gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. maja 1863. Gospodarske stvari. v tamnem hramu razpoloženi biti kjer n i pre- ]\auki svilorejcem. hladno, da se metulji popolnoma izlevijo in izležejo. ta čas metulje vzemi, kadar so se jim perutnice popolnoma razvile, in sicer med Od mešičkov V se daj ^ - - J A1A1 JJ U J7 V 1 il U XX A CM JL CA) £J V ± X Kj y All OU Zopet smo začeli svilne ali židne črviče rediti. Bog 9. in 10. uro dopoldne, popoldne pa med 4. in uro. y da bi naš trud ne bil letos zastonj y rila bogatega pridelka. to je > da Cez nam bolezen ne pokv Komisija dunajské svilorejne družbe je po mnogih jerbasu za drugi dan pridržati. On ur se morajo metulji od oplojenih babic ločiti; za pleme še m o čni samci se morejo v kakem tamnem po- in ona, ki ništa skušnjah razglasila sledeče vodila, po kterih naj se vsak polnoma dogojena, ali če sta gola, črnopikasta ali ru- svilorejec ravná, da dobro opravi svoje delo. Ko priporoča za seme si izbrati le zanesljivo dobre java, ništa za pleme; pomeči jih na stran. 9. Babice, ki imajo jajčica leči, deni na belo, čisto jajčica od zdravih kokonov (mešičkov) ene barve in oprano, precej debelo rijuho pavolnato. Poprej jo na-ene sorte (nikakor pa ne filipopelskega, bolgarskega, tanko zvagaj in zapiši na-njo s tinto, koliko tehta, velike ga in perziškega plemena), svetuje dalje to-le: 1. Svilorejec mora gledati, da ima več murbinega za izvaljene črviče potřebuje, sicer mu da zves, koliko jajcica vagajo perja, kakor ga 10. Rij uh e z jajčici jđeni v kak tamen, hlađen suh in zračen hram. Ce je utegne slabo vreme ali prepičla krma rej o koliko toliko morajo po dvakrat na teden dobro prezračiti. rijuha skupaj zložena, se Mesca zakasniti; pomanjkanje perja mu pokvari vso zalego. Crviće lili, ko se y ki V so se se je veći del tretji dan potem izva- kimovca (septembra) ali sušca (marca) se jajčica z Crvići ne smejo že pred izvalil, vse zavrzi. rij uh ; ktere se nekoliko v prestani vodi namocijo s nikoli stradati ; večkrat in kakor če kakim tumpastim nožem zlahkoma postrgajo. Jajčica se v ravno tej vodi operejo; voda skozi kako gosto sito přecedí, jajčica pa v enako hladném hramu na debelih po malém jim perja pokladaj ; to več izdá jim bolj poredkoma pa na kupe pokládáš. Zmeraj imej rijuhah razprostene sušiti denejo. Z vinom jih nikoli ne nekoliko perja že pripravljenega. Nikoli jim ne poldadaj m o k r e g a ali p r e m r z 1 e g a. peri Drevesa, na kterih se perje za črviče nabera, mravlje Suhe jajčica se obesijo v prostornih žakljih iz redkega platna v tak zračen kraj, kjer ne morejo moli miši se morajo popolnoma obrati ^ T inicivij^ j inioi j j vsako drugo ali v teden pretresejo. podgane in mačke zraven , in se vsaki dobri zemlji vsako tretje leto jih pusti pri miru. Mladih dreves, ktere nimajo saj 12 do 15 funtov perja oberaj ne sicer ti gotovo grejo pod zlo. o. Hrami, kjer se zapredajo črviči, ne smejo za- li koncu tega poduka komisija opominja svilorejce, da seme ne sme biti poglaviten namen svilorejca, ker ni misliti, da bo cena semena zmiraj tako visoka kakor je přetekle leta bila zavoljo bolezni na Laškem. tuhli, ampak morajo popolnoma brez duha in smradú biti. Poglavitni cilj in konec murbo- in sviloreje je priđe- te m Mešički (kokoni) se smejo še čez dni po- lo van je svile (žide); pridelovanje semena je le stransk 7 ko seje zadnja gosenca zapredla, z les pobrati, dobiček, ktero je marsikteremu svilorejcu poslednje Zastanci naj se pa odločeni kje zapredejo. Kjer so se vsi črviči zapredli, se morajo podnevi vse okna in vrata donašalo. y leta, ko se je seme tako drago prodajalo, lepe dohodke odpreti y da se vlažnost popolnoma posuši m se črviči Al to ne more večno trpeti ; svila ali žida hitreje in bolj popolnoma zapredejo. Ko se mešički z les poberó, naj se izberejo brž tisti za seme. Odbere se jih toliko, kolikor se jih misli za domačo potrebo ali za prodaj imeti; toda nikdar se pa se bo vedno potřebovala, dokler bo svet stal, zato vsak svilorejec zraven semena, dokler se dobro naj y čuje bovala. plane prezira prihodnosti, ki bo le bolj žide potre- taki ne smejo za seme, ne za dom, ne za prodaj jemati kokoni, ki niso za to. Najbolji za seme so drobni, lepo okroglozadelani in na obeh koncih trdi kokoni. Ko žeplo rumenih ali zelenih kokonov nikoli ne j6lï}lj 1 UCKi O^JJLIV^* 1VUÍVU11I UV>A • XVC4J tuuajj Ljubljani skoraj 4) pavcev. (Začetek za Lj.: ob Sp0d šolmašter, Vi mislite o tem, kako bi si mogli m. zvecer ; 36 Lunino mrknenje bo solnce je zašlo zakrito). pomagati? Šolmašter. Povejte mi, oče Jaka, najpoprej : koliko ste nekdaj tlake delali grajšeini? Jaka. Zemljak (cei gruntar) po tri, polovičar (pol- dva, masličar (četrtgruntar) po en dan vsaki in , Afriki, Evropi 10. u. 27 m. s. c. z. Lj. junija vidljivo v deloma v Azii in Ameriki. Zvečer ob se začne, in končuje z. junija zjutraj ob 1. u. 48. m. s. c. z. Lj. Celotno mrknenje gruntar) po trpi od 11. u. 34. do 12. u. 40. m. tistega časa. teden,; kajžarji in gostači dvanajst dni leto in dan. Solmašter. Rekli Podučite stvari. Pogovori pod lipo. Soseskine kase na kmetih rala, ker ste ste že, da vas tlako delali. Kaj , IVU Ui ZiKACKJ , da Grabežu tlako delate, jo sami sebi delali tako sami sebi pomagate? Janez. Kako nek gospod šolmašter, mislite to ? Meni^vaša beseda ni dosti jasna. SolmaŠter. Naj Vam razložim bolj natanko. Tako-le mislim: Vsak soseščan lahko 12 dni leto in dan delà. Kaj, ko bi se iz te dni ne ali tega zaslužka (tabrha) naredila sososkina ali občinska kasa, iz ktere bi je grajščina podpi-ko bi zdaj , namesti ? da si Janez. Zopet drug žuga naši vasi. Kovalu te dni čvetero