C. C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. - 24 ottobre 1925. Posamezna številka 25 stottnk. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Stane za celo leto 15 L. « pol leta 8 L. « četrtleta 4 L. Za inozcmstvo celo leto 35 L. Na naročila Inez do- poslane nnročnine sc ne moremo oziraii. Odgovomi urednik: PoUU Kent perle. moajJMLi št. 85 V Gorki, v soboto 24. oktobra 1925. letovm. Nefrankirana pisma si- ne sprejemajo. Oglasi se raciuuijo po doao vom in se plačajo v ni- prel List izdaja kon sorcii »GOR/SKI: STRA2K* Tisk Zadružne tiskarnt v Gorici, Riva Piazzut- ta št. IS. Uprava in uredništvo ulica Marneli šiev. 5, — (prel Scuole). — Mail vseh narodov. Z vseh strani sveta se zgrinjajo letos irume kristjanov in pofujejo v kaioliški Rim. Prihajajo iz dežel, kjer je krščanska miscl ziva in svo; bodna ,iz dezel, kjcr vse Ijudstvo /Avi in diha s Cerkvijo, kjer siotU soei mož pristopajo h oltarju Got spodovem in kjer se vsa mladina vzgaja v verskih šolah. V vatikant skih dvorih vidiš hokmdske katolU čane. požrtvovalne naše brate iz Belgije, mogočne čete severnoama riških katoličanov, angleške ude vet soljne Cerkve; sem prihajajo letos disciplinirani in v boju za svobodo Cerkve utrjeni nemški katoličani. Te zmagovite frume prihajajo z zat upanjeni in spostovanjem pred pot glavarja vesoljne Cerkve in polagat jo pred njim račun o veličastnem delu kaloliških množic, račun o bot jih in zmagah. Za njimi slopajo odt poslanci katoliških Ijudstev, ki niso še us^ela, da Cerkvi zajamčijo vso svobodo v domači dezeli. Prihajajo z znamenji, ki kažejo da se bliža zmaga: Trume francoske izobrazene mladine, plameneče od Ijvbezni do vesoljne Cerkve, o/nanjajo, da se Fr and ja preraja; češkoslovaški vert niki, ki stoje sredi silnega boja za versko svobodo, kazejo na množice kmečke in delavske mladine, zdnu y.ene v orlovskih srenjah in zborih. Nov duh se prebuja, borben in kret pak. Pred ohličjc poglavarju Cerkve pu stopajo iudi prve verske občine iz paganskega sveta, naši bratje iz In; dije in Kitaja, zamorci iz afriskih rodov.' Prinašajo zahvalo, prosijo pobude in pomoči. To so prednje straže bojnih eet, ki se bojujejo za božje kraljesivo. In vsi ii zastopniki velikih in malih narodov nosijo iz srea krsčanstva novega ognja v svoje domove in v rodne dežele. Da, ko smo hodili sredi teh vain- jočih katoliških množic, ko sm>) stali pred prestolom poglavarja vet soljne Cerkve, nas je vse nenadno objela in prežela zavest: Kaloliška Cerkev je silno mogočna. Notranja moč njena narasea in se krepi. Iz njenega srea se rodi vse, kar je res naprednega in zdravega v narodih. In še drugo veselo in mogočno čuvstvo je zaplalo v nas: Glej, tu je Maii vseh narodov! Ona vodi zmat govite in velike narode, vzpodbuja in brani ljudstva, ki se bore za vex: sko svobodo, pa je tudi naravna in sialna zaščitnica majhnih narodov in rodov. Dviga jih in varje, oznat njujoč neporušno pravico vseh, da live samostojno kulturno življenje in da zdruzeni, vsak na svoj način, delajo za podvig človeštva. Vesoljna Cerkev je tudi mati nat šega slovenskega naroda. Njena na* eela so naša načela, njena zmaga je zmaga pravice. Tej svetovni vele? sili, ki ne mine na vekomaj, dolgu? jemo Slovenci velike in najzlaht- nejše dobrine svoje narodne kuliiu re. V njenem varsfvu, v vrstah voj* nih irvm, ki se bore za zmago kr? ščanske pravice stoji zvesto in ne; ustrašeno siovensko Ijudstvo. V svefem letu je Cerkev vsem ka? toličanom sveta izdala bojno geslo: Mir Kristusov v kraljesivu Kristin sovem. Mir! Kako si ga žele razbo* Ijene duše narodov, kakor vpije po njem vesotjni svef! Veličaslno r:a~ logo imamo kutoličani. Za mir mot ramo delati. Za mir, ki je Kristusov, ki bodi torej vkoreninjen v krščan* ski pravienosli. Da pride mir tudi v naše domove, v našo ubogo dezelo — za tern teii nas narodni boj. Ta boj gre za tern, da se ostvari v naši deželi katoliško naeelo o narodni pravičnosti. Mi hočemo delati za mir Kristusov, za praičvni mir in v tern delu nas vodijo načela Matere vseh narodov. Kaj se gocli po svetu? Obrnimo dancs svojo pozornost od velikih zapadnoevropskih zbo? rovanj, kjer kujejo državniki sve? tovni mir in po^lcjmo, kako si ure* jujc naša soseda Ju.