PROSVETA
y, pranukov. uly e*cept S»tunUya»
^ and HolKtaJ^
Uredniški bi upravnUki prodori: 2067 South Lawndala Ava.
Offloa ol PubltcaUon: 2587 South Lawndale Ava. TtUphona, Rockwall 480«
GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE
i m	m
ILL. ČETRTEK. M. JUNIJA (JUNE M). 1»41
■•tu-r Januanr it, liti. mi Um p—i «fflw
b» U» A« of Co—m— of M«r«l> t. im.
ŠTEV.—NUMBER 124
Bubacrtption 16.00 Yearly
Acceptance far malling at »pedal rate of postaje provlded for ln aactkm 1103. Act of Oct 2, 1»1T, authorlaed on Juaa 4. 1611.
Domače vesti
Socialistična organizacija ustanovljena
Ruska imovina v Ameriki "odtajana"
POOSTRITEV Pa MORSKE BLOKADE
DELAVCI
j.jjjjfjif ri r--r-	.......
PROSVETA
THB BNUGIITKRWDrr
Mi—mm
IM LA0TWHA
rourOMM* JSDMOTS
at mi
CkUtft) h Krni»
flcSlM lato. |300 « ixi Uu. »1 50 M Artrt lata U Ch»co#0 la Ota* )YM m «t* M«. M » » H *
r»t«; far U» UolUS Mata» (aaa^i CSI..S» •04 C«a»<u M 00 r«ar. Cfc-M* aa4 OU».	»ar /aar.
t«r«tan «Mit/M fS.ao p« yaar.
Cana	po «izvoru
ra+aolh «afUwnr ao no vra0a>«
iftrtlOa. povaati, drama, poom» 1*.) M vrnejo poA»U*»*Uu
jTTSUSTZ JO Prtlofcli postna».	I
JÜÜFÜH'uZ*ZnZ BrtUim »U1 oat ha w**«*
¡¡LSTteSiJoil
«■BTVTA
Mil 40 Sa. U»I
M KM MU OF TVS KKUSSATSD
_____,ani<mff ...............
{Mtum * Ulapajo oo	(Wasjjj «HO^
"»'■'i'.." mL*! 'il JriliaTo ao «M MM oo
GlasoVi iz
1*1
Zgodovina
Prvo poglavje^-Avstrija.
♦♦Trditev, d« Nemčija misli napaati Avstrijo, je teko absurdne, da je ni vredno zanikaveti." - Adolf Hitler, dne 30. januerja 19»4.
Zgodovinsko dejstvo: dne H. marce 1938 ao
nemške nacijske četft okupirale Avstrijo.
0 0 0
Drugo poglavje.—Čahoslovaki j a.
-Sovražniki Nemčije spet razširjajo laž, da Nemčija jutri, pojutrišnjem ali nekega drugega dna napade Čehoslovskijo." — Berlin, 1. maja 193*.
Zgodovinsko dejstvo: dne 1». marca 1939 so nemške necijake čete okupirale čehosloveško republiko.
0 0 0
Tretje poglavje ^Poljaka.
•♦Nemčija je danes podpisala nenapadalno pogodbo t Poljsko za dobo deeetlh let in te pogodbe se bo Nemčija lojalno in dobesedno dr*eli.H — Berlin, 26. januarja 1934, to je ob te« su, ko je bile nemško-poljske nenapadelne pogodba podpisana.
Zgodovinsko dejstvo: Dne 1. septembra 1939 eo Hitlerjevi bombniki napadli Poljsko in po oeemnajstih dneh bojevanja je bila Poljska okupirana in razkosana med Nemčijo ln sovjetsko Rusijo.
o o e
Četrto poglavje.—Norveške.
MMi Nemci ljubimo mir in hočemo mir z našimi sosedi, ki spoštujejo naše meje." — Neštete Izjave iz Berlina.
Zgodovinsko dejstvo: Dne 9. aprila 1940 so Hitlerjeve čete vdrle na Norveško in v nekej ' dneh je bila norveška država zasedena.
0 0 0
Peto poglavje—Danska.
"Vlada Adolfa Hitlerja nima namena, da bi prekršila nevtralnoet Danske." — Nemški zunanji urad dne 12. januarja 1940.
Zgodovinsko dejstvo: Dne 9. aprila 1940 so Hitlerjeve čete vdrle ne Densko in jo okupirale e silo
o o
šesto poglavje—Nizozemska in Belgija.
"Angleži nameravajo sami zasesti Nizozemsko ln Belgijo — pa se lelejo, de Nemčija pri previja okupacijo teh dveh dežel." — Izjava lz Berlina v februarju 1940.
Zgodovinsko dejstvo: Dne 10. maja 1940 so Hitlerjeve dete napadle Nizozemsko in Belgijo
in Ju okupirale v kratkem čsiau.
0 0 0
------Sedmo poglat? je—Francija. __
"Izblj[te si iz glave miael, da Nemčije o svoje sosede." — Izjava lz Berlina dne 7. marca 1936.
Zgodovinako dejstvo: Dne 5. junija 1940 je Hitler začel ofenzivo proti Francllj ln v enem
mesecu jo Je prisilil k premirju,
o e a
Osmo poglavje— Belken.
"Nemci želimo, de belkenske države žive svoje življenje, kakor tlvlmo mi svojega." — Izjava lz Berlina v septembru 1940.
Zgodovinako dejstvo: Dne 6. aprila 1941 je Hitlerjeva oborožena aila vdrla v Jugoslavijo ln Grčijo ln v deeetlh dneh Je bila okupacija obeh zaključena.
e a o
Deveto poplav je—Rusija.
"Nemčije in Sovjetaka unija ee obveže ta, da se ne posluilta nobene sile druga napram drugI." — Besedilo ncnapedalne pogodbe s dne 28 avgueta 1939.
Zgodovinsko dejstvo: Dne 22. junija 1941 ao Hitlerjeve armade napadle Rusijo
Deseto poglavje —Amerika invazija Združenih držav nam prihaja toliko na mlecl kakor Invazija lune."- Adolf Hitler bivšemu ameriškemu poalenlku Cudahyju v maju 1941.	u
Zgodovinsko dejstvo: ? 7 T 7 7 7
o a o
(Pripomba uredništva: Zgodovinako dejetvo gleda Amerike ee še ni Izvršilo, aalo še ni zgodovina ~ bo pa prej ali slej gotovo prav takšno sgodovtnako dejetvo, kakršno Je b4k» v do-vetih prejšnjih poglavjih, ako bodo tudi Američani verjeli, da Je Adolf ftitlrr moš-beeeda v njihovem slučaju.
. Ali bodo tudi Američani lahkoverno na-eedli?)
VaJbilp li^H^H Mllwat>kee. Wls.-V soboto, dne 21. junija, Je btt vroč poletni večer. Sedel sem pod domačo-češnjo in premišljal o težki usodi delavskega razrede. Zabavali so me prihajajoči znanci in prijatelji, ki so hoteli vedeti glede vožnje na piknik društva «Vijolice št. 747 SNPJ v No-vi Berlin. t
naselbin
j Piknik SKD 4. julija
Waufcegaa< BL—NaŠ SND priredi svoj običajni piknik na 4. julija, ki se bo vršil na domačem prostoru našega doma. Na sporedu bodo balincarske tekme z epi mi nagradami. Bitka se bo vrštla med ženskimi in moškimi skupinami in med' mestoma VVaukeganom in Nortk Chica-gom. Oddali bomo več nagrad tistim, ki bodo tako srečni, da jih dobe, in to brezplačno. Da bo na programu še marsikaj drugega, ae lahko razume,, zraven pa tudi dovolj dobre pijače in okusnega prigrizka. Vabljeni in dobrodošli ste vai. 1
Frank Nagod^tajnik.
neČrt pripravljalnega odseka, so me nepričakovano presenetili znano popevko "Happy birthday to you — dragi naš Lojze." Ob tej priliki sem bil deležen raznih daril od jrtjateljov in pe dobre hladne pijače, ki se je baš takrat imenitno prilegla. Za trud in delo, ki sem ge izvršil v svojem življenju na kulturnem polju, sem bil deležen priznanja. Obljubil sem, da ostanem na delavskem braniku ter zvest de-levektm načelom. Iskrena hvale prijateljem in somišljenikom ze prav prijeten večer, želeč, da M Še v bodoče skuf>aj složno so-delovali v pravcu vzajemnosti in sloge.
