ČASOVNO MESTO BRONASTE VERIŽICE Z DVORIŠČA SAZU FRANCE LEBEN Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, Ljubljana P ri izkopavanjih obsežne nekropole k u ltu re žarnih grobov n a dvorišču Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti (SAZU), ki jih je v letih 1964 in 1965 vodil M estni m uzej v L jubljani, so razširili izkopno polje tudi še na večkrat že p rekopani in splanirani teren. N a tem m estu so v kv ad ran tu 31 približno 1,5 m globoko trčili v prem etani plasti izven grobnih celot na razne med seboj pom ešane prazgodovinske, antične in srednjeveške najdbe. Skupaj s prazgodovinskim i predm eti k u ltu re žarnih grobišč (velika fibula očalarka, igla in sprim ek bronastih obročkov - — verižice) so našli tud i bro­ nasto žlahtno p atinirano verižico m lajšega d atu m a . 1 Verižico sestavlja še 128 okroglih členov, s stegnjeno ohranjeno dolžino 51 cm. Člen verižice je okrogel obroček (prem era 4,7 do 5,0 mm) z dotikajo­ čimi se konci iz pločevinastega trak u : dolžine 14,9 do 16,0 mm, širine 2 mm in debeline 0,7 mm. V erižica je bila sestavni del nakita, ki je p ri ženski noši poznega latena m ed seboj in preko prsi vezala obe fibuli na ram ah (slika). Za časovno in terp retacijo najdbe im am o že nekaj oprijem ljivih podat­ kov. Na dvorišču SAZU verižica n i osam ljena latenska najdba. Ze p ri prvih izkopavanjih n a tem k ra ju so v dveh uničenih žarnogrobiščnih grobovih bile latenoidne najdbe. V grobu št. 26 so n ašli del močno oksidirane železne verige za spenjanje meča, ki tipološko in funkcionalno ustreza železnim verigam m lajše železne dobe .1 2 3 T udi v grobu št. 51 so m ed drugim našli srednji del posodice, okrašene z grobim i vertikalnim i kan elu ram i.8 F. Starè trdi, da se tako orn am en tiran e posode jav ljajo v Sloveniji le v poznem laten u .4 T retja doslej znana latenoidna n ajd b a z dvorišča SAZU je še pasni jeziček poznolatenske oblike iz druge polovice 1 . stoletja pr. n. št . 5 N ašli so ga p ri zad n jih izkopavanjih tudi že v sekundarni legi. 1 Verižico mi je dobrohotno odstopil v objavo Ivan Puš, kustos Mestnega m uzeja v Ljubljani. Na tem m estu se mu za kolegialnost lepo zahvalim . Mislim, da bo objava verižice pripom ogla k poznavanju latenodobnih okrasnih predm etov na Slovenskem. S to željo naj ta prispevek z m oje strani počasti um rlega profe­ sorja dr. J. Klem enca v njegovem spom inskem zborniku Arheološkega vestnika. - F. Starè, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Dela SAZU 9, 1954, 38, 110 in T. 22: 7. 3 F. Starè, ibidem 61 in T. 43: 3. 4 F. Starè, ibidem 110. 5 I. Pus, AV 17, 1986 (1967) 431 ss, sl. 2. V širši okolici L ju b ljan e najdem o analogno verižico z dotikajočim i se konci v žganem, n aknadnem latenskem grobu na robu h alštatske gom ile na M agdalenski gori p ri Š m arju .6 Visela je na fibuli, ki po srednjelatenski shem i sodi v šm arješki k u ltu rn i horizont s poudarkom na njegovi m lajši stopnji.7 0 1 2 3 4 5cm trr.r. i i t ................... I - -----------1 B ronasta latenska verižica z dvorišča SAZU v L jubljani Chaînette de bronze dela période de La Tène de la cour de l’ Académ ie Slovène des Sciences et des A rts à Ljubljana 6 S. Gabrovec, AV 17, 1966 (1967) 176. 