^oslavija svoje domaec razmere. Opisovali smo že parkrat, kak* šni neizmerni zakladi se skrivajo v osrčju mladc države, ki čakajo le pridnih rok, da jih dvisinejo. Vsa= ka hiša pa rabi razen pridnih rok tudi pametnetfa družinskeaa oecta, ki odkazuje družinskim članom, za katero dclo naj primeio. Ravnota* ko je tudi pri državah. Pametni in modri državniki, ki nesebično služi* jo domovini tcr neustrašeno brani? jo blai^injo in ljudskc pravice, so velik blagoslov za državo. Žal, da so v JuLoslaviji politične razmere še marsikakega popravka potrebne. Vendar eno je gotovo danes, da si bodo trije bratje kmalu podali roko v znamenje sprave in bratske slož= nosti. O tern hočemo danes sprego* voriti v par stavkih. Kjer je sloga, tarn je moč. Znana je pripovest o slovanskem knezu Svctopolku. Ko ie lcžal na smrtni postelji, so pristopili k očetu trije sinovi, da vzamejo slo* vo in blagoslov. Oee jih ie zadnjič opominjal, naj složno vladajo nad slovanskimi rodovi. Komai pa jc sc je skotil med brati prcpir, prišli Svetopolkov duh splaval k očakom, so sovražniki in mogocnega slovan* skega kraljcstva ni bilo več. Mlada Jugoslavia jc že koj ob prvih letih občutila proklctstvo nc? sloge, ki jc izvirala iz dobičkažclj? nosti in sebičnosti nekaterih njcnih voditeljev. Domači prepir je slabil uglcd države v mednarodnem sve? tu, njen glas ni pri sosedniih naro* dih dosti zalegel. Vsi iskreni domo* l.jubi so tedaj zaželeli, nai sc vstva- ri sporazum, naj prideio v vlado voditclji Srbov, Hrvatov in Sloven* cev. Politično življcnje pa se je te« daj zaokrenilo. Dočim so prcj Hr* vatje pod Radicevim vodstvom so= vražno glcdali na brate Srbc, sc je Radič nacnkrat premislil in sklenil s Pašieem, sivobradim in izkušenim vodjem srbske radikalne stranke, premirje in sporazum. Prvi korak do sloge. Našim bravcem jc gotovo znano, da jc hrvaški voditcli Štefan Radič žc neštetokrat prcmenil svoie poli* tično prepričanjc. Eni trde, da vslcd svoje zvijačnosti in premctc* nosti, drugi pa hočejo vedeti in zna* ti, da lc vsled političnih okoliščin. Pa naj bo žc kakorkoli. Radič se je z radikali pobotal, poslal svoje ljudi v Belgrad, preskrbel nckate? rim mehke ministrske scdeže, sebi pa prostost in cast, da ie smel za- stopati Jugoslavijo na ženevskih zborovanjih. Ta Radičev korak ni bil vsem po godu. Celo njcgovi lastni pristaši so ga začeli zapuščati, češ, da je prodal svoja dotedanja načela. Za* jcdničarji pod vodstvom nekaterih brihtnih glav so skupno z radicevis mi odpadniki osnovali v belgrajski zbornici lasten klub. Najboli so pa Radiču zamerili naglo spremembo njegovi dotedanji zavezniki v ta* kozvanem »bloku narodncga spora* zuma«, ki so Radica vedno branili. Toda zdaj se nočcmo spuščati v razmotrivanja, kakšna politična morala je vladala ob času sporazu* ma v poedinih političnih strankah. Važno je, da sta se sporazumcli predstavnici srbskega in hrvatske* i>a naroda, srbski radikali in hrvat* ska seljačka stranka. S tern pa ni šc nikakor rečeno, da so notranje razmere v državi ureiene. Radiccv* ci so popolnoma spreieli vidovdan* sko ustavo, čcprav so prci spora* zumno z ostalimi opozicionalnimi strankami zahtcvali spremembo ustavc, ki naj dopušča več samou* pravnih edinic. Da pa je ustava, ki daje posameznim pokraiin-dm vc; avtonomije, mnogo boliša, bolj od^ govarjajoča duhu demokraciie, pra* vičnosti in poštenosti, smo mi žc poudarili. Toda preko vsega tega moramo priznati, da se ic Jugosla? vija z zdrnžitviio Srbov in Hrva* tov približala svoji slogi in svoji moči. SH — S. >Tikdar pa ne bo v družini pra* vega mini, čc se bosta le dva brata sporazumela, tretji bo pa potisnjen v kot. Rekli smo, da so v Jugoslaviji naredili korak do sporazuma, toda trcba jih ie še nckaj, da bo spora* zum popolen. Danes ni še v vladi Slovencev, slovenski brat ie v sku* pni hiši za enkrat še brez besede. Ministrski predsednik Pašič je v nondcljek na seji radikalnega klu* ba izjavil, da je radikalna stranka vedno želela, da pridobi za svoje politične načrte ne le Hrvate, tern* več tudi Slovence. Potem bo še le izpolniono državno ujedinienje. Da so vsi triic: Srbi, Hrvati in Slovenci zastopani v vladi, je potrebno