Vsem bivšim okoliškim rudar»
naša prihodnja seja se bo vršila v nedeljo, dne 29. junija ob 2. popoldne pri br. Kramer ju na 525 S. 5th st. Vsi stari in mladi bivši rudarji so vabljeni, da se te važne seje gotovo udeležijo. To bo v korist našega piknika in v moralno pomoč organizaciji Slovcnakege dome v Milwaukee-ju. Loula Ambrorlch, 747.
Prireditev JSND v W. Perku Weet Park-Cleveland, O.—Na-
treba, da se žrtvujemo po geslu vsi za enega in eden ze vae.
Znano nam je, da bo v nedeljo kakšen tucat slovenskih pik nikov, nobeden pa i* bo tolikega upoštevanja vreden kot baš naša slavnoet, ki bo velikega pomena za tukaj živeče Slovane Kajti vsak zeieljeni u.sp«h za skupno stvar nas poživi in vzpodbudi k nadaljnjemu ddu in novim uspeliom. Nasprotne pa nas vsak neuspeh zadrži in Čim se neuspehi množijo, nas potisnejo v brezupno stanje. r -
Vsled tega, cenjeni rbjaki in rojakinje, je naša iskrene želja, da nam priskočite na pomoč v tem važnem momentu, za Mar se vam že sedaj toplo zahvaljujemo, obenem pa bomo po naših možnostih skušali vašo prijaznost obilo vrniti. Zato pa ne pozabite na nas dne 29. junija, temveč se udeležite naše pomembne slavnosti vsi! Razume se, de bo postrežbe prvovrstna v vseh ozirih. Pripravljalni odbor jamči, da bo sleherni poeet-nik zadovoljen s programom razvedrilom in na splošno.
mi te napak» oprosti, ker je ni sem storil vedoma. Veeett me, da Je bU navzoč in upam, da nas
še večknt obišče v na«! družbi.
Nikdar ni bil moj namen, da se bi s kom pričkai v listih ali kako drugače, očividno se pa Johnu Voglarju taka stvar do-pede, kar je zopet razvidno iz njegovege zmazka v A. S. Za enkrat mu povem le to, da imam opravka z titflj važnimi in koristnimi stvarmi kot z odgevar-anjerft njemu; Oe pa ima toliko veselja do piiarenja kakor sem slišal, da komaj čakfe kdaj mu odgovorim, da mi bo "vrnil", mu I« želim obilo teka. Le to mu rečem, naj ne piie kar mu narekuje njegov "šepetalec", naj piše rajši o tem, kafr sam ve, da je resnica. O onem, čemur je btt on priča, ga pa svarinrT, da bo pisal popolnoma drugače kot je dosedaj, pa bo resnična ■Ne veselo svidenje ne. veliki proslavi ohijskega dneva SNPJ toa* 4. julija, to je na praznik ameriške neodvisnosti, v Girardu, v Avon parku!
Loute Pfrtr, 49.
Al	. ... ..	Program vsebuje zanimive
'1 toči». Prvi nastopi jugortov,*-ski pod konzul dr. James W. Malley, za njim Frank Opaskar in nato Frank Mlakar. Pevski zbor Zvon zapoje par lepih pesmi, nakar bomo "kronali" Ju goslovansko "kraljico". Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina prosta. Ob 6. zvečer prične igrati godba Mirtiča ml. Vstopnina ža ples je 25c. Na svidenje v nedeljo?
Za odbor direktorija JSND: Mathew Bizjak.
Vel v Girard 4. JullJal seemer. Pav—Vsem članom in članicam društva št. 97 SNPJ, kateri ste kupili vozne listke za potovanje na slavnoet ohijskega dneva SNPJ v Girard 4. julija, naznanjam, da bus odpelje izpred Hrvatskega doma ob 12.30 popoldne. Bodite na mestu pravočasno. Tajnik ima še dva vozna lietka na razpolago.
Družina Lawrence Snezich je dobila zalo hčerko in tako je na ša jed nota dobila spet eno novo članico v svoj mladinski od delek. Vsa družina je pri jed noti. Čestitke!
Vse člane opozarjam, da zadnji dan v mesecu je zadnji čas
Ko se nam spet bliža 4. julij se nekako z zadovoljstvom oziramo nezej, kajti na ta narodn praznik Združenih držav pred 23 leti se je uresničila ideja za vodnih rojakov. Takrat je bil namreč slavnostno odprt Slovenski društveni dom v Pipe-tovvnu, V teku so bile velike priprave ze te dogodek in vršila ae bi bile sijejna' proslava, da n prišlo do nesreče. Par dni pre; je namreč pobilo v rovu na Hoa-tetterju člana Antona Planin-ška, ki Je poškodbam kmalu podlegel in pogreb se je vršil na 4. julija. Tako ae je veselje spremenilo v želoat, kar je pač hudo vplivalo na prireditev, ki se je imela vršiti.	'fl
menil sem se, da nekoliko poroA » plečanje asesmenta. Iz druš-čam lz naše slovenske naselbi-'«Vene blagajne se ne zalaga za
ne, a ne o teh želeatnlh razmerah, ki se širijo s tako grozno hi-troetjo kot se ne more nobene druga atvar. Človek je preko-eil naravne elemente: koliko sile človek potrosi, da naredi lz rajske doline solzno dolino.
Naša glavna želja v tej naael-blnl je, de si postavimo J.S.N.D. To željo gojimo že precej časa in upamo, da se naš cilj, da si
niči, kajti za odlašanje ni časa Vsled tega smo sklenili, da bo dne 29. junija pri nas jugoslo-vanski dan, ki bo pomemben za nei jugoelovanaki živel j, kajti s tem hočemo opoziriti našo jav-noet, da še vednč klije slovanska zaveat. Da je to naša izredna želja, namreč postavitev skupnega zbirališča, nam bo avedok še mnoga leta stavba JSND. Za doeego tega pa je
nikogar. Ce se založi, storita to tajnik ali blagajnik iz svojega žepa, kajti mi radi ne vidimo, da pride do suspendiranja. To se stori le tedaj, če smo v to prisiljeni. Pridite k tajniku ali blagajniku pred zadnjim dnem mesecu, pa se bomo pogovorili tako da bo za vse prav.
Anton Vlah. tajnik.
tem tn
Girard, O.—V mojem poročilu o poteku slavja 30 letnice društva Ljubljana št. 49 SNPJ se ml je vrinila neljuba pomota pri tem, da ni bil navzoč ustanovitelj društva. To pa zato, ker sem bil zaposlen brezmala ves čas in ga nisem videl, vpraša pa sem jih več, če je bil navzai in so odgovorili; da nI bil. Sede sem pa izvedel, da je bil ne* vzoč. Vsled tega prosim, da se
SDD 4. julija |
I Baggeler. Par—Že pred mnogimi leti ae je tukaj porodila žeje po lastnem društvenem do-nu ze to okolico. t»krat' j$ tU živelo še precejšnje število slovenskih družin, a rudarske stavke so jih v poznejših letih raz kropile ne rezne kraje. V
dan v Cbicagu
Dne 19. Junija je či-meatni odbor proglasil 29. unija z3 "sokolski dan4', kajti tega dne, to je v nedeljo, se vrši vseeokolski zlet ameriških čeških sokolov v prostranem stadionu Soldier Pieldu Nad 3000 sokolov in sokolic se bo udeležilo masnih demonstracij v te-ovadbi. Pride tudi sokolska delegacija iz Južne Amerike in iz Camede, del j* zastopniki češkega sokola iz Londona. Na programu bodo razni odlični gbvorni-ki, znani pdVelti zBor Lira, solisti, med njimi tudi znana opet^ rta pevka Jarthila Novdtna. P6-sebnl vlaki pripeljejo sbkotč iz New Yorka, Clevelanda, St. Louisa, Omahe ih drugih velikih češklK haaelbin. Vseeokolski Zfeti ameriških sokolov se vršijo vsaka štiri leta. Sodelujejo Midi' raene druge slovanske grape v narodnih nošah.
