Polemika. Kdaj nai pričnemo s srbohrvatskim poukom? V 23. št. ,,Učit. Tov." je priobčen jako zanimiv in poučljiv članek ,,o ureditvi pouka srbohrvatskega jezika na ljudskih šolah". Popolnoma se strinjamo s tem, da se pouk prične tudi z abecednikom. Pisatelj članka pa gotovo ne misli te knjige uvesti že s prvim šolskim letom, kakor se je to zgodilo pred 50. leti, ko se je že v prvi razred vrinila nemščina in poučevala s pomočio ,,riba-fisch"-metode in pa štabrlom. Cetudi srbohrvaščino ne smatramo kot tuj jezik, vendar jo hočemo učiti na podlagi materinskega jezika. Otroci dobe v prvili dveb šolskili letili tudi že nekoliko slovniškega znanja in tako že lahko pričnemo v 3. šolskem letu s poučevanjem srbohrvaščine. V začetku se bomo gotovo tudi omejili le na čitanje in umevanje hrvatskih in srbskih knjig, pozneje pa se hočemo nekoliko bolj poglobiti v znanje jezika, zlasti v višjih razredih mestnih šoj icr pričeti tudi s slovniškim poukom. Tedaj pa moramo nekoliko prenehati s slovensko slovnico, ker drugače mladino preveč mešamo — zlasti pri sklepanju samostalnikov in spregi glagolov. Pouk v slovensčini naj se sedaj omeji na prosto pripovedovanje prečitanih sestavkov (beril) in na spisovne vaje. Na ta način bo pouk o srbohrvaščini tako urejen, da bo imel poleg kulturnega tudi praktični pomen. Učenci višjih razredov se bodo privadili tudi pravilno pisati, kar bo koristilo posebno tistim, ki pridejo v kak urad ali večjo trgovino, oziroma banko. Nemščina naj se pa tudi nadalje poučuje le kot neobligaten predmet, zlasti v obmejnih krajili. —1— Iz Jugoslaviie. — Učiteljstvo mokronoškega sodnega okraja, zbrano na sestanku dne 5. t m. v Mokronogu, je sklenilo: nPozdravljamo z vsemi svojimi silami skupno delo učiteljstva, da se čimprej in najtesneje združita Zaveza in blom. Zveza v skupno stanovsko • organizacijo, kjer bo celokupno učijeljstvo združeno kot en stan; obsojamo pa vsako cepljenje!" — Izpit učne usposobljenosti za strokovno osnovne šole. Prijav, ki jih prejemam na poziv v ,,Učit. Tov." z dne 28. preteklega meseca, sem žalosten, obenem pa tudi vesel. Pričajo mi, da duševna letargija, ki se je polastila vseh slojev, tudi nam ni prizanesla. S priobčevanjem dotičnih navodil in nasvetov nisem hotel olajšati dela le strokovnošolskim kandidatom ampak zlasti še onim tovarišem, ki se zavedajo svoje stanovske dolžnosti in bi se radi znanstveno poglobili v pedagogiko ali pa sicer v kako stroko. Apeliral sem zlasti na takozvane ,,vojne maturante". Toda niti e.'cn teh tovarišev se ni prijavil. (Sicer je pa možno, da mi ne zaupajo in da hodijo rajše svojo pot.) — Veselo znamenje pa je, da se pojavlja pri tovarišicah v tem oziru ambicija, ki je doslej nismo bili vajeni, da razumejo vsaj one zahtevo nove dobe. Na moj oinenjeni poziv se oglašajo namreč skoraj izključno le tovarišice. — Za slučaj, da se prijavi še naknadno toliko tovanšev in tovarišic, da bom mogel nadaljevati ta navodila, si preskrbimo do 20 .t. m. Hofler — Lehrbuch der Logik. (Ker je Osvaldova Logika že pošla, si bomo morali zaradi terminologije omisliti kako drugo pnmerno knjigo.) — I. Ma?erl, strok. učitelj. — Iz ncvomeškega okraja nam pišejo: V črnomaljski šoli je zborovala podružnica Slomškove zveze istega okraja dne 5. junija t. 1. Izmed 26 navzočih je bilo nekaj Zvezarjev iz novomeškega okraja. Žal, da je bilo število teh iz domačega okraja tako pičlo. Prišleci zadnje omenjenih so s tem pokazali, da enako Zavezarji stremijo po ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Otvoril je zborovanje p. iiubert, za tem predaval p. Akvin ter v kratkih potezah označil pomen skupnega dela vsega učiteljstva. — Debata je poseg!a v jedro in značila čimvečje zanimanje za predlagano UJU. — Nekateri Slomškarji niso znali ali pa morda niso hoteli vedeti o ujedinjenju in zato jim naj ne bo v siftrtni greh, če čitajo vsaj zadnje številke ,,Tovariša". Saj