krav za kugo poginilo Miha. Bog nas obvari še te nesreće! Vsi smo be raci potem Jaka. Brez živine ni moči gospodariti Al odkod potem vi sosedje, kadeř dnarja potřebujete dnarj dobiti? Grabež ga sicer posodi Juri Se vé da ga posodi, če mu od goldinarja krajcarja na teden obresti (činža) plaćaš ali pa mu zato 3 dni tlako delaš, ker ima zemlje veliko > kaj na posodo dobili proti temu, da v malih obrokih ali brištih dolg poplačujete in za obresti (činž) od vsakega goldinarja le pol novega krajcarja na mesec dni placate? Naša vas šteje 200 soseščanov, to stori 2400 Miha. Večkrat sem si mislil: nikar naj ne plaćajmo delavnih dni leto in dan; ako se dni na (zaslužek odrtniku. Tožiti nas ne more. Vesel naj bo, da ga m na dan) šteje za 30 krajc., bi soseskina kasa ze ne tožimo prvo Janez. Kdo pa Ti bo drugo pot posodil, če zopet dnarj potřebuješ? Pol vasi bi bilo pred dvema letoma leto imela 720 gold. V malo letih ste rešeni vseh odrt- nikov. (Vsi sosedje debelo gledajo učenika, pa nekako veselje jim igrá v očéh.) Al možje, opravilo me kliče drugam; v ne- lakote (glada) konec vzelo, ko je bila letina tako slaba, ako bi nam ne bil Grabež posodil za seme in kruh, se » • v « • ve ? da nas je strašno stisnil, pa kaj smo hotli Se V UV^Vjll. f J / f ** v VI* « Y AX delj o se spet snidemo tukaj, pa bomo govorili naprej Bogom ! Sosedje. Hencajte! ni nam neumnega kvasil. Bomo davkov bi ne bili mogli plaćati brez njega vidili y kaj bo nadalje povedal. (Dal. prih.) Miha. Veliko naših sosedov mu je še dolžnih in marsikak kos zemlje mu je zastavljene, ki mu ga dolž niki zastonj obdeljujejo. In vendar nam bo mogel spet zadrege pomagati, kadar bomo cerkev zidali. Božja je prvo in najpotrebniše poslopje v soseski : brez Slovstvo jugoslavensko. Uspomena na Sloveniju. Spisao Anton Kos, pravnik nje ne moremo več biti. Delali bomo treba za kamni y peko (cegel) že; al dnarja nam kr. akademije u Zagrebu. Pod tem naslovom je rav- tudi rokodelce moramo plaćat y lés y apno itd ? pa nokar na svetio prišla brošurica, v kteri rodoljubni, čitateljem našega lista dobro znani pisatelj popisuje marsiktero dogodbo, ki jo je lansko leto potovaje po slo- ~ - ---- £--------------KJXJL^ l/V^ JL V^ VAV^VVIMV p J W JV X V^ U J^VtV T yy fv v^ Jakob. Vse to je res. Al Bog ne daj, da ti hiša venskem Stajerji in Kranjskem doživel. Vidi se iz cele in hlev pogori! sicer se še naših otrok otroci ne boj izkopali iz dolgov. Juri. Nekdaj je bilo vendar dosti bolje, ko smo še tlako in desetino imeli. Grajščina nam je dala žita, lesa knjižice, da Slovana z dušo in telesom zanimuje posebno le to, kar se tiče narodnega življeja; vtiske svojega srca popisuje z živo besedo, ki je resna ali šaljiva, kakor Svesti smo si, da za- nanaša situacija, ktero popisuje in marsikaj druzega, pa tudi dnarja, če je treba bilo, nimive knjižice noben čitateli ne bo brez zadovoljnosti ^ « « i a m » i x > • • « â i i 1 1 If WW • _ tf _ . _ _ « ker smo bili njeni podložni in smo ji tlako delali. Zdaj z rok položil. Cena ji je le 25 kr. nov. dn. pa moramo Grabežu tlačani biti ali pa mu delati da odrtniku plaćamo obresti Miha. Sam Bog nas obrani tlake! Ljubše mi je , da me Grabež odera pri posojilu, kakor da Nov časnik. V se vendar sem tlačan grajščini vodinj, Teg I ' JL A J^/VWVJ1XU. J pa že ne! Slaba letina y goveja kuga, ogenj, ni vsaki dan, po tlaka pa Na Dunaji je mesca aprila začel izhajati nemšk časnik, kteremu je naloga v prosti besedi, prav po je bila leto za letom gotova domače (popular) pisati take blagor ljudst reči y ktere pospešujejo **. 231 vzhodnje daljave od otoka Ferro in 33° severne širokosti. mik zvezkih in Ta časnik z haj v in 16. dan k eg m m se imenuje 19 % 0 dalj. o in 47 V o 4 S. ***) 1441/3 0 v. dalj. in 69'/3 V» sir. A V* 0 s. sir. Fur Stadt und Land. Gewidmet der Bildung und Wohlfahrt des Volkes. Populáres politisches Journal, re- yy ■i'i. 164 digirt und herausgegeben von Dr. H. Chiolich." Cena mu je po pošti za en mesec 50 kraje., za dva mesca 1 gold., za četrt leta 1 gld. 50 kr., za pol leta 3 gld., za celo leto 6 gold. Naročnina se franko pošilja pod naslovom: „An die Redaktion der Zeitschrift fur Stadt und Land" in Wien, Mariahilf, Getreidemarkt Nr. 5. Imamo v rokah 3 zvezke, ktere moremo pohvaliti, da spolnujejo to, kar naslov čitatelju obeta; zato pri-poročamo list vsem takim, ki umejo jezik nemški. Našim Slovencem pa bomo včasih přinesli kak článek poslovenjen, ki se ujema z nalogo „Novično". Tako smo začeli že danes z enim pod naslovom: „Sose-skine kase na kmetih." — Ker pa je naše ljudi groza brati take nemške liste, ki nimajo za Slovane dobre besede in se morebiti bojé, da tudi ta časnik ne b[ imel take namere, jim povemo, da gosp. dr. Chiolich (Čiolič) je Hrvat, ki v predgovoru svojem o tej zadevi govori tako-le: „Zum Schlusse noch ein Wort iiber die Sprache! Wir bekennen uns nicht zu dem Glauben jener Menschen, die aus Oesterreich einen Missionár deutsciier Bildung machen und desshalb allé anderen Volksstámme germanisiren wollen. Wir wissen sehr gut, dass ein Deutscher, der ein franzosisches oder engli-sclies Werk liest, nicht desshalb ein Franzose oder Englánder wird, und eben so gut wissen wir, dass auch der Ungar oder Slave durch das Studium eines Kant, Fichte oder Hegel, durch die Kenntniss der Ge-dichte S chillers oder Go the s auch nicht ein Deutscher wird; aber noch besser wissen wir, dass, je grosserer Zwang gegen das National-Gefuhl, gegen die Mutter-Sprache ausgeiibt wird, desto ge ringer die beabsichtigte W i r k u n g, desto energise lier der Widerstand gegen den Zwang, desto krâftiger das National-Gefuhl, welches endlich