Sokol.
Skopni piknik H julija Powhatan Point, Or—Dne 4. julija priredi potrto društev skupni piknik na Ruski farmi ali na Kovu. To bo prvi letošnji piknik v Powhatanu, zato se pričakuje velika udeležba. Pripravljalni odbor bo uredil vse potrebno za dobro postrežbo in rMWedHlo. Za pleš bo igral tam-boraški orkester iz Federala, Pa. Slišal sem, da se bo na raž-rtju vTtelo in peklo kar pol tu četa koštrunov. Torej kdor želi prebiti Četrtega v prijetni družbi, naj se gotovo udeleži tega piknika petih društev. Vabljeni ste vsi, da naa obiščete, o priliki pa poeet vrnemo.
John Kroll, 536.
Tekma s časom in smrtjo
Izkušnja kaže, d. zahteva p,,$Dra , valm in iskanje mrtvecev tT^S* razvalinami dneve in tu| J ^
Zlati jubilej mosta Berbertona Barberton. O.—Kakor je javnosti že znano, bo mesto Barberton praznovalo svoj zlati jubilej od 29. junija do 5. julija. To bo 50 letnica mesta Barbertona, to je 50 let, od kar je Barberton bil proglašen za mesto. Ker je v tem mestu lepo število Slovencev, ki so med pionirji, smo bili naprošeni, 'da sodelujemo pri
proslavi.
Vaolr* Iii«	^ i* vrfciU ^^ b° ^^ V** ^^ ^
Vsako leto potem se je vršila v8a-, yečer bo v stadionu veiika
Roltlnl dolavoc. ki Jo s svojimi tovariši sadnje lota ogradil bol-nišniea. coato. nasipa, parka, Ja adaj bree dala vsled snlšaaja apro-prlactj se WPA. Ne podlagi novtk. snlianlk aproprtacl). bo prt WPA dobilo borno ekaiatonco manj kot aallijon delavcev.
veselica ali domače zabava na ta dan v pomoč domu. Tudi le-tos nameravamo prirediti
lico ob 23 letnici obstoje našega doma. Prične se že popoldne, to je dne 4. julija. Če ne bo prevro-če, se bomo začeli "vrteti" že tekrat, kajti v dvorani bo igrala godba. Tudi drugih dobrot ne bo manjkalo v obliki jedače in pijače, čeaar v Pipetownu nikdar ne zmanjka. IJHudno vab mo vse rojake in rojakinje od in iz bližnjih ter oddaljenih kri jev, da naa tega dne obišo Odbor bo skrbel, da boste bro postreženi. NaŠa želja je, b» v doglednem času. naš razširili, a ne po ribniško, a pak na moderen način, kajti zlesti mladina išče zabave tam, kjer je bolj ugodno.
Ples se prične ob sedmih zvečer in bo trejal do? Muzikantje bodo korajžni in veseli. Igral bo namreč orkester Pavleta Doli-narja iz Libraryja, ki se ¡Rffidv-no vrne 4. Julija k nam. Na veselo svidenje v Pipetownu!
Thereea Metko. 318.
Piknik društva 544 SNPJ
Cleveland. O.—Pikniška sezona je v polnem zamahu in skoro vsako društvo pride ne vrsto s svojim piknikom. Tudi naše društvo št. 544 SNPJ bo priredilo avoj piknik v nedeljo, dne 29. junija, na domovom vrtu Za-padnlh Slovencev, 6bl8 Denison Ave. Pričetek ob 2. popoldne.
Uljudno vabimo vae cenjena .društva ln druge slovenske organizacije v tej okolici, da se udeležite našega piknika v čim večjem številu. Vebimo vse iz širnega Clevelanda, iz zapadne in vzhodne, severne in južne strani Zfc plea bo igral znani muztkant Pranky Kožuh ln njegov orkester Veeellčnl odbor bo prtpravtl vae potrebno, da bo obilo zabave za< vae in da bo postrežba prvovrstna. In samo za gmš ali pet centov^ lahko dobite lepo nagrado. Ob enaki priliki bomo poaet vrnili. V slučaju ale bega vremena ee bo pikmk vseeno vršil. Na svidenje 29. junije!
V nedelje, dne 2ft. junije, smo izvolili delegata ne skupni eeji društev Delavec in Velebtt. Izvoljen Je bil Frank Mlaker, namestnica pe je Agues Kaučič. naša blagajnka.
Anna Fabrla. tajnica.
predstava z zgodovinskimi prizori, pri kateri sodeluje 700 oseb. Za Slovence v Barberto-nu in okolici bo to zelo pomenljiv dogodek, kajti v mestni zgodovini je zapisano, da je bila na ša rojakinja Uršula Dormiš prva med tujerodnimi priseljenci ki si je kupila zemljišče m si postavila dom.
Za to slavje se bo tudi izvolila "kraljica" Barbertona. Vse narodnostne skupine so imele priliko vposlati imena svojih kandi-datinj. Na seji zastopnikov slovenskih društev je bile izvoljena ze našo kandidatko Margareta Okolish, ki bo zastopala našo grupo. Izmed vseh kandidatk bo potom vstopnic izvoljena ena ki bo 'dobila' omenjeni 'naslov. Te vstopnice se dobe v prodajal-. nah po zelo znižani ceni. Kupite jih od rojakov, ker s tem poma gate, da bo naše dekle dobilo pr-venatvo. Tudi od nje same lahko nabavite vatopnice ali pa od zastopnikov, lahko pa pokličete telefonsko številko Sherwood 5018 da vam Jih preskrbim. Do seda je naše kandidatinja na prvem mestu, ima namreč nad 5000 glasov več kot ostele kandidatke!
Na praznik neodvisnosti, to je 4.-julija, se vrši velika parada po mestu. Zbrali se bomo med 23. in 25. cesto ne zapadni strani, nato gre pohod skozi mesto do Norton Ave. ne severni štreni mesta pri stadionu. Naš oddelek bo imel dve skupini ali drill teams, narodne noše, godbo in morda veliko floto.
Dolžnost slehernega rojaka v tem mestu in okolici je, da sodeluje tako, da se ne tej proelevi pokažemo, da amo tudi Slovenci vredni prebivalci tega prijaznega industrijskega mesta. Če drugega ne, kupite v^aj vstopnice od nil» kandidatke aU njenih zastopnikov, da pridemo do za-željenaga prvenstva, kar bo v čast vsem rojakom v tej državi. Obenem vabim vae naše organizacije in poaameznike, da se 4. Julija udeleže pohoda. Čim več naa bo. tem več veselja bomo imeli. Obvestite nas par dni pred prihodom, da vam gotovo aranžiramo prostor v paradi Naslovite* pisma na predsednika I slavja. Vincent La u ter. 1667 Sutherland Ave., Akron. O.