7 S. Gabrovec, ibidem 189, T. 23: 6. K am je časovno tre b a postaviti našo verižico v srednjeevropskem ku l­ turnem krogu? D ejstvo je, da se v Sloveniji verižice pojavijo že v pozni h alštatski dobi. Na certoških latenoidnih fib u lah s sam ostrelnim peresjem jih zapazimo predvsem v V ačah ;8 toda le z okroglim prerezom člena v eri­ žice. V m lajši železni dobi im am o n a enojnih ali dvojnih verižicah sprva še polkrožen, konkavno usločen ali p ro filiran prerez bronastega trak u , iz katerega je zvit člen verižice z dotikajočim i se konci. N ajbližje tipološke in funkcionalne podobnosti z našo verižico opazimo tu d i v alpskem — švicarskem tipu b ronastih verižic iz trak astih okroglih členov .9 Kot tak a se p ojavi najprej v Stradonicah na Češkem . 10 1 1 Da naša verižica p rip ad a res alpskem u tipu, vidim o v g arn itu ri n aram n ih fibul s sam ostrelnim peresjem iz San Zena pri N osbergu na Tirolskem . 11 Skoraj enaka verižica iz ploščatih bronastih členov veže fibuli dveh različnih tipov: srednjelatensko fibulo in fibulo iz zgodnje cesarske dobe. Na podlagi teh tipoloških p rim erjav m orem o našo verižico z dvorišča SAZU v L jub ljan i postaviti v pozni laten Slovenije. K ot n ap rsn i okras v kom binaciji s fibulam a n a ram enih je v ra b i od prvega stoletja p red n. št. do prve polovice 1. sto letja našega štetja, to d a n ajd lje do K lavdijevega časa. RÉSUMÉ La place tem porelle de la chaînette de bronze de la cour de l’Académ ie Slovène des Sciences et des Arts Lors des fouilles de la nécropole de la culture des nécropoles à urnes dans la cour de l’Académie Slovène des Sciences et des A rts à L jubljana en 1964, on a trouvé dans les couches déjà rem uées aussi une chaînette de bronze de date plus récente. Dans le costum e fém inin elle était suspendue par-dessus la poitrine et reliait entre elles les deux fibules sur les épaules. Pour l’interprétation tem porelle de la découverte, nous avons de la même place quelques découvertes de la période de La Tène. Dans la tom be No 26 on a trouvé une partie de chaîne en fer fortem ent oxydée servant à attacher l’épée.2 Dans la tom be démolie No 51, on a trouvé en tre au tre aussi un fragm ent de vase à ornem ent cannelé qui n ’apparaît en Slovénie qu’à la période de L a Tène ta r­ dive.3 - 4 La troisièm e découverte connue de cet endroit jusqu’ici est une lan­ guette de ceinture de form e de La Tène tardive.5 Nous voyons les analogies les plus proches de notre chaînette dans les chaînettes des fibules de la M agdalenska gora,6 qui par le schéma de la période de La Tène m oyenne datent de l’horizon culturel de la Sm arjeta.7 Nous observons des analogies typologiques et fonctionnelles avec notre chaînette encore dans le type suisse alpin des chaînettes à anneaux plats9 et dans la g arniture des fibules d’arbalète de San Zeno dans le Tyrol.1 1 La place tem porelle de notre chaînette est donc la période de La Tène tardive (1 er siècle avant notre ère) ; elle vivait cependant encore dans la haute période impériale, mais tout au plus jusqu’à la période de Claude. 8 F. Starè, Vače. Arh. katalogi Slovenije 1, 1955, T. 37: 1—3. 9 J. Reitinger, Jah rb u ch d. Oberösterr. M usealvereines 111, 1966, 226, Abb. 10: 7. 1 0 J. L. Pič, Starožitnostni zeme Ceské 2, 1902, T. 27: 6. 1 1 L. Franz, Festschrift fü r R. Egger 2, 1953, 227, Abb. 3. f i*V ' ■ ■ ■ ; ' - : , » ■ ;. ’ : t ■ . -4 : 1 H ;•