil* toplo priporočam
i	&	R
r / u. / r • K
i	/A^	/ v >•
A® -
:
Najboljše in najmodernejše snkno sta moške in volneno aa ženske obleke raa-pošilja najceneje 'Jufrostov. rnapošiljalna
R. STERMECKI v Celju Sl. J04.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Alojzij Gril, m zarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 („Pri Lizi",)
Podpisani priporočani sl. občinstvu v mestu 111 na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje .is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
^	0d]ik<»sua pekarija	^
^ in sladfilčarna V	0
*	K. Draščik	S
%	v Gorici na Kornu	^
a	(v	lastni	hUl)
lzvioujc naročilu vnaboTiMnesa ^ peciva, torte, kolače za blrmanoe /&. In poroke, pinte itd. Prodaja različna fina vina in UUurJe na drobno sli uri«. buteljkah. Pri-
•	poroča ne ni. občlnNtvu. Cen*	/jv
jako nizke.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-
f marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
••0"©“€»©-Q"Q-€>'
Pr\a HlovenHka trsovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
lfd*Jati!| In odgovorni urednik J. Vtmpolšek v (iorid.
Tiska ^Narodni Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lrttelič.