Stanley La «tor
AGTOAJTK ZA PBO0WTO1
Spomnimo
trofo v Bunaresu, kjer j, bllo'' — rove, da so prišli do ljudi, ki * S* živi zakopani v kletmi» prostih katastrofah nastaja počasno t^ J^ movanje s časom in smrtju. 2lk,i0
86	eksplozije v r^m
poditi Jejo v rovih zaposlene rudsr* jo nobene zveze z zunanjim svetom* ^ dela se začenjajo skoraj brez un^,. V Skrajni napetosti jtitaaško berbe reševalcev. že vsako upanje, se oglasijo «lubok, , ? ljo morda slabotni udarci, kitvol ^ suti ljudje še živi. To daje
prirri da
cer popolnoma izčrpane, toda še ¿ivTr temnega groba.	I
Dne 5. jUnija 1688 je imel Vezuv ki lat, letja miroval, nenaden izbruh in i'e Un*7 steče Cerreto, ki so ga bili postavili nad «k že davno prej zasute Pompeje. Prebival« gubHi življenje, le nad glavo Mlctne« so se nakopičile razvaline tako srečno ostal živ.
Trinajst celih dni je trajalo njegovo štvo, preden so ga mogli rešiti. Štiri let zneje je mladi človek sam opisal zgodbo« čudežne rešitve. Trinajst dni je prebil ob t lu nekega tovariša, ki so ga bile razvaline« Tej strašni družbi sta se pridružila glad in Žejo je skušal premagati na ta način, da zal mrzlo kamenje, preko gladovnih mu, je pomagalo spanje, s katerim je lahko do časa omamljal svoj izmučeni organi Končno, po trinajstih dneh je zaslišal gla delavcev, ki so preiskovali razvaline, še toliko moči, da je mogel poklicati na Skrbna nega ga je potem kmalu popravili
Ta in mnoge slične zgodbe kažejo, dal valnim delom v podobnih primerih ne odnehati, dokler nam ni dana popoka goto da je res vse zaman
Vrat izdaja vašo starost
Znaki starosti in utrujenosti se najprej kažejo na polti vratu. Vratne mišice posti mlahave, koža pa dobi izdajalske gube. se pa ne smemo čuditi. Pomislite, da pri nju, pisanju in šivanju, ko imamo neprt sklonjeno glavo, najbolj trpijo vratne Zato moramo te mišice vsak dan krepiti ostanejo močne ift prožne.' _
Najboljše sredstvo za nego vratu so ni topli in mrzli obkladki. Kožno tkivo takrat lahko vsrkava hrano, če je prozno I no. Prožnost pa dosežemo z mrzlimi in t mi obkladki, ki jih devljemo na kožo izmai po tri minute.
Drugo sredstvo za ohranitev mladoS vratu je masaža. Ta pa mora biti pre» Pred vsako masažo morate najprej očistili vse nesnage in poskrbeti za hiter krvni d Vrat masirate takole: masažo začnite pri sih, potem pa potegnite s prsti do tilniki; nadaljujte masažo, od tilnika in p«) vrata vzdol do ramen. Tudi pri vratu naj velja: kdftr masaža navzdol! Ne masirajte vrati brade navzdol, temveč od sredine spodi konca vratu proti bradi. Dobra tale: S tisto stranjo prstov, kjer so nohti tegnite od spodnjega dela vratu do brad potem kožo hitro izpustite. Vse te vaj« I samo namen sprostiti utrujene vratne n Uspeh teh vaj ni odvisen od trajanja M temveč od njene sistematične izvodbe ■
Po vsaki masaži je dober mrzel »bkladil vedajte se, da branje s sklonjeno glavtf nj Škoduje vaiemtTvfatu."p* tudi se vam bo kaj hitro pokazala.
Prehrana pred 4099 leti
S pomočjo kemičnih in skusov so dobili itrokovnjakidokaJ datke o prehrani ljudi pred 4<XXi let
Hrano je kuhala že predzgoden-inda Seveda takratnih loncev ni mog a P^J ogenj, pač pa je jed pogrela na ts n» . najprej razbelila v ognju 'primer J kamen ter ga nato potisnila v lonec.
kar zacvrčela.	, ^g
■ V tisočletjih so posule divje "- „ Najprej so njih plodove uživali P^ ^ so ljudje za korak napredovali i ^ semenje pražili. Kmalu nato ^ ^ plodove mleti s pomočjo d\cn ^ ^ V tej dobi je nestala močnata jun. je polagdma izclmil kruh. n.re £ ne£ £u ln speče, ploščah. Rezne najdbe pnW nato pričele peči žene rszne ^ činoma medenih.	mr*tfl
Ne j bolj čislana pa je ^^ » k na, večinoma govedina, dalje	# f
, mem ter divjačina V	^
ljudje meso kar surov«, m » * ^ ga jeli peči na žerjavici v r ^ s raziskovalci odknl.	^ ^
dokazuje, da naš, P^' ^ mlado meso. dočim >o prehrani naših prednikov >t« ,f rovo maslo kaj vezni hrsn ugotovitev in preiskav psj no, da ljudje P^ttf^vpl^S četudi so bile okolrv*t. ki ^ ^ hrano, precej nehlgknunr
26. JUNWA
starega
ije
vergelj umrl
\i marca je umrl v ljub-rftfniirtici 41-letni s To-K Pokojnik je bil vso „dobo bcfec za pravice 1 in zaničevanih, veliko ¿adeval med delavstvom juditev proletarske zaved-i,, » dvig delavčeve kul-u U bil vsled trenutnega
eha tega prizadevanja zadrt nekako zagrenjen. Ven-
hub vsemu ni prenehal z ,n tem področju. Dasi trenj zadostnih razveseljivih ov tega dela, je bil s. Tone g eden izmed onih sejal-i sejejo dobro seme na tež-dovitna tla in če vzklije Irto samo nekaj teh se-lozori tekom let stoteri in I ud. S. Tone je umrl na Ucah operacije ž o 1 č n i h
[l
e sadjarstvo v dravski banovini ena najvažnejših panog, ki bi ji bilo treba v bodoče posvetiti največ pažnje in bi jo bilo treba tudi največ gmotno pospeševati.
Povprečno imanrio v Sloveniji okrog 2500 do 3000 vagonov sadja primernega za izvoz. Zato >i bilo s stališča sadnega izvoza potrebno, da se na Štajerskem, in sicer v Mariboru, kjer e center izvoza, zgradi sadni si-os s kapaciteto do 300 vagonov sadja po vseh sadnih okoliščih, ijer se prideluje več' sadja za izvoz, pa naj bi se gradila večja sadna skladišča, kar bi omogoči-o izvoz enotno sortiranega sadja, s čemer bi dosegli večje gmotne uspehe in kar bi bilo v jfid in gospodarsko korist vsega lovenskega sadjarstva in gospodarstva.
Z MARIBORA
Neereče nikdar ne počiva. —
Mizarski mojster Ludvik Mur ko iz Ptuja je treščil tako nesreč no z motorjena kolesa, da je obešal z zlomljeno levico, lfilet na viničarka, hči Vilma Zajko iz ¿njih dneh so se pripetile -Loškega vrha je padla s kolesa
in si zlomila levico. V Stoper-cah se je pri obsekavanju dreves vsekal s sekiro v levo nogo 54-etni kočar Ivan Pideršek. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnicah.
Otrok Je sanetil požar. — V Kicarju je izbruhnil ogenj v go-
MESREČE VARNI KID
železarnah kar tri hude , ena od teh s smrtnim „ Najprej je padel z lestve 12 metrov globoko elektri-igtčar, doma iz Ljubljane dolina). Ko je stopal po Bi lestvi navzdol, je izgu-em in je strmoglavil. Pri
je še večkrat odbil ob ráz- spodarskem poslopju posestnika
rirah in končno padel na ingot. Imel je precej prekati in še opečen je bil m. V ljubljanski bolnišnici rl po nekaj dneh. Žrtvi de-¿asten spomin!— Dne 22 je zgrabila delavca Moč-rinsmisija in je zdaj v bol-bratovske skladnice. — l marca pa se je razletela svinja (t. j. žlindra iii
i železa), ko' so jo hoteli £ 7<>tega Miti" g
v Savo in je odtrgala v bli-ipalenemu delavcu tv. De-lu je bil nedavno reduci-ri KID, pa je začasno bil lika zaposlen, leVo nogo. * je samo še malenkostno pa jo bo treba bržkone
Si. Kljub temu, da se KID 20-letni sin Ivan.