tudi v naših rokah kroži ,,Slov. Učitelj", čeravno nimamo odpustkov. Sicer pa da ne bo pomislekov in da pridemo tem lažje do jedra ter do končnega zaključka, bi bilo umestno, da se enako Slomškarji udeleže zborovanja učit. društva novomeškega okraja v Toplicah dne 21. t. m., kjer bo podal gotovo vsestranska pojasnila tovariš Gangl, ki prihiti istega dne bržčas med nas *). Po debati naj bi se konštatiral izid, čeravno potom glasovanja. Stremimo po ujedinjenju, ker v tem bomo našli moč, delo, uspeh! Zaveza, Slomškarija naj si poiščeta srednjo, bratsko pot. Osebne politiške mržnje naj se opuste, tovariš naj bo enak tovarišu, tovarišici. Učitelj- vzgojevalec ne glede politiškega mišljenja naj si ubere pot začrtanega enotnega dela in stopi naj v krog skupne organizacije. Politiško prepričanje in delo izvun šole naj mu ne vežeta prostih rok! — Kdaj je bila srbska glavna izkušnja za osvoboditev Slovencev? Pišejo nam: Da bi na to vprašanje še danes ne mogel odgovoriti nobeden naših politikov, sem uverjen, vendar pa imamo v svoji sredi jasno glavo, ki je razrešila to stvar že 22. grudna 1. 1914 dobesedno tako-le: ,,Im iibrigen sagt mir mein sub- *) Ni mogoče, ker bo iakrat v Belgradu, Uredn. jektives Empfinden, dafi der vorjahrige Streick eiae serbische OeneralP r o b e gewesen ist, nur daB davon unsere Schiiler nichts gevvuBt haben, wohl aber die, welche sie von auBen geleitet haben. Von dieser Oberzeugung lasse ich mich durcli nichts abbringen." — Ta svetla glava je last profesorja Robide, to je tistega junaka, ki je denunciral svoje stanovske tovariše, češ, da so srbofili in nabiral za to gradivo. LJpamo, da bo preskrbel Beograd, da mu bo ta glava, s katero si je pribavil Judeževo slavo, delala v Jugoslaviji napotje. Ta grozoviti štrajk, o katerem govori, so uprizorili' ljubljanski srednješolci, ki so izostali en dan od pouka, ker ni dovolila šolska oblast Oosposvetsk^ šolske slavnosti. In kakor nas učita zgodovina in Robida, je izgubil zaradi štrajka Karel — krono! Kniiževnost in umetnost. ,,Mladi junaki." Izšla je pesemca, ,,Mladi junaki". Je troglasna in namenjena visjim skupinam ljudske šole in meščanskim šolam. Pesem je prav pripraven pripomoček pri vzgoji k abstinenci. Dobi se gri skladateljici učiteljici E. Ropasovi v Žužemberku. Cena izvodu je 50 vin. s poštnino 55 vin. Zmisel smrti. Spisal Pavel Bourget. iz francoščine prevel Andrej Kopitar. — Izdala in založila »Leonova družba« — Ljubljana, 1919. — Tiskala Katoliška tiskarna. — »Leonova družba« nas je že drugo leto obdarovala z lepim književnim daiom. L. 1917. je slovenski narod prejei znainenito delo Rene Bazina »Uruda umira«, a letos (t. j. 1918) smo dobili — lahko rečemo — istotako klasično delo nn polju romanoslovja — »Zmisel smrti«. — 0 vsebini nas na kratko pouči dodatek ¦ iz življenja in spisov Pavla Bourgeta«, ki jc dodan temu romanu. Roman »Zmisel Miirti« je izšel v Parizu 1. 1915. Njegovo ozadje so svetovno-važni dogodki v av54ustu in začetku septembra 1. 1914, ko so Nemci zmagovito prodirali preko Belgije — padle so trdnjave Namur, Charleroi, Maubeuge ... naravnost proti srcu Francije, Parizu, in se je irancoska vlada preselila v Bordeaux in je vsa J^rancija upala in se bala. Takrat je nemško povodenj iienadoma ustaviia reka Marna z odločilio zmago francoskega orožja — franco- ski katoličani jo smatrajo za čudež — in takrat, ko so prvi tisoči in desettisoči urni- 1 ali na bojnili poljanah in so začeli teči potaki krvi, takrat je na neštetih ustnicali stalo nemo vprašanje: Kakšen smisel ima to strašno trpljenje, to umiranje? Tri poulavitne osebe našega romana odgovarJajo na to vprašanje, a vsaka drugače: laladi Ernest Galik, v boju za domovino iežko ranjen, mirno gleda smrti v obraz, ker je »od mladosti veren, prepričan, da je Bog, ki v svoji neskončni modrosti, pravičnosti in dobrotljivosti dopušča vse to gorje, in da