in Has s zwischen Nationen a us ar tet, die im Geiste wahrer Humanitàt friedlich neben einander leben konnten und sollten. Wenn wir bei dieser Ueberzeugung eine Zeitschrift, welche der Bildung aller Volker Oesterreichs gewidmet ist, dennoch in deutscher Sprache schreiben, sind wir vonjeder Propaganda des Deutschthums weit entfernt ; bei der Sprachenmenge in Oesterreich mussten wir aber, um nicht dem Zwecke des IJnternehmens durch Ver-theuerung entgegen zu wirken, eben nur eine Sprache wáhlen, welcher wenigstens in jedem Orte ein Mensch màchtig ist, dessen Bildung und gesellige Stellung ihn zugleich in der Regel befáhigt, der Tráger unserer Ge-danken und Absichten im Volke zu werden." Ozir po domaéiL Cerknica in njena okolica. Popisal Andrej Likar. / # (Dalje.) Spomina vredne v Cerknici so tudi r a k e (Wasserlei-tungen), ki previdvajo železnocestno postajo na Rakeku s potrebno vodo. Iz cerkniškega potoka je naj poprej voda izpeljana v velik zidan vodnjak, kjer se voda, pre-livaje se skozi pesek in drobno kamnje, po več predalili nesnage očisti. Potem se izliva v železne pod zemljo peljane cevi in teče sama pol ure del eč do Brodeca. Tukaj jo vzdiguje soparna mašina po nalašč sezidanem stolpu 12 sežnjev visoko, tako, da jo potem lastna teža, s ktero tišči po stolpu nazaj, žene vkreber proti Rakeku do najvišega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno hrambo. Iz te hrambe pa teče voda po cevih sama navzdol proti Rakeku na kolodvor, kjer služi hlaponom, vsem kolodvorcem, vsemu Rakeku, ker je izpeljana s kolodvora v vaški vodnjak, in izpeljejo je še grozno veliko s posebnim vlakom na kolodvor v Postojno. Poddružnice cerkniške fare. Cerkniška fara šteje brez Minišije 3300 duš in ima 9 p o d d r u ž n i c. Dve, s v. Roka in s v. J a n e z a K r s t n i k a, ste pri Cerknici. Prva, na severnem koncu, in druga na južnem v polji na pokopališču. Obe ste grozno zane-marjene in zdihujete po boljših časih, pa jih ne boste še tako kmalo pričakale, ker farno cerkev dostojno za toliko faro popraviti — in še v gotiškem slogu (vsaka drugačna poprava, če še tako lepa, je le skaza) — bi potřebovalo veliko pomoci in radodarnosti. Tudi poko-pališče, ako izvzameš rako gosp. Obrezove rodovine in dva druga kamnita spominka, je revno in res žalostno. Tretja poddružnica sv. Lovrenca je v Dolenji vasi. Ta vas je pičel četrtljej ure od Cerknice proti jugozapadu, dolga je četrtljej ure in šteje 101 hiš, ki stojé na desnem in levem bregu ob cerkniškem potoku. Ustno sporočilo pravi, da je stala nekdaj ta vas bolj tjè proti Javorniku na hribčku, ki mu je še zdaj ime Tržiš če, pa razdjana po. sovražnikih se je preselila bliže Cerknice, kjer zdaj stoji. Ima 3 žage, dva malna in 1 opečnico. Izvrstna v cerkvi je podoba sv. Lovrenca, malana na platno od res umetne roke in vredna, da se pogleda. Cetrta poddružnica je sv. Volbenka v Zevšu. Ta vas je pol ure od Cerknice proti zapadu in šteje 15 hiš. Na prijaznem oblem hribčku, zraven nje pa stoji velika prostorna cerkev posvećena sv. Volbenku. Zidal jo je že večkrat hvalno omenjeni Gregor Črvič v podobi križa na tem prijaznem hribčku, ki ga Valvazor ,,Ro-senbuchel" — „ Cvetličnik" imenuje. Bila je ta cerkev nekdaj romarska. Imenitna shoda sta bila tukaj vsako leto velikonoční in binkoštni torek, kamor so prihajali pobožni od vseh strani, tudi od daljnih krajev, iskat tukaj dušné in telesne pomoci. Valvazor omenja tudi čudežev, ki so se tukaj godili in zastran kterih so bile preiskave in obravnave med Dunajem in Rimom. Prav bi bilo, namesti da se vodijo farmani zlasti binkoštni torek v procesii vèn iz fare, naj bi se rajše tukaj spet ponovila nekdanja Božja pot, kar bi koristilo tudi cerkvi sami, ker majhna soseska je ne more v dobrem stanu ohraniti, in tako razpada, kar so predniki lepega postavili. Ne izmišljujmo si toliko novih reči, marveč skrbimo, da ohranimo stare, hvalevredne v dobrem stanu, in da opuščene, pa koristne zopet oživljamo. V tej cerkvi je posebno lepa podoba sv. Jožefa na stranskem oltarji, malana na platno. — Ne dalječ od tukaj, nazaj proti Cerknici — v Brodecu je stala nekdaj cerkev s v. Jakoba, ki so jo pa ob cesar Jožefovem času do tal podrli in še kamnje v zemlji ni imelo miru, ampak izruvali so ga delavci pred 4 leti in ga porabili za novo ondi pelj ano cesto. < Peta poddružnica je že sprva omenjena sv. Urha na Rakeku. Šesta poddružnica je sv. Petra na Jezeru. Ta vas je pičle pol ure od Cerknice proti jezeru in šteje 44 hiš. Ob veliki povodnji zapodi jezero tukajšne prebivavce v nadstropja pod streho, ali pa morajo bežati pred njim v ; îerknico. Tukaj prebiva vrli mozak, Gregor Kebe. Ze velik se je še le začel učiti, brati in pisati in s svojo bistro glavo jo je pritiral tako deleč, da je pohvalno dopisaval po domače gosposkam in je spisal tudi marsikteri sostavek našim ljubim „Novicam". Sedma poddružnica je s v. V i d a v M a r t n j a k u. Ta vas stoji ob cesti, ki pelje od Cerknice proti Ložu in je bila 10. avgusta 1861 zvečer ob 6. pogorela. česar ne bo tako hitro pozabila. Steje kakih 45 hiš. Cerkvica 165 ima 4 zvoničke, dva lastna, dva pa iz podrte cerkve sv. Elija, ki je stala nižej pod vasjo blizo jezera. V sredi med Cerknico in Martnjakom je bila tudi nekdaj cerkev sv. Magdalene pod sedanjo novo cesto v Uševku. Studenec, ondi izvirajoči, se še zdaj imenuje tudenec sv. Magdalene. Proti severovzhodu, na levi strani potoka v hribih pod Slivnico ste še dve poddružnici. Prva je na Brezji sv. Jurja, prijazna cerkvica pol ure od Cerknice pri vasi, ki šteje 8 hiš. Druga je pa Še bolj v hribih eno uro od Brezja, namreč: sv. Frančiška