) bori proti nezgodam in
jih zmanjšanje, se nesreče Ijo.
Z SADJA AVENIJE
ikoletni izvoz sadja iz Slo-donaša našemu kmečke-IMpodarstvu redne donose, viega upoštevanja vredni, k velja to v prvi vrsti za bivše Štajerske, kjer je se Ivo precej razvito. Pa tu-biviem Kranjskem se je V ' desetletjih sadjarstvo razvilo, posebno na bo* tem
urad
daba
Josipa Šica. Ogenj se je razši ril tudi na stanovanjsko poslopje. Obe poslopji sta zgoreli in i ma posestnik Šic precejšnjo škodo. Preiskava je dognala, da je ogenj zanetil domači sinček, ki se je igral z vžigalicami v sked nju.
Oproščen.—Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je mora zagovarjati urednik svoječasne-Božo Pod-
krajšek, ki ga je državni tožilec obtožil po zakonu o nevtralnosti. Sodišče je g. Podkrajška oprosti o. vsake krivde in kazni.
iCamt—Posestnik Anton Rep-nik iz Pivol je prijavil oblastem, da je neznanokam izginil njegov
Beg is življenja. — V banovin-skem gozdu pri Zgornji Kungo-ti so našli obešenega 50-letnega Vinlčarja Antona Srcbernika, ki je šel prostovoljno v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
Preftečk katastrofa naših vinogradov
Kot posledica lanskega mraza
f opaža, da nastopa v vinogra dih rak na trti. Ta bolezen se v naših krajih nikdar še ni pojavila v takem obsegu. Ponekod so napadeni celi nassdi. Bolezen se pojavlja kot novotvorba na
Philadelphia, Pa., 21. jun
Thomas J. Meyers, predsednik
Zveze ameriških psihijatrov, je '	Mhojsvija KOI novmvuru,	k	, j organisaeije
tejjgM«pfe^^	Ide,.,, da se V	državi
zrastejo do

hude zime. v sploš-Tudi kakovost "j zaostajala, sadje je bilo; in črvivo, (-( mur je bilo krivo skrajno slabo deže-■ hladno vreme, v nekateri»1' pa je nastala občutna *«radi nezadoetnega Tudi škoda povzro-«jcu in voluharju je «bcutna.
* navedeni škodi pe smo Pridelali v lanskem P" jesk».,lk. ki smo jih iz-Aajveè v NVmêiJo. Poleg ■■»» izvozili precej malin ». euh^a sadja. Hrobnd, statističnih po-l5°>«nMm«i|| fc Slove-f * v»RWov jabolk, in to P-^m./nih . krajev biv-' '. •« « iz Slov. Oo-^k^a m kocevske-nji * bilo izvoženih 23
največ vrvico in
kte T9 nmo *
1 im okraja (10 va-
" Kranjskega okraja
uTnjskP p* ■«»
> "*M"n»»v suheea
sad Ja	^^
I larikV
,,v'»< s^ija iz Slo-
r r rti ',ur
h ^ '-«J »»ono*
'«000 1»
•c - .i ' f,i' w P^oduk-t;M,n. m pri -I.ju sad-t to,	lahko še po-
moramo priznati, da
manjši Izrastki, ki velikosti otroške glave. Ker začl ne sčasoma gniti strten, trta vedno bolj hira, dokler se ne posuši. Skoda zaradi te bolezni je ogromna. V nekaterih krsjih nastopa take katastrofalno, kakor svoječasne trtna uš.
• ^
II'osebno napadena sorta je laski rizling. Tam, kjer so trto lani mazali z žvepleno brozgo in železno galico. se je bolezen le redko fpfvila.
z PTUJA
Mestni svet Je sklenil, da se
bodo pobirale v tekočem letu naslednje davščine: za enovprežno kočijo 100 din, od dvoprežne 250 din, od' Osebnega avtomobila do 35 HP 460 din nad 35 HP 800 din, od tovornega avtomobila, ki se ne uporablja za izvrševanje prevozniškega obrta, 300 din, od motornega kolesa brez prikolice 25 din, s prikolico 50 din. Z* nakup in prodajo nepremičnim se bo pobirala V% datočina od kup-noprodajno cene ter 50*1 davčna k drž. dopolnifni taksi. Na kino vstApnle«* znaša taksa 1 din ne glede na njeno prodajno vrednost. Na ogled zgradbe hi-i e se piaca 100 dih, za stavbeno ovoljemje pol odstotka od gradbene vrednosti. Za dovolitev u-porabe stanovanja 30 din, za iz cajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil 10 din, za predstave v gledališčih, cirkusih ter za koncerte od vsake prireditve 25—300 din, za vsakega psa 50 din, za plesne prireditve 100 do 500 din, za vsakega godbenika po >20 din.
IZ KRŠKEGA-
S kamnom mu Je polomil re->re<—- Med Janezom Musarjem in Jožetom Becom iz Gaberc je že dolgo vladalo .napeto razpolo-; «nje, ker je Bec pot prekb svojega zemljišča zaprl s koli. Te dni pa je zavrela kri Musarju, ki ]e vozeč mimo Becove hiše skočil z voza, pobral t&žek kamen ter ga vrgel Becu v prsa s tako silo, da mu je zlomil nekaj reber. Becu je nudil prvo pomoč dr. Jože Pavlin, nakar so ga prepeljali v celjsko bolnico. Zadeva jride pred sodišče.
Norman Thomas. Ici govori na shodu prottvojneoa kongresa, ki ee Je nedavno tošll v Waahlngtonu In na katerega Je prišlo bliaa tisoč ljudi šlrom dežele. Na levi strani Je John T. Flyn. predsednik kongresa In ekonom po poklicu.	■
11 " " " 1
Sovjetske bombe povzročile veliko škodo
v finskih mestih
(Nadaljevanje s 1. strani.) Bližnji vzhod. Možnost, da
Med libijskimi sej-mar ji in trogloditi
Včasih je bil semenj v Tfipo-isu, Italijani pa so ga premestili v 7 km oddaljeno vas Suk el 2uma. Živahno vrvenje nudi zelo pestro sliko. Na velikem trgu čepe domačini v belih bumu-sih in vsak ima krog sebe nssts-Vljeno svojo robo; semens, staro želez je, obleke, posode, vrvi, mlada drevesca. Nihče ne ponu-; a, nihče ne vpije, nihče se ne ineni za drugega, tudi mene nihče ne pogleda. Na drugem prostoru čepe po tleh razni rokodel* d in popravljajo čevlje, koless, posode. V bližnji mlin so neks-teri prinesli žito mlet in zdsj potrpežljivo čakajo, da bo zmleto. Žensk je videti malo; le nekaj zamork in arabskih deklic zsps-zim. Ljudje še vedno prihsjsjo; po gtsvni cesti od vzhods je ksr strnjene vrste; s kamelami, z o-sli, peš; po večini so bosi ali pa imajo sandale.
bo Francija potegnila svoje čete iz Sirije, se je pokazsls.
Kaira Egipt. 25.' jun.—Angleške in svobodne francoske čete prodirajo naprej v Siriji in na poved je, da bo vsa Sirija kma lu pod njih kontrolo. Prista-niščno mesto Bejrut je bilo tarča bombardiranja z morja in iz zraka. ,	* w * •
Angleški letalci so vrgli več sto bomb na Bejrut. Vrhovno poveljstvo v Kairu pravi, da so angleške in francoske svobodne čete včeraj zasedle mesto Qata no, ki leži 25 milj južnozapadno od Damaska.