zla* sti sedaj, ko bodo po ministrskih palačah zopct začeli delati in se bo* do liudski zastopniki, poslanci, zbrali v zbornici, da nadaliujejo z zakonodn.jo. Upaimo, da ne bo vcč dolgo, ko bo uradni naziv SHS tudi notranja državna politika opraviee* vala. Tudi iz političnih krogov sc žc ši* riio vesti, da namerava sedanji mi* nistrski predsednik Pašič poklicati med ministrc tudi slovenske zastop>- nike. Kdo je slovenski zastopnik? Pred časom smo že opisali v encm naših političnih prcgledov slovenske politične stranke in njih načela. Deiali smo, da je iedro slo* venskega Ijudstva zbrano pod pra* pori Slovenske ljudske stranke, ki jc vedno držala visoko svoia kr* 1 'sčanska načela. Pred dobrimi štiri* desetimi Icti pa so se razpasla med sloveskim izobražcnstvom, ki je prihajnlo z nemških vseučilišč, na* čela plitkega svobodomisclstva po* mcšanega z nazori tcdaniih vodil* nih dunajskih židovskih časopisov. Ta novi rod je udaril med Sloven* ci tcmclje takozvani naprcdni stranki, iz katere sc jc dancs izci* mila slovcnska samostoina demo* kratska stranka. Nazori in njena načela so popolnoma brezverski; ravnotako brezversko ic tudi pisa* njc glavnih glasil slovenske laži*na? predne svobodomiselnc stranke «Jutra«, »Slov. Naroda« in tednika »Domovine«. Kot zanimivost mo* ramo povedati našim bravccm, da ti listi v naivnem pojmovaniu svo* bodomiselstva pišejo celo besedo »Bog« z malo začetno črko. Ko so se slovenski samostojni demokratje pod ^crjavovim vod* stvom združili z demokratsko stranko, so že parkrat poslali svo* je voditelje kot ministre v Beograd. Ker je pa vsled ideje sporazuma med narodi, ne med političnimi možmi, odletel bivši minister Pri* bičevič iz vladc, so tudi slovcnskim sumostojnim demokratom zaprli vladno palačo. In to je zelo težko zadclo to stranko, ki se tudi rada smatra za poklicano zastopnico slo* venskegaa ljudstva. »Kaj prijateljstvoK< Slovenski samostoini demokratje bi zdaj radi za vsako ceno prišli do ministrskih stolčkov. Pri njihovih nadah jim pa hodi napot Pribiče* vie, ki ga Pašič nikakor nc more sprejeti v vlado, čc si hoče ohranj* ti Radičevo zavezništvo. Zato je bil zclo značilen obisk dria Žerja* va, vodje slovenskih demokratov, pri ministrskem predscdniku Paši* cu, ko se je ta vozil iz francoskega kopališča clomov. Obencm sta pa poskmca slov. samostoinc demo* kratske stranke povedr-la Prihičovj* ču v brk, da mislita kreniti na svo* jo pot. »Kaj dosedanie zavezni* štvo, kaj dosedanjc priiateljstvo, samo, da se dokopljemo do moči v Sloveniji«, tako si mislijo slovenski demokrati. Ostuden boj. Ko si hočejo sneti vezi zavezni* štva, sc obrnc njih casopisje proti resnemu tekmecu, proti Slovenski ljudski stranki, ki jo smatraio resni politiki za pravo voditcliico Slo? vencev. Dcmokratsko casopisje je začclo proti SLS ostudno borbo. Privlcklo je na dan vse stare bajke »proti farjem, ki slepijo ljudi, samo da jc malha polna«. Srbom pa pri* povedujejo, da bi duhovščina naj* rajši vidcla, čc bi v Jugoslaviji via* dal namesto kralja papež in škofjc. Dan za dncm lahko bercš v »demo* kratskih« listih stare protifarške laži, ki se jih v političnih borbah najbolj svobodomiselnih držav že davno sramujejo. V zvezi z vscm tern so tudi ostri in lažnjivi napadi proti saraievske* mu nadškofu drju §ariču ter ljub« ljanskemu knezoškotu Jcglieu, mo* žu, ki je poleg Krcka bil eden iz* med prvih znanilccv jugoslovanskc države. Vsa ta brezverska in proti* cerkvena gonja ima edini namen, kako bi demokratje očrnili sloven sko ljudsko stranko pred srbsko in hrvatsko javnostjo. Potcm bi imeli cidprto pot v vlado kot pristni in edini v poštev prihajajoči zastop* niki Slovencev. i Na tak način sc bore nekateri vo* ditelji slovcnskega ljudstva, da bi postala vcz med tremi brati popol* noma trdna. Ljudski sporazum. V teh srditih političnih borbah pa Ijudstvo čaka, kdai bo napočil tisti dan, ko se bo obhaial v vsej državi praznik rcsničnega sporazu* ma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Toda tega sporazuma ne bodo sme* li podpisovati voditelji kakih poli* Stran 2. >OORIŠKA STRA2A« tičnih strank, ki so jim strankarske koristi in osebni dobički vcč kot do? bro državljanov. Priti