ima za posameznika smrt sinisel, če jo Bogu daruje za grehe svoje in drugih ter za blagor domovine; doktor Orteg, prvi veščak in zdravnik na kiiniki Sv. Viljema y Parizu, ne vidi razen matei ije, razen vidnih pojavov in dejstev (determinist in fenomenist!) ničesar, zlasti ne pripozna nadnaravnegu sveta ter posmrtnega živlenja; v trpljenju in umiranju ne more zaslediti nobenega smisla, z morfijem se končno zastrupi; Katarina, mlada soproga Ortegova in sestrična Oalikova, v začetku odločena z ljubljenim moženi skupno iti v smrt, ker to žrtev neozdravIjivobolni Orteg zahteva, opazuje vedenje obeh mož ob prihodu smrti ter zasluti slednjič, da je le tista žrtev velika, ki ima smisel po zgledu Galikovem. Ne iz bojazni, ampak iz boljšega prepričanja zavrže misel na samoumor ter se po smrti obeh dragih ji mož vsa posveti strežhi bolnikov. — Roman se zaradi svojega naravnega razvoja in pretresljivc vsebine kaj lahko bere, in prepričani smo, da ga nihče, kdor ga prične brati, ne odloži prej, dokler ga ne prebere vsega. In ravnotako smo prepričani, da ga bo z istim zanimanjem bral drugič in tretjič, zakaj tedaj pride do reševanja vseh tistih velikih vprašanj, ki jih ravno ta roman skriva v svoji vsebini. Osebe so prav jasno očrtane. Naše osebno nmenje je, da bi žrtev Katarine bila veliko večja, ko bi pisatelj pustil prej umreti (ialika kakor pa njenega moža. — Ker pride knjiga v roke gotovo tudi |)ieprostejšim ljudem, bi želeli, kar smo /e opetovano poudarjali, naj se pišejo imena francoskega izvora tako, kakor se izgovarjajo. Prevodu bo le v korist. Ravno tako bi želeli, da se ogibljemo tujk, kolikor mogoče. Dajmo slovenskim izrazom prvo mesto! — Okraj. učit. knjižnicam knjigo toplo priporočamo! Iv. Šega. Za REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 21. dec. 1918.) XXIV. izkaz. Po 600 K: Učiteljsko društvo za ormoški okraj in sicer so prispevali po 20 K: Rajšp Josip, Serajnik Domicijan, Rosina Adoll, Marija Preskerjeva in Zorka Trstenjakova — Ormož; Porekar Anton in lr'ranja Vaupotičeva — rtum; Kosi Anton, Najžer Ivan in Musek Ludovik — Središče; Ema Canjkova — Sy. Bolfenk na Kogu; balamum Martin, Pinterič Urago, Marica Pinteričeva in Marija Salamunova — Sv. Miklavž; Sijanec Ludovik in Tončka Sijančeva — Svetinje; Vertot lvan in fanica Uoklova — Runče; Bezjak Simon — Sv. 1'omaž; Megla Eran — Sv. Lenart; Preindl Jakob, Lucija Uabrščkova, Anica Kamenškova in Dragojila Kosijeva — Velika Nedelja. Po 10 K: Ana Rosinova — Ormož; Angela Porekarjeva — Hum; N. Okornova — Središče; Ana Trstenjakova — Sv. Miklavž; Poplatnik Fran, Marija Poplatnikova in Alojzija Hergova — Sv. Tomaž; Rakuša Rudoli in Olga — Sv. Lenart; Josipina Sitarjeva — Velika Nedelja. Dalje so poslali po 20 K: Jak. in Henrijeta Kovačič — Sv. Trojica v Slov. goricah; Marija Judničeva in tržen Anton — Podgorje p. Sevnica; Josip in Tilda Vrbič — Dol. Karteljevo p. Mirna peč. Po 10 K: Otilija Feiglova — Slov. Bistrica; Klementina Piklova — Zalog p. Komenda; Vera Tancingova — Izlake; Pavla Bergantova — Spitalič pri Motniku; Jana Brišnikova — Orla vas p. Gomilsko; Benedek Josip — Ljubljana. Po 5 K: Marija Jesihova — Trbovlje-Vode; Ivanka Podrekarjeva — Sv. Miklavž; Mejovšek Rado —Orla vas p. Gomilsko; Spetzler G. — Trebnje; Župančič Jan. — Rateče p. Kranjska Gora; Rosenstein F., Ahtik J., Virant J. in Zotter P. — Sv. Jurij ob Taboru; Rataj N. Razborje p. Slovenji Gradec. — Današnji izkaz 770 K. Prej izkazanih 5782 K. Skupaj 6552 kron. Ivan Petrič, Ljubljana — Sp. Šiška. LISTNICA UREDNIŠTVA. Šolske tiskovine: Porabimo prihodnjič. S.: Kakor je urejeno sedaj, ni priziva. Binkoštno pismo: Zaradi pretesnega prostora smo morali odložiti. Vinska klet pri Maliču, Ljubljana nasproti glavne pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in čez ulico pristna stara in nova, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča St. ankoJesenko.