Samo 48 odstotkov ljudi normalnih
-Dr
dejal, da se v Združenih drŽavah rodi v vsakih 24 urah 7000 otrok in od teh postane le 48 odstotkov normslnih posameznikov Ostalih 52 odstotkov tvorijo osebe,- ki spadajo v vrsto nev rotikov in blaznežev. Primeroma mala skupina ljudi je mentalno in telesno normalna
ke I. in II. razreda, drugi, tovorni, za Arabce; ti posedajo vanj, da je videti lo belo ovite glave. V približno tri četrt ure se po serpentinah pripeljemo v Garjan, ki leži okrog 700 m vi soko. V hotelu vprašam za pot v Tigrino* in ali je varno, da sama hodim tod. Ker mi povedb, da je popolhoma varno, in da poti ne morem rgrežtti, se od pravim.
Pot drži večinoma po samem; Razgleda ni, ker so tis hribovita. Pred mano gre Arsbec s kamelo, a kmalu izgine po stezi v stran; včsslh se nenadoma pojavi od kod bela postava, ps spet izgine. Čez neksj časa postane «vet rodoviten; tu restejo veli ksnske stsre oljke; pa tudi novih nasadov je mnogo. Grof Bal-bo je baje v vsej Libiji zssedl pet milijonov oljk. Kmslu prikažejo kolonijske hiše In o-krog njih naaadi tobaka, ki je znan kot zelo dober.
Čez eno uro sem v Tigrlnl. I-tali j enakega fantka vprašam, kje prebivajo trogloditi. Pokaže mi gol hrib v bližini. Čudno
V Gajran in Tigr|no, kjer žive te trogloditi Vstanem zgodaj
zjutraj in še v temi hitim na pol ure oddaljeni kolodvor. Mesto je še mrtvo, svetilke pogsšene; le tu pa tam se iz teme izlušči v belo haljo zavita postava. Tudi kolodvor je teman; spredaj so vsi v gručah. Arabci so zukuri-11 ogenj in pečejo nekako pecivo. Vrstar me takoj spremil čakalnico in reče, naj mslo poiskani, češ da ml bo že povedal kdaj bom lahko kupila karto Vsake tri minute me pride gledat in nazadnje mi pomiga. Pri enem okencu kupujejo domačini pri drugem Evropci. Uradnik me opozori, naj vzamem I. rsz-red; v II. razredu se vozijo po večini vojaki in kakšni kolonisti, v III., kjer ni klopi, pa domačini Vagoni so msjhni in ob Oknih je polno puščavskegs prshu. Vozimo se stalno «kozi . pustinjo naravnost proti jugu. V nekste-rih predelih vidim spet kolmtlj ske hfie, vstopajo fltroet, peljejo se v bližnje središče v šolo.
Libija nima pravih gora, ima pa rszseine visoke planote, ki se postopoma dvigajo proti notranjosti. Po približno štirih u-rah smo na kraju Železnice, dalje ne gre. Zdaj prestopimo dvs avtobusa, eden je za potni
namenjena Ie mi zdi, a ker le si», naj grem,
,n pobiralci odpedkov v McKeesportu. Pe. Id se seetevkall ss prlsnanje unije le
Clatllcl
Nekdanji Himna libijskih tleh
Približno 120 km vzhodno od Tripolisa so razvaline rimskega mesta Leptis Magne, ki je imelo preko 100,000 prebivalcev. Približno 20 km od Tripolisa drži eeeta skoz oazo Tedžura, kjer raste gozd z 8000 dateljnoviml palmami. Dalje se vozimo po Ve$ni skopi pustinjo, zdaj pa zdaj se pokaže tudi peščena puščava. Na primernem kraju se avto ustav}, da lahko napravimo kratek isprehod v puščavo. Kaj hitro itgine cesta In že smo arudi valovitega rdečkaatorumo-nega peska. Čevlji so takoj polni, a tudi skozi nogavice prodira pesek, pri vsakem koraku se noga glbboko vdtre. Pesek je silno droben in se čut i V roki prijetno mehko kakor puder; posamezna srnca so namreč o-krogla, medtem ko so pri rečni mivki oglata. Nsjbolj lahen veter zapusti v pesku sled In pesek je rastoeen kskor valčki ns morju.
Libija nima rek in potokov. Vidimo pa več izsušenih strug, Uadi imenovanih. Po njih teče
se odpravim. Hrib je prav navaden, porasel z nizko, suho trS-
vo; vse polno steza drži na vse strani, a človeka nikjer nobenega. Stopam počasi dalje, nenadoma pa me obkoli truma žena
n otrok; vsi silijo vame in kri če. Nazadnje vendar razumem, da hočejo karamel in kar ne gre Jm v glavo, da Jih nimam. K sreči se prikaže neki dorssel fant, !ci govori malo več italijanščine, n tako se pogodimo, da mi bodo najprej pokazali ¿voje blva-išče, nato pa pojdemo k trgov cu, da jim bom kupila karamel. I Gremo naprej In pridemo do kakih šest metrov globoke luknje, v premeru ps ims ksklh o-sem metrov. Spodsj se prikaže dila: na sredi stoji vodnjak, pri krsju Je privezana mula. V stenah opazim večje luknje, to so vrata, ki drže v bivališča. Fant ml pravi, ds gremo sdaj tako dvorišče gledat še od blizu. Vodijo me na|>rej, po v zemljo iz dolbenih stopnicah, da pridemo nekak mračen podzemeljrk rov, a kaj hitro smo na dvoriš-<Hi, ki sem ga videla prej od zgoraj. Stopim V sobo in .gospodi nje me lepo pozdravi; s ležišča se dvigne gospodar in tudi po-zdravMBBlH logfh so bsje
Jeruzalema. Takšni so kakor Judje na svetopisemskih slikah. Obraze imajo nepokrite In možje nosijo dolge, črne brade. Ts dsn je bil revno njihov prsznik, zato niso deleli; sicer pa se ba-vijo s poljedelstvom In živinorejo, žene pe izdelujejo ročna dele.
Vrnem se v Gajran; po kosilu Sl ogledam kraj. Tudi tu imsjo nekatera bivališča na pol v zemlji. Teko, pravijo, so poleti nsjbolj varni pred hudo vročino, pozimi pe pred ostrim mrszom V Tri poli a ee vrnem že v trdi noči. — Pfeslednjl dsn ob trinsjstih Se morsm od Afrike posloviti ^	J. T
vode v deževni dobi, a še takrat ne vsako leto.
Ob poti vidimo vojsšnloe in ns ksmijonlh srečujemo vojske. Od daleč opssimo spet mnogo kolo-nijsklh hiš s srtesliskimi vodnjaki. Na cepti prehltlmo počasi stopajočo karavano in mani-katerega bedulna, ki potuje na svojem oslu sli kameli; ¡tudi nJemu se ne mudi niksmor. Če potuje Arabec is Tripolisa po o-prsvkih v 200 km oddaljeno Mi surato, si kupi osls in reče do-ms, da se bo vrnil če« kalr mesec. Potem ja^a počasi, mnogokrat počiva in premišljuje. V Misurati proda najprej osls, potem ps se odprsvi po oprsvkih. Ko vse bres nervoze uredi, sl spet kupi osla in potuje počasi nazaj, kakor je prišel
Profeeor, ki vodi ekskursijo, pripoveduje, ds je včssih sila nerodna vožnja, ker se Arsbci nočejo umskniti. NJemu se je
da se Je peljati z motorjem pod kamelo Stala je iredl ceste in poleg nje Arsbec, obs nepremično; profesor se tsko hitro ni mogel ustaviti, umakniti se nI mogel ni ksmor in ni mu preostslo drugega, da zapelje pod trebuhom kamene.