Podslivnico. K tej se štejejo 3 vasi: Otanica, pri Mahnetih in Podslivnico. Vse Štejejo kakih 24 hiš. Vès ta kraj je reven in dolgočasen. Namést toraj, da bi se tjè gori trudila in potila, poj diva rajše še Minišijo pogledat. Iz Cerknice pelje nad desnim bregom potoka nova ravna cesta proti severovzhodu na Minišijo. Minišija se imenuje ekspozitura v Begnjah, z vasmi Begnje, Sev-šček, Topol, Bezuljak, Dobec in Kožljek in šteje kakih 1100 duš z lastno poddružnico v vsaki vasi. Pravi se pa temu kraju Minišija in njegovim prebivavcom Minis eve i zato, ker so bili ti podložni nekdanjih mnihov v Bistri in so hodili na tlako na Loško mnihom orat, sejat, žet, kosit itd. Ali so bili vsigdar zvesti podložni svojim gospodom, ne vem, to pa sem slišal, da se še zdaj kaže kraj na Minišii, kjer so bili hudobneži drevo pripognili, iz maščevanja privezali za peté k vrhu me-mogredočega mniha in izpustili potem vrh po koncu, da je revež visel med nebom in zemljo. Psiček, ki ga je spremljal, to viditi, jo vlije v Bistro, cvili, tuli, laj a in vabi mnihe za seboj. Mnihi, ko vidijo psička brez gospoda, slutijo nevarnost, gredó za njim, pridejo do drevesa, pod kterim psiček obstojí in se kviško ozira, tako, da so vendar še smrti oteli svojega že pojemajočega to-varša. — Ker je zemlja precej nerodovitna na Minišii, pečajo se ljudje jako z lesno kupčijo in imajo kakih 7 žag, ki jim pomagaj o go j zde trebiti in delati pusti Kras. Al kadar bo sekira rjavela pod klopjo in bo gospodar z družino, namést v gojzd iti, mógel domá za pečjo ždéti *), kaj bo pa potem ? Prva vas na Minišii se imenuje Begnje in je tri četrtljeje ure od Cerknice. Pravijo, da nekdanji nasel-niki te vasi so se bili vmaknili sovražniku in pribe-žali v te kraje, od tod tedaj imé vasi Begnje in nje prebivavci Be gun ci. Pred vasjo stoji ekspoziturna cerkev sv. Jerneja, ki je bila nekdaj z moćnim taborjem in z več stolpmi okovarjena proti turškim napadom. Cerkev je prav lepo oskrbljena, ima lepo zvonenje, lepe 3 oltarje, nov križev pot in nove orgije. Zraven cerkve je nova sola in zraven te duhovščina. Naprej je precej velika vas, ki šteje več prav prijaznih hiš. Nekaj jih je tudi pod cerkvijo ob vodi pri Malnih. Na desno ob potu proti sv. Vidu četrtljej ure deleč je vas Sevšček s cerkvijo sv. Križa, naprej Topol s cerkvijo s v. Tomaža. Na levo od Begenj 1/'4 ure stoji Bezuljak s premožno cerkvijo Matere Božje, naprej Dobe! s cerkvijo sv. Lenarda in na vrhu je Kožljek s cerkvijo sv. Ane. Vès ta kraj se imenuje tedaj Minišija. Pred malo leti bi bili Miniševci radi, da bi bila njih ekspozitura povišana v faro, ker je vès kraj že nekako po natori odločen od Cerknice in imajo že zdaj lastnega duhovna, lastno šolo, lastnega učenika, ki vse sami vzdržujejo in v Cerknici nimajo druzega kakor poroke, vradne pisanja in tožbe, kar bi pa tako dobro vse lahko opravlja l domači duho ven. —• Po tem kratkem in po- *) ždet i — vegetiren. Beseda navadna okoli Cerknice. i iriJÙAa PiS. vrlinem ogledu po Minišii vrniva se, dragi prijatel, nazaj v Cerknico in poglejva po okolici, kako se ljudje tukaj živé ? ' (Dal. prih.) Lepoznansko polje. Slava in ljubezen. Novela. : (Dalje.) Okoli srede mesca julija vzdignila se je vsa vojska francozka v strašném dežji iz Vilne proti Vitepsku. Napoleon nameraval si je osvojiti Moskvo, ,,srce ru-skega carstva", in kratko malo se mu še sanjalo ni, da imajo Rusi v naravnem svojem položaji in podnebji sil-nega zaveznika, kteremu se on pri vsi svoji mogoenosti ustaviti ne bo mogel. In vendar bilo je tako. Ceste bile so povsod v slabém stanu, kar je že samo na sebi znatno oviralo zavezo vojskinih krdel. — K temu bilo je tudi silno težavno, v pusti neprijateljski zemlji pre-skrbeti si potrebne hrane za toliko vojsko, ktera je mogla tako stradati, da je mnogo vojakov onemoglo po bolnišnicah. Tadanja zapovednika ruske vojske Baulay de Tolly in Bagration, po rodu ptujca, nista hotla se spustiti v boj z Napoleonom , ter sta ga vabila vedno dalje in dalje v puste pokrajine. Poleg Smolenska spri-mejo se prvi pot so vražné vojske, in to bilo je dne 12. avgusta 1812; — akoravno pa ste se obe stranki skoraj od zora do mraka krvavo teple , ni se vendar natanko vedilo, ktera stranka je zmagala. Smolensk je pri ti priliki skoraj vès pogorel, ruska vojska pa po-tegnila se je nazaj proti Moskvi. Po prvém tem boji bil je pod šotor Napoleonov voj-skini zbor sklican. Većina skušenih franeozkih generalov svetovala je pri ti priliki Napoleonu, naj se ogne dalj-nega vojskovanja; al on — mož silne trme — odločil je ravno nasprotno ter ostal pri svojem prvotném na-menu, da hoče si osvojiti Moskvo in prisiliti ruskega cara Aleksandra, da ga prosi mirú in sicer pod pogod-bami, ktere mu bo on predpisal. Vsled tega sklepa pre-stopijo Francozi reko Dnieper. V ruski vojski in narodu pričela se je zdaj glasiti občna nezadovoljnost zastran mečkalosti zgoraj imenovanih ptujih vojskovodjev. Car Aleksander toraj , da bi vstregel vojsld in ohrabril celi narod, izvoli v dober čas sebi in celi carevini svoji slavnoznanega Kutusov-a kot višega zapovednika cele ruske vojske. Kutusov bil je človek umen, dober vojnik, obče ljubljen ter Rus z dušo in telesom. Brž ko vojskino nadpoveljstvo sprejme, spremeni se zdaj ci dosedanji boj ruske vojske v boj narodni. Povsod, kamorkoli so prišli Francozi, umak-nili so se pred njimi prebivavci. Spraznile so se cele mesta, vasi, gradovi, požigavši in pokončavši pred od-hodom vse, karkoli bi bilo moglo neprijateljem tudi v naj manj šo korist biti. Kutusovu je bilo posebno veliko mar za to, da bi si Francozi ne prisvojili stare svete Moskve; zato