bodo morali skupaj res pravi ljudski predstav? niki, ki bodo oznanili ne strankar? karski sporazum, marveč resnični ljudski in bratski, ki bo prinesel slavo in moč državi, korist in bla? ginjo pa vscm Srbom, Hrvatom in Slovencem. DNEVNE VESTI. Junak dneva. Vzgojifelj mlndine nam piše: Grem v šolo in srečam na poti dvo; je mladih deklef, ki si prav skriv? nostno nekaj šepetata. Prisluhnem nekoliko in čirem, kako se pogo* vurjata o najbolj pikanfnih doživ* Ijajih folovaija Kolariča, ki ga prav? kar sodijo. Kolarič je dimes junak dneva; kaj kino, kaj fotbal, totovaj Kolarič, ki zna iako nastopati celo pred sodniki, la, ta je nekaj vreden. Ta blodi danes s svojimi pustolov? ščinami vse mlade glave. Čudim ne pa najbolj našim slovenskim lislom, ki posvečajo razpravi o Kolaričn cele kolone koi da bi ne bilo za naš navod bolj perečega prašanja. Ne? hajmo biti na tak bedast način »moderni«! — Podpišemo z obema rokama! Žganjekuharjem. Tajništvo Kmcčko-delavskc zve? ze jc prcjclo mnogo vprašanj, kaj bo lctos z žganjekuho in ako bo tudi letos dovoljena žganjekuha proti polovični taksi? Znano jc, da je posl. Besednjak po naročilu K. D. Z. ponovno posredoval, da bi sc tudi letos dovolila žganjeku? ha proti polovični taksi. Do danes ni bilo posrcdovanje posl. Besed? njaka uspešno. Tajništvo bo po? novno naprosilo posl. Besednjaka, da bo posredoval glede poloviene taksc. Vendar nimamo* mnogo upa? nja, da bo njegovo posredovanje uspešno. Čc pa bo uspešno, bomo poročali v »Gor. Straži«. Smatrali smo za potrebno, da priobčimo to pojasnilo, da nc bodo prizadeti o tem vpraševali ustmeno in pisme? no podpisano tajništvo. Tajništvo K. D. Z. Pozdrav. Železničar Šorli Ivan, ki je moral kot mnogo drugih zapustiti v zjd? njeni času svojo domačo postajo Grahovo in oditi drugam v službo? vanje, nam piše iz Collecchio v po? krajini Parma daljše, ljubeznivo pi- smo. Pošilja pozdrave vsem prijate? ljem in znancem, zlasti Koritniča? nom in Grahovcem, ter naročni? kom »Goriške Straže«. Vračamo po? zdrave in želimo njemu in vsem drugim našim železničarjem na no? vih mestih mnogo sreče. Kakor mi ne bomo nanje pozabili, naj ne po? zabijo tudi oni na nas. Glas iz tujine. Slovenski fantje, ki smo šli s tre? buhom za kruhom v daljno Franci? jo, pošiljamo vroče pozdrave vsem v domovini: staršem, bratom, se? stram, deklctom in prijateljem. Da bi le tudi oni ne zabili na nas. ivarol Marusič, iz Lokvice; Ivan Blažič, iz Lokvicc; Edvard Gorjup iz Buko? vice; Jožef Simonie iz Plač; Mar jo Ličen, iz Sv. Križa, Vipava; Neljo Kurat, iz Sv. Križa, Vipava. Že iščejo dlako v jajcu. Bolgarski četaši so napadli pred nekaj dnevi grške obmeine straže. Trije Grki so bili ubiti. Grška via? da je takoj zaropotala in začela po? šiljati svojo vojsko na meio. Od Bolgarov zahtevajo zadošeenje in odškodnino dveh rniljonov fran? kov v 48. urah, sicer bo voina. Bol? gari pa trdijo, da so grške obmejne straže prvc napadlc bolgarske vo? Častni občan na debelo. Španski diktator Primo de Rive= ra se je »zmagovito« vrnil iz sever? ne Afrike v Madrid. V proslavo njegovih maroških zaslug so ga vse ohčine madridske pokraiine izbra? le za svojega eastnega občana. Strah in lizunstvo sta bratca. Pravica za vse! Dne 15. t. m. je pričela v Florenci obravnava proti nekaterim krona? nim glavam. Na zatožni klopi scde: bolgarski kralj Boris, njegov brat Ciril, princezinja Nadežda, princ Sikst Burbonski, bivša cesarica Ci? ta in njen brat. Te visoke glave toži osebje pokojnega vojvode iz Par? me. Umrli vojvoda je namrcč zapu? stil v oporoki dosmrtno pokojnino j vsem svojim uslužbencem. Ti pa kljub ponovnim prošniam niso pri? šli do svoje pravice, zato tožijo omenjene elane vladarskih his. Svet v svetlobi in temi. Po zadnjih štetjih so dognali, da je na svetu 1700 miljonov ljudi. Od teh je: 304 miljonov katoličanov, 212 miljenov protestantov, 157 mil jo? nov pravoslavnih; skupa.i torej 673 miljonov kristjanov. Judov je 15 miljonov, Mohamedovih častilcev pa 227 miljonov. 