Leptis Magno so ustsnovil Pen les ni približno 1000 let pred Kr. Večkrst Je menjala goapo-dsrjs. Leta 25. pr. Kr. je posts Is rlmsks provinca; leta 140. po KristU Je bil tu rojen Septlml' Sever, poznejši rimski cesai Takrat je doživela nsjbrž nsj-
mom je mends najlepša in najbolje ohranjena bazilika s čudovitimi stebri. Na drugi strani bazilike je veličastni Novi Forum, ki ga je dkl napraviti Severi j. Preko velike palestre pridemo do zanimivih term s več bazeni in skupnim jsvnim Straniščem. Videti je, kako je bila napeljana kanalizacija, kje so v kotlih segrevali vodu in jo po ceveh dovajali v razne prostore; topel zrak je krožil v stenah in tleh. Na eni opeki se vi-■še žig firme, ki jo je izdelala, /kopani so deloma ie tudi gledališče, amflteater za borbe gladiatorjev in cirkus zs dirkslne tekme. Mogočni vtis, ki ga vzbu« ..njo te, tudi za razvajeno oko ču* dovite izkopanine, stopnjuje Že epojno attiško ozračje, nepreg-•dno morje v ozadju in jasrilna neba, kakršne Bvropct no pozna-
* ^ C1
Preden odidemo, si ogledsmo is inuzej, kjer so shranjeni dra-Koconejši kipi. ttna soba je prazna in profesor pave, da jo tu stala Venere, ki je bila pe njegovi sodbi lepša od kapitotinske; ani pa so jo podarili kanoelar-u Hitlerju. Vrnemo se v bližnje mestece loms, kjer je v modernem hotelu pripravljen obed. »- Medeni so Arabci pripeljali nekaj kamel, in kdor hoče, se lahko ne-poti na kratek izlet.
Na poti domov si mlfc}*mo Še moderno urejeno vmarno. Trts uspeva dobro, proti pesku je sa-varovana z drugimi rsitllnsmi. Vino ps ima okus po mužkstu.
boljše čase; zemlis okrog je bt¿
Jnidelsll so mnogo I I onec II. stol, so se
igne gospodar in tudi po i. V teh podzemeljskih br-torej prebivsjo Judje, ki |e pred 800 leti pribetsll iz
prebivalci pokrlstjsnili in dobili eplskopst. Pozneje so jo ns pedsll rszrd barbarski narodi in uničili mnogo lepih stavb. Domnevajo, da je razdejanje mesta povzročil kak potres, nsjveč ps Usdi Lebbs s poplavami. Nazadnje Je puščsvskl pesek pokri nekdaj teko-mogočno mesto. Le» tS 1920. so gs začeli Italijani s
wmmmmm stematlčno odkopsvstl. Nsžll so 40 rszličnih vrst msrmors i* Oraje, Bglpts, Priglje In od dru gnâ za zldsnje in olepševanje stavb. Ns žalost ps so konec prejšnjega stoletjs rsznl "ljubitelji stsrtn*foi še več dobička
Ameriškf komunisti aj greda v Rusijo
Resolucija unij* mornarskih delavcev
Portland. Ore.. 25. Jun,—Tukajšnja postojanka mednarodne mornarske unije je sprejela resolucijo, ki poziva federslno vlsdo, nsj ns svoje sttoške trans-portlrs ameriške komuniste ns ruske fronte, da se bodo tam borili ns strani sovjetov proti Nemcem. "	, .ji
Resolucija omenja, ds ameriški komunisti so vegno nsglsšs-11, ds ims Sovjetska unij« najbolj demokratično ustavo. "C* je prišel, da člani ameriške komunistične stranke priskočijo L svojim sodrugom v
v demokracijo," se glaei
WaaMaften. D. C., 28. Jun,— Hesgresfilk frank 8. Owners, republikanec is New Jerseyjsf je sugestiral, naj ta dežela Ishori-sti priliko, ki je prišla s izbruhom vojne med KueiJo in Nemčijo, in pošlje vse komuniste v Rusijo. "Ako se kdaj smatra vojna za dobro stvar, Je ta sedenja vojna med boljševiki in na-ciji," je dejal. "Zdaj je nastala prilika, ko lahko povemo vsakemu komunistu, naj gre v Rusijo in se tsm bori za svojo domovino, ne pe vodi sebotaže v Ameriki."

Mords ee Je pa le
Zdrevnik-porodničer vea veeel telefonira goepodu Brfcaču
"Prisrčno vam čeftltem' Vaša žena je rodila trojčke!"
"Nemogoče," vzklikne ves pre-etrešen gospod Brkač, "gospod doktor, preštejte Jih rejši še en-kretr
željni trgovci t dinsmltom rsz-Mtreljevsll mesto In rsznsša znamenitosti, tsko ds jih je ds* nes najti ns mnogih krsjih v E-vropi. Neke Isdjs, nstovorjens s stebri Iz Leptis Msgne, se Je potoptls ob obšli blizu osse Ta džure, Ansbei so stebre izvlek" na suho in sezidsl! Mursd Ago-Ivo mošejo.
Leptis Msgns je zelo rszaežna Ogledali smo si najznamenitejše stvari, mnogo pa je še pod peskom in ptuvsod še delajo in sestavljajo. Na dolgi "Via trlon-fare", ki dfži od severa proti Jugu so spominski slavoloki Septi-mija Se vej, Trajana In Tiberi-|ja. Punako-romanski trg je zgrn» jen v prevokotniku; okrašen je I z-mnogimi stebri is črnega granita, na sredi pa sta dve oemero-kotni stavbi Videti je, kje ao Rimljani Vodajali jeetvine in kje blago. Na prodajalni mizi so točno zaznamovane mere za merjenje blaga Tam je stari Forum, v nekem kamnu ao izdolbene luknjice, kjer se je baje 1 Cera*alta. sin Heptimija Severe, I igral s frrukulami. Za Foru-
19omiko ¿ele »brano
na norvoêkom obrmêj»
London, 24. Jun.—Norvešto časopisna agenturs poroča o koncentraciji nemškega vojaštva ns Južnem in zapadnem norveškem obrežju. Vojaške čete stalno odhajajo iz Osla proti za padu in evakuacija norveških državljanov je v teku.
Nadaljnja
financiranja angMkih vojnih oporaoij
London, 25. Jun/—Pšrlament Je včersj dovolil štiri mllljsrde dolarjev za kritje stroškov vojnih opersclj. finančni minister Kingsley Wood je povedal par-Ismentu, ds bo vsota potrošena v treh mesecih, ker vojni stroi-ki znašajo sedaj povprečno $1,-233,000,000 ne mesec,
POLOM
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
Preložil VLADIMIR LEVSTIK
¿MILE ZOLA
pa, ki jo je »pričo bližnje ločitve navdajala dvojna žalost, je vztrajala, da mora počakati ie itiriiiajst dni. Ko so prišli po očeta Foucharda, se je Jeanu poarečilo izmuzniti in skriti se na skednju; toda — ali nI ostal v nevarnosti, da ga vsako uro lahko primejo ln odvedo, če bodo iskali, kar je bilo zelo mogoče? Sicer pa se je ona tresle tudi za stričevo usodo. In tako se je neko jutro odločila iti v Sedan v Delaherche-vim, pri katerih je baje stanoval zelo vpliven pruaki -častnik.
"Silvina," je dejala odhajaje, "pazite dobro na našega bolnika, dajte mu opoldne njegovo juho, zdravilo pa ob štirih/'
Služkinja, ki ae je zopet vaa posvetile svojim običsjnim opravkom in je spet postala prejšnje pogumno in pokorno dekle, je zdaj v odsotnosti gospodarja vodila pristavo, dočim se je mali Charlot smejal in skakal okoli nje.
"Nič se ne bojte, gospa! Ničesar mu ne bo manjkalo, dobro mu hočem streči!"
6.
V Sedanu, pri Delaherchevih v ulici Maqua se je po strašnih vznemirjenjih bitke in predaje zopet pričelo življenje, in skoraj že štiri mesece je tekel dan za dnevom pod turobnim pritiskom pruske okupacije.