ustavi se z vojsko svojo poleg Borodina ter sklene tù poskusiti bojno srečo svojo. — In boj res se uname dne 7. septembra, boj krvav in strašan, kakor ga novejša povestnica skoraj ne pomni. Strašno gromenje topov, rožljanje pušek, rujovenje ranjenih voj niko v in kónj ; med to hrabreči glasi zapovednikov ene in druge straní: „Vpered za m noju in „en avent" — vse to razlegalo se je s strahovitim bobnenjem krog in krog, med tem ko so skoz gosto meglo smodnikovega dima, ki je zavijala in pokrivala bojno poljano, vihrale zastave ruske in francozke enako jadram razbitih bark, ktere zdaj in zdaj pogoltniti pretijo divji in silni valovi razsrdenega morja. — Stari še zdaj živijoči vojaki pripovedujejo, da ICG se je poleg Borodina zemlja pod njimi tresla in da se je solnee zakrilo med bojem za oblake, ter je bilo viditi enako rudeče-krvavi krogli. Tak je bil boj poleg Borodina! — Pa vojskina sreča prisodila je bila zmago Francozom, akoravno jih je to skopo stalo, kajti tema vojakov njihovih je mrtvih obležalo na bojnem polji. V bitki poleg Borodina skazal se je junaško najbolj francozki maršal Ney, ki je od cara svojega zato tudi dobil naslov: „knez moskovski". Razun Ney-a odlikovalo se jih je ta dan tudi mnogo drugih, kterih imena poznati morebiti ne mika ravno častitih bravcov in bravek. Ljubo pa jim bo gotovo, ako jih pripeljemo zopet v bližavo Ivanovo in povemo, da tudi naš Ivan Ku-ljanič si je ta dan prislužil lep, al krvavo zaslužen venec nezvenljivega lavora. Čujmo kaj več o tem. Ivan je namreč na levem krilu vojske, potem ko je bil kapitan njegov kmali ubit, brž v pričetku boja prevzel poveljništvo svoje baterije, s ktero je v odločivnem času z največjo hladnokrvnostjo eno najbližnih in najnevarniših ruskih baterij demontiral (raztolkel). Al to še ni bilo vse; — ko se je kmalo zatem neki oddelek ruskega konjištva zagnal z nasko-kom na tri zadnje, od drugih nekoliko oddaljene baterije francozke, med kterimi je bila tudi Ivanova, je edino Ivanovo junaštvo baterije te rešila in sovražnika odgnala. S sabljo v roki namreč je pričakal Ivan Ruse .... Konj bil je v tem trenutku pod njim ustreljen, al on skoči urno na noge, popade v hipu — akoravno že ranjen — ujzde konja padšega nekega ruskega oficirja, zajaha ga in plane, hrabreč svoje topničarje, na novo na nepri-jatle ter jih srečno v beg zapodi. — Maršal Ney ni bil dalječ od tod z lastnimi očmi priča tega junaštva, zato je posled boja v svojem raportu med najpogumnišimi junaki, ki so se odlikovali pod njegovim poveljstvom, slavno imenoval lajtnanta Ivana Kuljaniča. Koj drugi dan je v zapovedi, ki jo je car izdal svoji vojski, bil med ostalimi hrabrimi tudi Kuljanič imenovan vitez reda častne legije ter ob enem bil povikšan na čast kapitana. Ivanu zaigra srce in oči mu zabliskajo se ognja radosti, ko mu donese ordonanca-oficir maršala Ney-a patent kapitana in zasluženi red v šotor, v kterem je med ostalimi bolan ležal vsled rane, ki mu jo je vbri-sala po glavi ruska sablja. Rana ta sicer ni bila smrtna, al vendar spopadla ga je bila huda ranska vročnica, in bledel je, da stojijo poleg njega jokajoče: mati in Ivanka, ovijajoče mu rano, Blagajč pa da radostno prevračal je v rokah svojih križec častne legije. Zdrava narava Ivanova dala mu je kmalo toliko ozdraviti, da mogel je slediti francozki vojski na poti proti Moskovi, v ktero mesto je prišlo brez upora dne 14. septembra neizrekljivo opijanjena od videsne slave. — Al pred sejmom ni vriskati. Tudi radost francozka spreobrnila se je naglo v žalost, revo in težavo, ker je namreč vsled ukaza cesarskega namestnika Rostopčina Moskva na vseh straneh sožgana bila. Strašni požar, podpiran od hudega větra, v malem času spreobrnil je skoraj celo veliko mesto v prah in pepél. Celó stanovanje ruskih carov — stari Kremelj, v kterem je hotel Napoleon zimovati, postal je pri ti priliki žrtva neusmi-ljenega plamena. Vredno je, da navodimo tukaj prelepe besede neumrlega ruskega pesnika Puškina, ki jih je pel o tem požaru, kakor sledi: „Naprasno ždal Napoleon Posledním s Častém upoennoj , Moskvi koleno preklonennoj S kljuČami staroga Kremlja: Nět, ne pošla Moskva moja K němu s povinnoj golovoju. Ne prazdnik, ne priemnij dar, Ona gotovila požar Neterpelivomu geroju. Otselě v dumu progružen, Gljaděl na groznij plamen on.a — Resnične zares in važne besede! — besede, ki ob enem častite bravce tudi osvedočiti morejo , da, kakor ruski pisatelj K. Polevoj prav veli: „i ruski jazik sposoben k viraženju tonskih mislej." O priliki požara Moskve poginilo je sila francozkih vojakov. Neslušajoči namreč častnikov svojih siloma so tiščali v goreče hiše, da bi tam ropali, — al mnogo jih je zatekla pri tem nečastnem poslu žalostna smrt. — Iz vsega dosedanjega vidilo se je, da namera Rusov je bila pokončati Francoze na vsaki mogoči način. To bi bil previditi mogel tudi Napoleon ; al on ni hotel, ampak ostal je, — slepo bojni sreči upajoc — posled strašnega požara še celih 34 dni v Moskvi, nadjaje se, da prosil ga bo car ruski mirú. To obotavljanje Napoleonovo pa je bilo čisto po željah in mislih zapovednika ruske vojske, ki ni nic srčnejše želel, ko to, da bi Francozi ostali tako dolgo na Ruskem, dokler da nastopi ojstra zima. In to je tudi bilo; kajti še le mesca oktobra se jela je odmikati zopet francozka vojska nazaj. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. v ïz slov. Stajarja 18. maja. — Danes sem vprvič vidil na presajenem trsu dva grojzda cvesti, tedaj za dva dni prej kot lani. Kavernk, grojzdja, se sicer še precej vidi; al visoko se nastavlja, kakor leta 1860, za 5., 6., malokdaj za 3. ali 4. peresom, toraj menda ne bo veliko in posebno dobrega, da ne rečem kaj izvrst-nega vina pričakati. To pa je kupcem iz zgornjega Stajarja všeč, ki pravijo: „Dos war guet, sister saufen sich so inséré Lait z Ťoud." — Sadja bo malo v rad-gonski okolici, le sliv se nekoliko vidi, tem več pa ga bo v slovenjih Goricah. Hrošči (kebri) so nam veliko škode ne le na drevji, temuc tudi po vinogradih učinili. Polje lepo kaže. Očitno zahvalo zasluži gospod Schenkl Lukavski, zgor Ljutomera, ki je v občnem kmetijskem zboru v Gradcu pretečenega mesca opomnil: „naj bi se saj nekoliko tudi po slovensko v „Wochen-blatt-u" tiskalo in nezmožnim nemščine priložnost dala umeti, kar dobivajo družniki slovenski." Toda gospodje, ki ne vidijo gojzda izpred same hoste, so pravično željo z navadnimi puhljimi ugovori spodbili. Gospodje , ki niso, kakor je naš slavni poslanec gospod Herman resnično rekel v deželnem zboru, ne enega časnika, s tem manj eno slovensko knjigo prečitali, vendar vse bolje umejo! V lastno kazen so pa sami spoznali, da tudi trdi Nemci ne razumejo vsega „Wo-chenblatt-a" zavolj visoke pisave; trdemu Slovencu pa bi le igrača mogla biti! Sic coecus coecum ducit. Kuharov. !z Notra nj skega 24. maja. M. Kako silna potreba je, da bi naše častite c. k. gosposke dopisovale županom v domaćem jeziku, sem se prepričal o sedanji goveji kugi. Pri županu Vr. županije, kjer je pred malimi dnevi troje goved poginilo za kugo, sem vidil velik šop uradniških naznanil in zaukazov zavoljo var-stva pred kugo, pa vse — v nemški besedi. K sreči je vendar majhne pol ure pota od župana duhoven gospod, kteremu mora vsako naznanilo prebirat nositi, če hoče zvediti, kaj mu gosposka naročuje; če^ bi tega ne bilo, bi mogel župan pol drugo uro hodá v Sentvid po strmih in celó nevarnih stezah pete brusiti, da bi člověka dobil, ki bi mu razložil, kaj stoji v pismu, in tako bi znale 3 ali 4 ure preteči, da bi županija ali vas vedila, kaj ji gosposka zaukazuje. In vendar je v kužnih časih včasi že pol ure preveč zamude. Omenjeni župan pa zná slovenski dobro brati, tedaj bi bilo vse v prvem 167 hipu in brez potov opravljeno v ce bi đobival v doma- gnal UJJJU xxx Ui tů ^/viu » xj^jíOi v IIÇUU , v^ti K/i. \A.\s Kr 1. Y a,L * uum«i- g u a i« čem jeziku pisma iz kaneelije. Naj bi gospodje to pre- Bogom Pa od tega morebiti drugo pot kaj več. * vdarili in saj o tako važnih zadevah, kakor so sedanje nemški, slo- Iz Ljublj Že se kaže ob kugi, pošiljali županom, ki ne umejo celó brez venske pisma. Kadar pridejo k nam na kmete, dopovedujejo vse po domače in s tem kažejo znajo slovenski, zakaj nam ne piš ej o tudi tako nam c. peha na Dunaj y bila da deputacija naša ni přišel je namreč od ; y da da /J v/j » Uj^viiui xxc* uuaji una j ^/iJlOCi JU uaiuicu vM ministerstva dnarstva ukaz vsem davkovskim go sposkam, naj na drobno izkažej posestva od leta 1859, to je, od tistega vse na pisma brž razumeli ? — Tù ne gré le za prazne na- čela voj skina doklada davkov prodaj ,, ko se je sanjarije, ampak za djanske potrebe rodne ocitne kot beli dan. y ki so Přetečeno nedeljo smo Iz Kranja 20. maja. imeli v naši čitavnici besedo. Ceravno letni Čas za take shodě in veselice ni posebno pripraven, ker bi se pač skoraj vsak raje v hladném večeru pod milim nebom sprehajal, kakor pa v soparni sobi potil, se je vendar pri veselici toliko udov in gostov sešlo, da so bile precej prostorne sobe pretesne. Znamenito in pomina vredno da smo se v ravno tistem poslopji in morebiti tudi J^ J yJLCti OlliU OU V I Ci V UL\J HO tvjlll j^UOXUJ A JLJLL illUJ v tisti sobi sešli in se zdaj začasno shajamo 7 kjer so nekdaj kranjski vojvodi prebivali. Prav veseli večer smo imeli. Vsa častitljiva družba mestjanov in gostov, gospá in gospodičin je bila kot ena blaga družina. Prijazno pomenkovanje v mili domači besedi, lepo petje naših že dobro izurjenih pevcov, miena deklamacija neke je v tako lepem redu gospodične, tombola itd., vse se vrstilo in družino kratkočasilo, da se je gotovo vsak zadovoljen povrnil na dom. Radost pričujočih je pa še posebno povzdignilo veselo naznanilo, da je slavnoznani podpornik Slovanov, prec. škof Josip Strossmajer blago volil sprejeti in uslišati prošnjo, da ga smemo kot Častnega uda naši čitavnici vpisati. Lastnoročnemu pre- prijaznemu dopisu je bilo v podporo čitavnici priloženih 50 gold. Navdušeni slava- in živioklici so doneli pre-blagemu, toliko rodoljubnemu gospodu, ki naj ga Bog ohrani in blagoslovi še mnogo mnogo let! — Prihodnji mesec se bo čitavnica preselila v lepo, prostorno stanovanje , v kterem je zdaj kazina. Da bi se potrebna oprava s klavirjem 7 mogla biljarjem, mízami y stoli itd. omisliti , se je přetečeni teden v izrednem občnem zboru sklenilo 100 brezobrestnih dělnic po 5 gld. izdati, kterih se bode potem vsaki mesec kolikor bo le mogoče spet izplacevalo. Nadjamo se, da se bodo delnice brez posebne težave oddale in da bo vsak aružbenik domači priljubljeni napravi po svoji moči rad pomagal 7 ker se marsikaj že kupilo in plaćalo in naš vse hvale vredni odbor, posebno dnarničar, tako dobro gospodari, da ze zdaj imamo čez 300 gold, gotovine. Gotovo po vsem tem je ljalo m da se bo vse dobro in čedno vredilo in izpe-da naša čitavnica tudi v unanji obliki ne bode za svojimi sestrami zaostala in se kmalo trdno vkoreni-nila, ne kakor šibka cvetlica, ampak kakor čvrsto krepko drevó 7 in to tolikanj bolj, ker se število udov vedno množi in med vsemi družbeniki lepa edinost vlada, pa tudi nasprotniki, ako so pravični in pametni, spoznati morajo. da so čitavnice, ljudstvu primerno vredjene, ko- ristne in priljudne naprave brez vseh, bodi si komur koli sovražnih