510 milionov ljudi pripada raznim kitajskim veram (konfucisti, budisti, taosti in sin? toisti), 205 miljonov pa moli Bra? mo kot svojega najvišjega boga. Fetišistov, ki molijo reei, (pagan? stvo na najnižji stopnji) pa je 70 miljonov. Vsega skupaj je torej 785 miljonov paganov. Veliko polje še, ki čaka sejavcev. »Rdeči strah« je tiho. Francoski listi z velikim veseljem ugotavljajo, da se skuša boljševiški zunanji minister Cičerin sestati z Briandom. Iz tega sklepajo, da euti Rusija po locarnskih zborovanjih svojo osamljenöst in se skuša pri? bližati zapadnim silam. Gibanje med opozicionalci. Protivladne sküpine na Aventinu si še niso ustvarile jasne slike o po? litienem položaju. Se vedno ugibajo na kakšen način bi nastonile proti fašizmu. Zato so republikanci na seji svojega strankinega vodstva za? htevali, naj se sestanejo vodje opo? zicionalnih strank ter si iasno za? ertajo pot. — Demosocialna stranka pod vodstvom bivšega ministra Di Cesaro je pa že sklenila, da se vrne v parlament. V zemljepisju — petico. Slovenski časopisi so poročali o slovenskih romarjih iz Kranjske; ki so nrišli na Sv. Goro pri Gorici. Ncki belgraiski list pa ie zamenjal našo Sv. Goro z znamenito pravo? slavno božio potjo globoko doli ob Egejskem morju z goro Atos. Vsled te zamenjave pišcjo o prvih slo? venskih romarjih na gori Atosu. Za združene države Evrope. Znani dunajski publicist Cou? denhove?Calergi se z vso vnemo zavzema za misel »Združenih ev? ropskih držav«. S tem upa, da pride Evropa prej do zaželjenega miru, kakor pa potom različnih mirovnih zborovanj. Zdaj prireja Coudenho? ve celo vrsto predavanj v Severni Ameriki. Za prihodnje leto pa že namerava sklicati na Dunai »pan? evropsko zborovanje«, ki naj to misel približa uresničenju. »Hanice pot v nebesa« je naslov krasni Hauptmannovi ža? loigri, ki jo vprizori za vse svete »Mladika« v Gorici. Ker ie igra krasna in pretresljiva ter spada v okvir razpoložcnja teh praznikov, opozarjamo na vprizoritev mcšča? ne in okoliška društva. Natanene? je bomo poročali o vprizoritvi pri? hodnjič. Zadnja beseda. Listi že objavljajo tale odlok: V vseh civilnih in kazenskih za? devah na sodnijah se sme rabiti izključno le italijanski jczik. Vlogc, ki bi ne bile pisane v italijanščini, se bodo odklanjale. Za porotnike sme jo biti le tisti, ki znaio italijan* sko. Kdor bi se po tem ne ravnal, zapade globi od 200 do 5000 lir. Tolmačem bo šla zdaj pšenica v klasje. Prosveta v Jugoslaviji. V Jugoslaviji so imeli v prete? klem šolskem letu 7368 liudskih šol. Na njih je poučevalo 17.216 učnih moei in sicer 9044 učiteliev ter 8172 učiteljic. V šolo je hodilo 894.136 otrok. Od teh je 543.568 dcčkov in 350.868 deklic. Kako je lep vojaški stan ... Znano je, da doslej niso imeli v Ameriki obvezne vojne dolžnosti. V svetovni vojni so se voiskovali le prostovoljci. Zdaj pa so se jim vojaške suknje tako priliubilc, da bodo vpeljali v vojnem času splo? «no vojno dolžnost od 18. do 48. leta. Letošnja Noblova nagrada. O Noblovih nagradah so naši bravci brali že lahko v eni zadnjih številk našega lista. Letošnjo na* grado za slovstveno delovanje bo dobila švedska pisateljica Sigrid Undset, ki je spisala krasen roman iz srednjega veka »Kristine Lav? randsotter«. Nov denar na Madžarskem. Madžarska valuta, ki se ie takoj po polomu lahko kosala s poljsko marko, si je sedaj odpomogla. Mi? nistrski svet je zato sklenil, da se uvede nova cnota in to je »pengol«, ki velja 12.500 prejšnjih kron. Japonski vrtovi. V Anglijo je prišla moda, da pov? sod vpeljujejo mesto angleških par? kov japonske vrtove. Neka dama, ki se je ponašala, da ima najbolj vzorne »japonske« vrtove, ie pova? bila na ogled tri Japoncc. Ti so ob? čudovali krasoto teh vrtov. Na koncu pa je eden zkliknil: »Škoda, ker nimamo takih vrtov tudi na Japonskem!