Neodrešena domovfna. —r Olas iz Beneške S.oven.Je. Goriška »Straža« priobčuje v svoji 24. številki z dne 10. t. m. s skrajne zahodne meje Slovenstva — iz Beneške Slovenije sledeči zar.imiv spis: iDa si ne bodo kje Ijudje mislili, da beneških Slovencev ni več na tem svetu, da jih je pometla svetovna vojna ali požrla četrta kultura svetovno znanih odrešenikov, povej ti, draga Straža«, vsemu vesoljnemu svetu, da beneški Slovenci še žive, in da kakor jih nobena kultura od devetega stoletja do danes ni mogla zatreti, tako iih ne zatre ne četrta, n& peta do sodnesra dneva. Nikoli nismo imeli slovenskih šol, imeli smo pa italijanskih več kakor v vsej Kalabriji, vedno so nas teptale politične Ji večkrat tudi cerkvene oblasti, pri nas je vednj vladala politična nezavednost, ki je posledica napačne kulture, vedno smo bili odrezani od ostalih Sloventev, dostikrat še poznali jih nismo, !n vendar smo ohranlli stare meje našemu jezlku. Beneški Slovenec proda svojo politično zavest, zataji svoje čustvo, pa svojega jezika se ne bo sramoval nikoli, in kakor ob sobotah v Čedadu stopl v prodajalno raznega blaga, nagovori prodajalca slovensko, četudi ve, da je kak Napolitanec. Povej, »Straža«, vsem Slovencem sveta, da kar od nas pi?e neki Fr. Babudri v svoji brošuri naslovljeni: iNovim podložnikom Italije«, češ, da imamo slovenske šo!e. vse svoboščine, da smo zadovoljn? itd., da je vse to le podla izmišljotina, protl kateri ogorčeno protestiramo. Vedi ^Straža", da hrepenenje po kultiiri je tudi nam prirojeno, da vedno nestrpno prieakujemo, da nas ob sobotah razveseliš s svojlm prihodom. Četudi taaš pri nas le malo naročnikov, imaš pa mnogo čitateljev, ker tvoje številke tečejo iz roke v roko. — Pozdrav! vse naSe brate širom svetaN —r Delavska resolaclja. Učiteljskl sindikat (furlanski odsek) ie imel v minolem mesecu shode v Tržiču, Gradiški, Cervignanu, Korminu In Oljši, na katerih ie blla sprejeta sledeča, za šolo in učiteljski stan važna resolucija: »Delavstvo, sklicano po Delavski zbornici v Tržiču na iaven shod dne K. maja 1920, potem ko je čulo poročiio o splošnih razmerah ter o stanju učiteljstva, konstatira vnovič, da je šola po svoji sedanji uredbi še vedno orožje buržuazne nadvlade in zatiranja na škodo delavstva, zato prlpozna visok pomen boja, ki ga je započel učiteljski sindikat in ki stremi za tem, da se monopol otroške vzgoje iztrga iz rok buržuazije, ki je to vzgojo do danes izvrševala pod vplivom pretirane in bolehave patrijotične nacijonalistične idejologije; obžaluje nečloveško ravnanje vlade napram učiteljstvu, ki je do danes plačano na način, da učitelj ne more posvetiti vseh svojih moči v prid šole; zahteva, da vlada takoj odpravi te raztnere s tem, da dovoli, računavši od 1. maja 1920, stoodstotni povišck na sedanjih plačah in to provizorično, dokler se ne urede službeni prejemki; izraža svojo brezpogojno solidarnost z učiteljstvom sindikata v njegovem gibanju, in iziavlja, da ie vsak čas pripravljeno skupno nastopiti s tem učiteljstvom na način kakor bo določila Delavska zbornica, kot zastopnica delavskih organizacij.« Slična resolu cija je bila isti dan sprejeta na shodih v Kopru,. Izoli in Miljah, ki so iih sklicale tozadevne Delavske zbomice. —r Učitelis_e plače v Istrl. Učiteliske plače so urejene v Italiji po Bereninijevem zakonu z dne 1. maja 1919. Dasi je ta zakon raztegnjen tudi n.i zasedeno ozemlje, čaka istrsko učltel.stvo zaman, da se laški kulturonosc! zganejo. Obljub je bilo dovolj in čas bi tudi že enkrat bil, da se ti mogotci sponmijo na stradajoče učiteljstvo. —r Klic po šolstvu. V Biljani, slovenski občinf onkraj Soče, so imeli mnogoštevilno obiskan shod^. T:a katerem sta bili med drugim sprejeti sledečt dve resoluclji: GoriSki Slovenci, zbrani na javnem zborovaniu v Biliani, zahtevajo 1, da se spoštujejo in ščitijo pravice slovenskega naroda do neomejene rabe slovenskega iezika v vseh javnih, bodisi državnih, bodisi avtonomnih uradih; 2. da se slovenski decl ne omejuje priložnost, izobraževati se v slovenskih Solah, ter protestirajo proti temu, da so se slovenske šo!e pregnale iz Gorice, ki je naravno središče goriških Slovencev.