ali celó nevarnih naklepov in namenov, nekterih krajih se tako, da se Je v resnici čuditi, da v na pr. uradniki vedno še, če ne neprijetnih nasledkov, saj zamere bojijo, ako pristopijo h postavno dovoljeni in pošteni čitavnici. Omeniti imamo V se drugo za nase mesto posebno važno in veselo novico, da pricakujemo izpisanja mnogih Schiffrerjevih štipendij , ki bojo lepa pomoč naši šolski mladini, ker se je dotični kapital narastel že na 78.000 gold. Nadjamo se, da bo iz Dunaja kmali prišlo potrjenje tega, kar se je lepo osnovalo v Ljubljani. Kadar bo ta stvar gotova, bodemo vec povedali o tem. — Naj bi se pač tudi naš mestni odbor oživil in bolj živo gibati začel, marsikaj potrebnega in koristnega ne samo sklenil, ampak tudi pričel in do- „Danica" je v poslednjem listu pisala to-le: „Slišati je, da je nedavno ministerstvo samo poslalo do tukajšnega gimnazijskega vodstva slovensko zemljo-pisje za prvi gimnazijalni razred v pregled in potrjenje. Znamenje je to, da ima ministerstvo dobro voljo. Enako je upati, da bote vodstvo in deželna vlada tako pravično in času vse skozi primerno napredovanje pod-pirale. Ker ni dvomiti, da bode slovenska liturgik a, ze lani dodelana, do časa natisnjena in prihodnje da se leto v drugi razred vpeljana, smemo toraj upati, bode vprihodnje razun kršanskega nauka in razun slovenščine še kteri drugi nauk slovenski razlagal. Zlasti bi radi, da bi se klasiki, latinski in grški, ne němčili samo, ampak tudi slovenili po šolah. Ako se ne motimo, je slovensko štatistiko že zdavnej ministerstvo pripo-ročilo za šole gimnazijske; — ali se pa tudi kje razlaga po domače? doslej ni bilo sluha." Do- da Je (Pobérki iz različnih časnikov in bukev.) pisnik M. v „Tagesposti" očita kmetijski družbi, u.«* ju deželnemu zboru priporočila postavo za čas, kdaj naj se mah (morast) požiga, ker se Mahovčanje ne ravnajo po nji in so požigali letos mah mesca sušca in malega travna, — pa očita tudi magistratu ganjem čuvati, da ga ni zabranil. 7 ki Vès dopisnik od vsega srbečica gnala, da je črhnil nie ne ve, in da ga je ima spis nad kaže pozi- da 7 o „terri ineogniti. u posebna Kmetijska družba ni nič nasvetovala; predlog v deželnem zboru je izviral od vrednika „Novic" kot deželnega poslanca, kterega so nekteri njegovi volivci iz okolice ljubljanske prosili, naj sproži potrebno postavo v zboru; mestni magistrat nima celega mahů v svojih rokah, ampak tudi kantonska gosposka okolice ljubljanske in pa vrhniška. Sicer pa bi dopisnik saj tudi to vediti mogel, da imamo celó 10 božjih zapoved, zoper ktere ljudje gre šij o vsaki dan; kaj nek bi zato bolje bilo, da bi teh zapoved ne bilo? Crnu tedaj „Missach-tung vor einem constitutionellen Gesetz" vtikati v pre- ravno tistem stopke, ki se godijo po celem svetu! dopisu se huduje M., da je deželni odbor zavoljo zidanja v bolnišnici nekoliko bolnikov přeložil v redut y 7 ter misli, da bi se bilo lahko Skoda 7 da 7 kjer je tudi mestna šola kako drugo poslopje dobilo za bolnišnico. filantrop M. ni deželni odbornik, da bi bil on najdel kar odbor ni najti mogel, čeravno je i skal; al še bolj je škoda, da dopisnik M. ni dnaren mož, da bi deželni kasi daroval kakih 2000gold., da bi bil začasni bol- xvc*ox vxc*xurc*x XVtXXVXlX ~ . . nišnici kdo svojo hišo izpraznil. Da se bolnišnica in šola ne ujem ate ravno , tu luui uuuui oaiu U.UWXW vu, «.x nevarnosti ni nobene in bilo je že tudi prejšne leta to tudi odbor sam dobro vé tako, ker sila kola lomi. „Laibacher Zeitung" je nedavnej povedala, da pri neki hiši na Gorenjem Brdu na Gorenskem se že od nekdaj „pri šurku" pravi J Xti. ua LC« J^J. 11IJL1UIV vwxxiwv Pred vec časom pa se skregata sin tehiše m da ta priimek nikogar domaćega ne žali. 7 ki Je cev- Ijar in pa neki krajač (žnidar), in ta unemu reče, 77 CLÍ , XII lJOl XX U IV X XVX«JC*U ^tJiil^uij. j , iu vv* v^ v*. m. ^ ^ ^ j da se mu ne pravi samo „šurk", ampak daje res tudi luui „šurk". To razkači „šurkovega" fanta tako, ga nekega dne s polenom pričaka in po glavi tako da mahne, da čevljar umrje čez nija ze dni. Ubijavca je sod- zaprla. Da je čevljar krajača ubil y tega Prosimo! Vred. 168 ne clvomimo nikakor; al da sta kmečki fant in kinecki krajač se sprla zavoljo „Šurka" v nemškem pomenu, to je nekaka čudna povedka, ker „šurk" v slovenskem pomenu je vse kaj druzega (Kiichenschabe), in kakor dopisnik sam pravi, je „starodaven priimek, kteri nikogar domaćih „šurkov" ne žali". Mikavno bi bilo iz Gorenjega Brda celo istorico natanko zvediti, kako da je starodavni nedolžni slovenski „šurk" se prekrstil v nemškega zabavljivega „šurka". — Nedavnej je neki Gretschnigg v Beljaku izdal brošuro ,,Polit. Scho-lien", v kteri prežvekuje vse to, kar smo o Slovencih in Slovanih poslednje leta v vseh tistih časnikih brali, kterih princip je črtiti národnost slovansko. „Naprej" je to brošuro djal na kritično rešeto in dokazal „vrednost" njeno;jiam se gnjusi ponavljati, kar smo že stokrát rekli. Že sama kolosalna naslovica, ki tej brošuri na čelu stoji s temi besedami : „Keine Freiheit ist moglich, so lange es Nationalitáten gibt" jo — dosti sodi. Veliko hrupa je přetekli teden dělala po časnikih novica, da so cesar slovo dali vojaškemu ministru in da za vojaštvo vprihodnje ne bo več ministra, ker cesar sami so viši voj skini gospodar. Vládni časnik „Gen. Corr." pravi, da to ni res in da vse ostane, kar o tem ces. diplom, od 20. okt. 1860 veléva. Tudi ni res, pravi, da je erdelj ski dvorni kancelar slovo dobil; le v toplice gré zavoljo bolehnosti. — Uganjati so začeli casniki tudi, kdo bo vprihodnje predsednik, kdo prvi in in drugi podpredsednik državnega zbora, in ali bo