« Delavke za Francijo. Agenti francoskih tkalnic nabira? jo v Gorici in po deželi delavke za Francijo. Opozarjamo dekleta in stariše, da mora vsakti delavka, ki hoče iti v Francijo, skleniti pogodbo s tvrdko; pogodbo mora potrditi italijanski konzulat v Franciji. Ker je že nekaj naših delavk kar na sle? po šlo v Francijo, opozarjamo vse, naj bodo previdnc in naj se točno informirajo, predno podpišejo po? godbo. »Svaka sila do vremena«. Vse snoparsko easopisje ie zlasti po zadnjih krvavih dogodkih v Flo? renci začelo ubirati nove strune. GoFišhi Fomarji v Rimu. V soboto 3. X. smo se zbrali v prvi cerkvi velike svetnice Male Terezije. Maševal in pridigal je dr. M. Brumat. Pojasnil nam je misel, da v Rimu triumfirajo majhni in preprosti. Sv. Peter — sv. Pavel — sv. Ivan — sv. Neža itd. sami maj? hni, ki so z božjo močjo postali nad? človeško veliki. To vidimo zlasti pri Mali Tereziji, ki nam bodi nčitelji? ca popolnega zaupanja v božjo moč. Govornik je prosil poslušavcc, naj sporočijo doma vsem omahljivcem, da tudi najmanjši doživijo veliko slavo, ako popolnoma zaupajo v božjo ljubezen in moč. V pondeljek 5. X. je bila posebna pobožnost za Marijine družbcnice pri oltarju sv. Alojzija v cerkvi sv. Ignacija. Mascval je za vse naše Marijine družbe in govoril g. župnik Godnič. Spomnil se je sv. Alojzija kot zašeitnika mladine, tako ogro? zenc mladine sploh, in šc posebej kot zaščitnika Marijinih družb, ki so mu večinoma posvečene. Vspod? bujal je družbcnice k zvestobi do Marijinega prapora, ki je vedno bil in nujno vedno ostane zmagovit. Po krasnih, v sree segajoeih besedah so vse navzoče družbenice ponovile posvečenje Materi božji. — Ta po? božnost je imela obenem značaj na? šega slovesa iz Rima. Zclo važna je bila slovesnost v Koloseju v soboto 3. X. V areni je daroval sv. mašo naš generalni vi? kar, msgr. L. Sion. Po sv. maši je povzel besedo za Slovence naš pre? vzvišeni nadpastir. V kratkem, glo? boko zamišljenem govoru nam je pojasnil, kaj je pomenjal ta orjaški Kolosej za mlado cerkev in kake nauke dajejo nam ti sivi, starodavni zidovi. Popisal nam je muke, ki so jih pretrpeli stotisoči in morda mi? lijoni kristjanov na tem stra.šnem kraju, obenem pa razložil tudi srč? nost in veselje, s katerim je pola? gala mlada Cerkev svoje žrtve lju? bezni Zveličarju na oltar. Vspod? bujal nas jc, naj bomo tudi mi po? gumnejši in srenejši, ko gre za to, da ohranimo ali obranimo svetinje sv. vere. Zlasti mladina naj se loti z no vim ognjem boja za novo kr? seansko dobo. Zbira naj se v kr? ščan skih d rust vih, ki naj skrbijo predvsem za to, da se novi rod zo? pet navduši za Cerkev in sv. očeta — za Kristusa in vse, kar je Kristu* sovo. Nova doba pa se ne ustvarja brez žrtev. Vsi, mladi in stari, bo= dimo pvipravljeni po zgledu prvih krisljanov na žrtve — in misel kv? ščanskega življenja se bo dvigniht i? danasnjih razvahn. Kri današnjih mučencev, čeprav ne v islem smislu koi takrat, bo obudila v bodočnosti bolj krščanske rodove, negoli je div našnji. V pondeljek 5. X. popoldne smo se poslovili od Rima. Večina roma? rjev je obiskala še Asizi, Loreto in Padovo. V torek'Smo bili v Asizi?ju. To mesto je še do danes ohranilo zna? čaj, ki ga je imelo za časa sv. Fran? čiška. V baziliki sv. Frančiška smo zapeli »Pastirčke«, ker je vprav ubožec iz Asizija izumil jaslice. Marsikatero oko se je orosilo. Vi? deli smo tudi grob sv. Klare in njen samostan, ki je ostal do danes tak, kot je bil takrat, ko je sv. Klara s presv. R. Telesom zavrnila Sarace? ne, pomnožila kruh v ubožni jedil? nici ter trpela in molila na pre? skromni verandici, dočim jc istoeas? no prepeval »Solnčno pesem« sv. Franeisek doli pri Angelski Mariji, v Porcijunkuli. Tarn stoji še danes mala izbica, spremenjena v kapeli? co, v katero se je prcselil k večni Ljubezni njen najzvestcjši pevec. To se je godilo pred 700 leti. In mi smo mislili, da vso to nebeško poezi? jo danes doživljamo. V sredo smo bili v Loretu. Zelo domaee se nam je zdelo v mali na? zareški hišici, pa tudi v slovanski kapeli, kjer nam je hrvaški pater Bernard Kulič pridigal. Tu in v cer? kvi sv. Klementa v Rimu, kjer poči? va sv. Ciril, smo se prav zelo pri? bližali našim prvim bla«Jovestnikom. Na obeh krajih smo tudi prav jasno spoznali, kako veliko cast je uživalo vedno v Rimu delo sv. Cirila in Me? toda za slovanske rodove. V eetrtek smo se še nekoliko ur pomudili v Padovi, na grobu sv. Antona, ki je bil svoj čas v Gorici, nekako tarn, kjer se tudi danes zbi? ramo goriški slovenski verniki. In ko smo prišli domov, smo re* kli, da-nam nikdar ne bo žal, da smo toliko žrtvovali za to riinsko roma« nje. ZA nam je le, da ni bilo več slovenskih romarjev na tej zares božji poti. Vsi romarji se iskreno zahvalju? jemo čč. gg., ki so nam romanje pri? poroeali, nadalje vodstvu tega ro? manja in vsem voditeljem posamez? nih skupin. Prav posebno se zahva? ljujemo požrtvovalnemu g. Josipu Velcichu in njegovim pornočnicam, g.