Toda eden kotiček obširnih poslopij tovarne je pred vsemi drugimi ostal zaprt, kakor da je brez prebivalcev; bila je ulična soba na koncu gospodarjevega stanovanja, kjer je še vedno prebival polkovnik dO Vlneuil. Dočim so se ostala okno odpirala in spuščala v prostore ves dirindaj in šum življenja, ao se zdele okna te sobe s svojimi neprestsno zaprtimi naoknicami kakor mrtva. Polkovnik je bil potožil o svojih očeh, rekoč, da sveta luč pomnožuje njih bolečine. In ne vedoči, sil govori resnico sli ne, so pustili v njegovi bližini noč in dsn ssmo gorečo svetilko, da bi mu vstregli. Dva dolga meseca je moral praležati v postelji, dasi je štabni zdravnik Bouroche dognal samo prasko na gležnju: rana se ni zaprla, nabrale so se vsakovrstne komplikacije. Zdaj je sicer vstajal, toda v toliki duševni potrtoeti, mučen od nerazložljive, tako trdovratne in zmerom hujše bolezni, da je preživel svoje dneve zleknjen po ležalki pred velikim drvenim ognjem v kaminu. Hujšal je in postal pravcata senca, v veliko začudenje zdravnika, ki ga je ločil ln ni mogdl najti rane, ki bi bila povzročila to počasno umiranje. Ugašal je, kakor ugaša plamen.
In goapa Delaherche, mati gospodarja, se je zaprla k njemu takoj drugi dan po okupaciji. Nedvomno ata ae v kratkih besedah enkrat za vselej sporazumela o svoji skupni trdni želji, de ee zakleneta v zatišje te sobe, dokler bodo v hiši prebivali Pruai. Mnogo jih Je bilo, tam po dve ali tri noči; neki stotnik, gospod von Gart-lauben je spal še zdsj kot stslen stanovalec. Sicer pe niti polkovnik niti stara gospa nista več govorila o teh rečeh. Ona je vzlic svojim osemindesedemdeeetim letom vstajala s prvo zoro; nato je sedla v naslonjač, prijatelju nasproti, na drugem vogalu peči; in ob nepremični luči svetilke je začela plesti nogavice za uboge otroke, dočim je on upiral oči v goreča polena ln ni delal nikdar ničesar, tako da se je zdelo, da v naraščajočem strmenju živi in umira zgolj od ene aame misli. Izpregovorila gotovo nista dvajaetih besed na dan; če je njej, ki je hodile po hiši eemintja, katerikrat nehote ušla novica o zunanjem svetu, jo je ustavil .z gesto roke; in tako ni zdaj nič več prodrlo iz zunanjega življenja v ta kraj, ne veati o oblegi Pariza, niti o porazih ob Loiri ali o vsakdanjem trpljenju invasije.	(Daljs prihodnjič.)
(Ss nadaljuje.)
Silvina se je bila zgrudila na stol; z burnimi poljubi je pokrivala Charlota, ki je plakal za njenim vratom, ter ponavljala venomer isti stavek, vzkrik njenega krvjpvegk srca: •»' "Ah, ubogi otrok, zdaj ne bodo več dejali, da si Prus! ... Ali ubogi moj mali, zdaj ne bodo več dejali, da si Prus!"
V kuhinjo pa je bil pravkar stopil oče Vou-chard. Potrkal je, ln kot goapodarju ao mu sklenili odpreti. In zares ni bU bogvekako prijetno iznenaden, ko je videl na svoji mizi ležati mrtveca, pod njim pa polno vedro krvi. Po svoji nestrpni nsturi se je seveda razjezil.
"Prokleti falotje, ali niate mogli napraviti svoje lumparije zunaj? Kaj? Vi menda mislite, da je hiša gnojišče, ko ml prihajate kvarit pohištvo a takšnimi rečmi?"
Ko ae je Sambuc opravičil in razložil vso stvar, se je starec, ki ga je zagrabil atrah, še bolj razburil:
"Kaj naj zdaj počnem z vašim mrličem? Ali ae vam zdi spodobno, natveziti človeku mrliča, ne da bi ae vprašali, kaj bo z njim? ... Vzemimo, da pride v hišo patrulja: lepo bi ae mi godilo! VI ae ne brigate za to, vi drugi se niate vprašali, ali me bo stalo kožo ali ne . . . Toda, strela nebeška, imeli boste opravka z menoj, če mi takoj ne odstranite svojegs mrliča, slišite?" Primite ga zs glsvo ali zs šspe, kjer hočete, samo ds gs spravite brez odlašanja odtod m da v treh minutah ne bo niti ene njegove dlake več pod mojo streho!"
Naposled je dobil Sambuc od očeta Foucharda vrečo, čeprav je starcu krvavelo srce, da mora vrhu vsega še kaj žrtvovati. Izbral je sam eno izmed najslabših, rekoč, da je še raztrgana vreča predobra za Pruaa. Toda Cabaase in Ducat sta se morala neverjetno truditi, da sta zmašila Golijata v vrečo; telo je bilo preobilno in-predolgo, noge so molele ven. Nato so ga nesli iz hiše ter ga naložili na kolesnico, s katero so vozili kruh.
"Čaatno besedo vam dam," je izjavil Sambuc, "da ga vržemo v Meuso."
"Predvsem," je zablčll Fouchard, "mil prive-žite na Šape par debelih kamnov, da mrha ne pride na vrh!*
In mali izprevod je odšel po bledem snegu v globoko, črno noč, brez drugega šuma razen tihega, žaloatnega škripanja koleenice.
Sambuc js prisegal za žive ln mrtve na glavo svojsgs očeta, da mu je obesil ns šape dvoje debelih kamnov; a truplo js prišlo vendarle na vrh, Pruai so ga našli tri dni kasneje "pri Pont-Maugisu v visoki travi, in njihova beanoat ni poznala meje, ko so iz vreče potegnili mrtveca, zaklanega na vratu kakor svinja. Sledile so strašne pretnje in vsakatero mogoče nadlegovanje ln preiakavanje hiš. Nekateri prebivalci Remillya so nedvomno klepetali, kajti nekega večera so prišli zapret Župana remiilyake-ge in očeta Foucharda, kot kriva, da.sta imela dobre stike a proatovoljniki, katere so dolžili zločina. In v tem skrajnem položaju je bil oče Fouchard zares prekraeen v tisti svoji brez-čutnoeti starega kmeta, ki pozna nezmagljivo moč mirnosti in molčanja, del je z njimi, ne da bi se prestrašil; niti pojasnil ne zahtevel. Ssj se js moralo izkazati samo, kaj bo nadalje. Po okolici so šepetali, da js Isvlekel iz Prusov že veliko premoženje, cele vreče srebrnjskov, ki jih js zakopsl.
Ko je Henrijcta slišala vse te historije, je bila strašno vznemirjena. Jean Je hotel zopet oditi, boječ ae, da pripravi svoje gostitelje v zadrego, čeprav je bil doktorju še preslab; ona
Japonski parnlk Asuma M aru, Id Je odrinil a tovorom ameriškega olja Iz Philadelphia.
PIŠITE PO CEMK SLOVENSKIH p j KUHARSKA KNJIGA:
Recipes/All n Nations
I i K	(V angleškem jeziku)
1 HIB receptivsehnarodov
r ^j^^J Stane aamo
i Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^
| i Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa i , i tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v dits
i ) Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimaj«! i 0 kuhanje in ss hočejo v njem čimbolj izvežbati
1 ^tZZZZZZXZ Naročite pri XZZZZZZZ
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING (
216 West 18th Straft	New York, X
SPREJEMA VSA . .	. j
v tiskarske obrt spsdsječs Mi
Tlaka- rabila sa veselice ln shode. vlaltnlca. čssaiks. Is koledarje, letake Ud. v alovenakam. hrvatskem. slorsAso češkem, atlaškem Jeziku ln drugih. j
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S Ji J» J. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiakarae^-Ceno smem*. unl|»ko P* Pišite po Informacija na naslovi
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLBI tel. rockwell 4s04	___J
Noč sredi stene
Prlaer ae konvenciji unije godbenikov v Seeiilu, Wa»h.