še tista večina kraljevala v zboru, ki je v peslednjem zboru zvonec nosila. — Namesti umrlega c. k. višega ko m omika, kteremu so podvržene nektere ces. znanstvene naprave, dvorni gledišči itd., imenujejo časniki 3 može, med kterimi tudi Njih ekscenlencijo grofa Antona Auersperga, kterega so pa tudi že za ministra nauka imenovali. — Mesca decembra dobimo zopet nove marke in nove z a vitke (koverte) za pisma, in to je zdaj že vtretje od leta 1850, ko smo prvikrat pisne marke dobili. Nove marke po 5 kr. bojo rudeče, po 10 kr. višnjeve, po 15 kr. rujave s ces. orlom v sredi namesti glave cesarjeve. Omu te nove marke, ne vemo; toliko pa je gotovo, da s 1. decembrom nimajo sedanje nobene veljave več; tedaj naj se podviza kmali po vseh svetih, da spečá stare, kdor si jih je morebiti omislil kaj več. — V glavni skupščini županije zagrebške je bilo sklenjeno, de se Njih Veličanstvu pokloni zahvalnica za to, da je potrdilo akademijo ju-goslovensko, pa sklenjeno je bilo tudi, da se zahvalnica izroči tudi slavnému začetniku te akademije, Škofu Strossmajer-u za sluge njegove brez konca in kraja; papeževemu poročniku na Dunaji pa naj se pové, koliko si je zasluge pridobil preuzv. škof za kršanstvo, ker jugoslovenska akademija bode gotovo mnogo pripomogla k prosveti kršanstva v Turčii in bo razgnala tmine mahomedanske ; vrh tega naj se sv. oče tudi prosijo , da bi v spominek akademii blago volili dati kak sta-rinsk slovansk dnar ali kako tako važno knjigo, ker je gotovo, da so franački kralji prisegali na slovanské evange-lije. — Dunajski časnik „Sonntagszeitung" pripoveduje, da tudi Rumuni na Hrvaškem so prosili, da bi se jim dovolil kongres kakor Rumuncem v Erdelii, in da upajo, da se jim bo dovolil. „Glasonoša" pravi, da je to lahko mogoce, ker Rumuni na Hrvaškem štejejo samo tri duše, in po starem latinském pregovoru: „tres faciunt collegium", to je, „trije so za društvo dosti", bi bila ta trojica zadostna za ta klasični kongres. — Iz Ogerskega in Banata se piše 20. dne t. m., da je strašna suša zamorila večidel poljá in pašnikov; v nekterih krajih je požgala polje tako , da so ozimino podorali in turšico vsejali ali pa polje z živino popásli, da jo rešijo lakote. Dopisnik iz Novih Beč v „Kaufm. H." pripoveduje 20. t. m., da je turšica ravnokar kalila; al če ne bo dežja kmali, bo šla pod zlo. (Binkoštni dež je menda povsod veliko pomagal). — Tržačanje bojo kakor se kaže, zdaj vendar župana dobili, ker prvih dveh izvoljenih (Conti in Baseggio) cesar niso potrdili; izvoljen je zdaj z 29 glasovi med 52 dr. Porenta, c. k. deželne sodnije svetovavec, o kterem se sliši, da bode potrjen. —V čeških listih se mnogo govori o nekem raz poru glavarjev národně stranke, — da „Narod, listy" in „Hlas" ništa več orgán Palackov in Riegerjev, ampak da „Pozor" izrazuje nju mnenje, — da se je národna stranka razcepila med stranko plemstva in duhovstva in pa stranko ljudstva, — da eni so za Rusa, drugi za Poljake itd. Težko je reči, kaj je v tem pravo in koliko je resnice; kazal nam bo najbolje prihodnji državni zbor, ali se smejo centralistični časniki tega razpora res toliko veseliti, kakor veselja poskakujejo že zdaj. — Na Pruskem je razpor med zbornico poslancov in ministerstvom čedalje huje. Ministerstvo je kralja o po-slednjih dogodbah napečno podučilo; kralj je potem zbornici poslal svarilno pismo , v kterem poslance opo-minja, naj ne kratijo ministrom ustavnih pravic. Na to je odgovorila zbornica kralju, naj slovo dá ministrom, ki nimajo zaupanja dežele, ki podkopujejo ustavo , s to pa moč in blagor države itd. Kaj bo kralj storil, se še ne vé; pravijo, da se misli celó odpovedati kraljestvu. — Na Poljskem še zmiraj trpi boj, ki se je pred 4 mesci začel, in kakor se kaže iz Časnikov francozkih in angležkih, se utegne vneti velika vojska med rusov-sko in francozko vlado, ktero Angleži podpihujejo. Res je sicer prizadevanje avstrijanske, francozke in angležke vlade, da bi Rusi in Poljaki začasno mir sklenili in bi potem vladarski zbor te homatije poravnal ; al rusovska vlada tega nikakor noče ; Napoleona pa mika vojska, da bi ž njo pregnal nezadovoljnost domačo, ktera čedalje bolj glavo povzdiguje. Avstrijanska vlada prevdarno po-stopa in se noče na vrat na nos z Francozi in Angleži vred v vojsko spustiti, ker se ne vé, kako deleč bi utegnil taki plamen seči. Listnica vredništva. Gosp. dr. M. J. S: „Novice44 smo na- ročili za toplice Vase, o kterih kakor o prijaznem sprejemu nam je prijatel nas gosp. dr. T. marsikaj veselega pripovedoval. Hvala Vam tudi za knjižico Vašo , v kteri tako tepo popisujete po vsi pravici sloveče dobrnske toplice (Neuliaus). Zeleti je le se, da bi tudi v slovenskem jeziku prišla ta knjižica na dan in bi mogli tudi Slovenci bolj na drobno zvediti zdravilno moc dobrnskih toplic ; saj je bilo, kakor v zgodovinskih črticali na strani 8. pravite, že leta 1608 „Toplitz44 ali „Teplitz44 njih edino ime; to ime pa je slovensko „toplice44 (od toplo, Warmquelle) in M a ti ja Ga čni k, po kterem se je, kakor na str. 9. pravite, začela nova doba za „Neuhaus", bil je tudi Slovenec. Y celjski okolici imate vrlih pisateljev slovenskih, ki Vam bojo radi skazali to ljubav, da Vam prestavijo nemško knjižico tudi v slovensko besedo. — Gosp. * „Učilni nacrt, za ne-deljske itd.44 natisnemo kmali. Al opazke Vase o zasled „spisateljev44 nikakor ne razumemo, kam sega, ker „nagovorjeni od v. strani44 in pa opazka una se ne ujema prav. Kursi na Dunaji 26. maja« 5 % metaliki 76 fl. 20 kr. Ažijo srebra 10 fl. 75 kr. Narodno posojilo 80 fl. 80 kr. Cekini 5 fl. 30 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.