čni Pavli Makuc ter g.eni Angeli Cotie. Topla zahvala gre tudi govor? nikom, ki so nam pomagali, da smo z večjim preudarkom romali ter se obenem povsod čutili zares do? mače. Naj še omenimo, da se je samo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« zelo laskavo izrazilo o našem pctju. Sploh smo na vsem romanju opažali veliko zanimanje za slovensko pescm. V Loretu si je tamkajšnji škof zaželel cnega izvo* da naše Ljudske pesmarice. Vsem romarjem še en romarski pozdrav iz Gorice. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Vsi enoglasno obsojajo nasilja in podobne politične načine. Najhujši kričači pa se boje, da ne bi opozi* cija smatrala to pomirievalno po* litiko za fašistovsko slabost. Zato je napisal v pondeljek »Popolo d'I? talia« članek, ki končuie: »Nočemo več protipostavnih dejani, nočemo nasilstcv, ki škodujejo fašizmu; pač pa je v nas železna volja, da ustva* rimo fašistovsko državo!« Italijani na Dunaju. Kako sc znajo Italijani uveljaviti izven svojc države nam kažc raz* voj italijanske nasclbine na Duna* ju. Pod vodstvom senatoria Mal* fattija imajo svojo šolo. katcro o* biskujc že 1300 otrok. Tako skrbi država, da se nobeden ne odtuji svojemu domu in rodu. In pri nas? Listnica Kmetskosdelavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. /. Š. Grahovo: a) Glede S. V. Vam sporočamo, da bo rekurz težko ugodno rcšcn; ali opravlja S. šc vedno železničarsko službo? Koliko dohodkov je prijavil S. sam v svoji davčni napovcdi od 29. aprila 1925? Odgovoritc nam na ta vprašanja čimprej ,na kar bo tajništvo sesta* vilo rekurz; b) javitc nam istočas* no, kako jc nastala škoda P. in kdo jo je povzročil; so moramo namrcč navcsti v notoričnem aktu. 2. Ml. dr. v S/. V. Gori: Vase pro. šnje ne razumemo dobro, zato pos jasnitc nam vso zadcvo bolj natan* čno. 3. /. P., Sp. Idrija: Poslanca Besed* njaka sedaj ni v Gorici. Ko se bo vr* nil, ga naprosimo, da bo posredo* val v Vaši zadcvi. 4. /. M. Idrija ob Bači: V Vaši za* devi bo tajništvo ponovno posre* dovalo. .5. Sk. K. D. Z. v Sp. ldriji: Glede odškodnine bo tajništvo posredova* lo pri voj. oblastvu. Poslati pa nam morate bolj natanene cenitve o škodi, ker je Vaš dopis presplošen. 6. F. B. Cerkno: Vašo in zadevo Vaših tovarišev bo tajništvo pro? ücilo, na kar Vam bo pismeno poro* čalo. 7. K. I. Ponikve: Sporočite nam, kdaj sta vložila F. I. K. in I. K. pros šnjo za priznanjc pokojnine in nji* hove natančne naslove. 8. Š. J. Postojna št. 73: Napravite prošnjo, da Vam zaradi uboštva od? pustijo plačilo stroškov. 9. A. K. Vrhpolje: Tajništvo ni prejelo v Vaši zadevi do danes še odgovora. Ob priliki zglasite se v tajništvu. 10. T. M. Livck: Iz povpraševanj spoznate, da je bilo našc posredo* vanje uspešno in da je reševanje Vaše pokojninskc prošnje v teku. Bomo podrczali za Vas in za F. Š. 11../. R. Vojsko: V Vaši zadevi bo tajništvo pisalo užitninskcmu ura- du, na kar Vam bo sporočilo o uspe* hu. 12. A. H. Livek: Zadovoljiti se morate z nakazano pokojnino. 13. /. V. Banjšice: Tajništvo sc bo o Vaši zadevi informiralo ,na km* Vam bo poročalo pismeno. 14. H. A. Banjšice: Ker je Vaša zadeva zelo zamotana, Vam tajni* štvo ne more dati pismenega nasve* ta. Ob priliki zglasite se v tajništvu. 15. Š. G. Čepovan: Naznanitc svojo škodo županstvu, ki naj na to zaprosi za odškodnino pri voj. ob* lastvu. 16. Sk. K. D. Z. v ldriji: a) Glc* de vpokojencev in gozdnih delav* cev Vam ne morcmo nič novega in pozitivnega sporoeiti. Posl. Besed* njak je posredoval glede knjižnic, izplačila pokojnine vpokojencem, ki niso še dobili pokojnine in glede 85°/,,. Ravno tako je posredoval za* radi izplačila odškodnine za orodje za gozdne delavce II. oddelka; de* lavcem prvega oddelka se je pa od* škodnina po našcm posredovanju gotovo že izplaeala. Istotako je posl. Besednjak tudi posredoval glede asimilacije gozdarjev. Do danes ni* mamo še o vseh teh vprašanjih, ki Vaše ljudi zelo zanimajo zadovolji* vcga odgovora. Treba je pač oblast* va stalno drezati, da se vsaj nekaj doseže. b) Za J. R. in F. F. bo tajništvo posredovalo. Tajništvo. Kaj je novega na cleželi? Sv. gora. V nedeljo popoldne je prispel v Gorico iz Jugoslavijc drugi romar* ski vlak z romarji iz fare Gorje na Gorenjskcm. Romarji in romaricc so šli na Sv. goro, kjer so opravili svojo pobožnost. Romanje je stalo za posamcznika komai 40 lir. Dru* go leto se obetajo romarski vlaki iz Škofje Loke in Dolcnjskega. Sko* da le, da številni romarji ne more* jo zadostno ustreei svojim verskim dolžnostim, ker je večina svetogor* skih franeiškanov nevešča sloven* skega jczika. Brezdvoma radi te okolnosti ugled božje poti zelo tr* pi. Čujemo, da je še zadnii sloven* ski pater Sofronij Kozlevčar, ki sa* muje na Sveti gori, dobil migljaj, naj odide v Jugoslaviio. Tako bo* mo tudi na Sveti gori brez sloven* skih duhovnikov kot smo že na Kos.tanjevici. Kozana. G. Karl pi. Reja, pismonoša v Ko* zani, nam je postal daljši dopis, v katerem se brani proti očitkom, ki so bili izrečeni na njegov naslov v 79. številki našega lista. Ker noeemo delati nikomur krivice, hočemo za* devo preiskati in potem, če zago* vor odgovarja resnici ,istega objju viti v nrihodnji številki. Uredništvo. Šturije pri Ajdovščini. Nekoliko zapozncli smo se sicer, toda vendar je potrebno, da napišc* mo par vrst o petindvajsetletnici našega nrosvetnega društva. Praz= novali ga nismo doma, temvcč v Aj* dovščini v Braiinovi dvorani. Podali smo burko »Trije ptički«, deklama* cijo in par pevskih točk. »Trije ptički« so bili izborno igrani in so vzbudili obilo smeha. Tudi dekla* macija mladega dekleta je bila učinkovita. O nastopu našega pev* skega zbora ne bom govoril, saj je znan ne le po Vinavskem, temvee širom dežele kot eden najboljših. Tudi tokrat jc dokazal, — čeprav radi čudnih razmer brez pevovodje — kaj zmore in zna. Obisk je bil prvi veeer v soboto zadovoljiv, — prišli so veeinoma Ajdovci, — v ne* del jo popoldne se je pa zbrala oko* lica in s svojo štcvilno vdeležbo po* eastila slavje našcga vrlega in us* pešno dclujoecga društva. 'l\idi mi mu žclimo še veliko uspehov pri svojem težkem, a blagodejnem p^o* svetnem delu. Batuje. Kakor je svoječasno poročala »Goriška Straža«, jc praznoval naš velečastiti gospod župnik Ignac Le* ban 60*letnico svojega roistva in 30*letnico svojega župnikovanja med nami. — Domačini so mu pri* redili primerno slavlje. Dne 22. okt. se je zbrala o priliki dekanijske konference vsa domača duhovščina in veliko število duhovnikov iz dru* gih dekanij. V imenu domačc kon* ferencc mu je eastital v vzvišenih besedah črniški dekan veleč. g. A* lojzij Novak. — Med obiskovalci smo opazili veleč. g. monsignorja Ant. Berlota, stolnega kanonika iz Gorice, ki je prinesel slavljencu voščila goriških kanonikov. Duhov* sko organizacijo jc zastopal staro* sta veleč. g. Fr. Švara, ki je izpre* govoril krepko voščilo. Okrog 20 tisoč članov Goriške Mohorjeve družbe sta zastopala predsednik velee. g. msgr. Jos. Ličan in ured* nik velee. g. dekan Venceslav Bele. V imenu rojstne fare Prvaeine je slavljenca pozdravil velee. g. žup* nik J. Primožič iz Prvaeine. ki ga je sprcmljal dekan veleč. g. Val* Pipan. Velikoštcvilni obiski iz du* hovskih krogov, ki so se vrstili ves dan, nam pričajo, kako je tudi med duhovnimi sobrati priljubljen in kako velezaslužen je naš dragi go* spod župnik. Bog ga ohrani nam in našemu ljudstvu na mnoga leta! Izpod Črne prsti. Ker se iz naših podpečnih vasi skoraj nikdar nihee ne oglasi, si inorda mislijo eitatelji tudi nam pri* ljubljene »Straže«, da se nam pae na svetu najbolje godi. Pa to prav go* tovo ni res. Daveni vijak nas pri naših visokoležeeih zemljiščih pri* tiska morda naj bolj. Pred voj no so hodili naši možjc in fantje k drvarjem v Romunijo, Koroško, Štajersko in še marsikam drugam. Tudi danes je nckaj fantov že v Franciji, toda v Francijo ne more mali posestnik, ki ima ear za tfaslužek samo nekaj mesecev v letu. In sedaj ta mali posestnik lie ve d<)* stikrat, kje bo dobil denar za prve davke. Pridclck je bil kakor povsod tudi pri nas skrajno majhen, posebno na žitu, krompirju in aidi Pae je mno* go sena, toda radi deževnega polet* ja je zelo malo vredno. Öb košnji nas tepe zadnje case še dru