Kranjska gora Delavski svet je lani v oktobru sprejel sklep o nabavi stanovanjskih enot v Kranjski gori. Zdaj sta obe stanovanji, ki sta v eni od dveh, v turistične namene zgrajenih blokovnih stavbah, pripravljeni, da sprejemeta prve goste. na 7. strani Od Društva SR Slovenije za i>oj proti raku smo dobili gradivo o vrstah naj pogostejših »blik raka, o zgodnjem odkrivanju in o uspešnosti pravočasnega zdravljenja, katerih sestavke bomo objavili v nekaj številkah Tosame. na 2. strani Zakon o zagotavljanju plačil Novi zakonski predpisi, ki veljajo v letošnjem letu se že v pokii meri uveljavljajo tako, da je že možna ocena položaja »TOSAME« v novem sistemu in določitev nekaterih faktorjev, ki bodo v novem sistemu delovali na naše poslovanje. Prva naloga v zvezi z novim sistemom niam je dobro uspela. Treba je bilo namreč izterjati oziroma dobiti menice zja dolgove iz leta 1975. Pri tem smo uspeli izterjati večino dolgov že do konca marca z gotovinskim plačilom, dočim smo za znesek 12,793.97*6.— din dobivali menice z avalom banke z zapadlostjo večinoma v juniju, juliju in avgustu. Pri tem je važno, da so nam vsi večji kupci zavarovali plačilo dolgov, kar pomeni, da ne bomo izgubili zaradi sanacij ali likvidacij večjih sredstev. Preostali kupci, ki nam niso zagotovili plačilo lanskega dolga, dolgujejo manjše zneske, ki jih ne bo težko rv nadaljnem procesu izvaja mja zakona izterjati glede na to, da so to večja trgovska podjetja. Izkazalo se je, da je boniteta naših kupcev boljša kot smo pričakovali in da izgub dohodka vsled odpisov terjatev praktično ni pričakovati. Naše dolgove iz leta 1975 smo v celoti poravnali do 31. 3. 1976 z lastnimi sredstvi brez izdaje plačilnih instrumentov, kar nam daje določene prednosti za obdobje po 1. aprilu. Druga faza uveljavljanja zakona, ki bo najtežja bo potekala v aprilu in začetkom maja, kajti do 15. maja bo potrebno zagotoviti plačilne instrumente ali plačati vse dolgove iz prvega tromesečja, ob tem pa še sproti plačevati nabavljeno blago tekom aprila. Prva težava v zvezi s tem se je že pričela, ker so se vsi nakupi sko-(Nadaljevanje na 2. strani) ^ p časniku dela 1. mapa i&kceno ce&tiiamo. &adelancem — SAMOUPRAVNI ORGANI — DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE — VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE IN — UREDNIŠKI ODBOR V Jugoslaviji smo prvi teden v marcu izbrali za Teden boja proti raku. Namen Tedna je predvsem spomniti javnost na probleme in potrebe boja proti rakavim boleznim An jo pridobiti za pomoč zdravstveni službi. Bolezen je večinoma moč ozdraviti, če je zgodaj odkrita in zdravljena. Po ocenah mnogih znanstvenikov bi bilo moč preprečiti pretežno število rakovih obolenj, če bi uspeli odstraniti vpliv kancerogenih dejavnikov, ki so prisotni v onesnaženem ozračju, prehrambenih artiklih, pri proizvodnih postopkih v industrijskih obratih, ali da se jim človek ne hi salm izpostavljal, kot na primer kajenju. Splošna brezbrižnost ljudi je kriva, da pride pravočasno na zdravljenje le ena tretiina ljudi, po drugi strani pa pretiran strah pred to boleznijo. V ta namen smo od Društva SR Slovenije za boj proti raku dobili gradivo o vrstah naj pogostejših oblik raka, o zgodnjem odkrivanju in o uspešnosti pravočasnega zdravljenja. Kot prvi sestavek sledi skrajšan opis raka na dojki po zapiskih dr Jurija Lindtnerja. RAK NA DOJKI Rak na dojki zelo pogosto prizadeva ženske, ki so komaj zakoračile v četrto desetletje. Zdravljenje raka na dojki je navadno dolgotrajno, neprijetno in neredko brez uspeha. Odkrivanje raka na dojki je v zadnjem razvojnem obdobju težavno. Rak na dojki vznikne iz celic žlez, namenjenih za izdelavo mleka. Zgodnjega dogajanja ne moremo opaziti drugače kot z drobnogledom. Sčasoma pa moremo spremembo otipati, ker se bolno tkivo loči od zdravega po trdoti. Rakasta zatrdina s svojo rastjo uničuje zdravo tkivo dojke, vraste v kožo, ki se vname ali celo razpade, da se pojavi rana ali pa se ra-kavina zaraste v steno prsnega ko- ša. Celice rakavine lahko zapuste kraj, kjer so nastale in se po krvnem obtoku selijo v pazdušne bezgavke in notranje organe. S tem oslabijo delovanje določenega organa in ga lahko popolnoma onesposobijo. Zdravljenje je odvisno od njegove razsežnosti. Dokler sodimo, da je rak zajel le dojko An njeno najbližjo kolioo, lahko zdravimo s tem, da ga odstranimo z operacijo ali zavremo rast rakavine z obse-vnjem. Kirurška odstranitev bolezni je zanesljivejša, vendar če najdemo znake razsoja v notranjih organih, takrat posvetimo vso pozornost zdravljenju zasevkov. Pri tem uporabljamo tudi kemične spojine, ki pomagajo pri uničevanju oziroma delitvi rakastih celic. Te snovi imenujemo citostatiki. Raka na dojki večinoma odkrijejo bolnice same. Žal pa jih več kot polovica pride pozno na zdravljenje. Ženske navadno vedo za spremembo v dojki mesece in mesece, ne gredo pa k zdravniku misleč, da spremembi na dojki ne velja posvečati pozornosti ali pa zato, ker prav dobro slutijo nevarnost, boje pa se izvedeti resnico. Prepričali bi radi ženske, da ni izgubljen čas, ki ga posvetijo mesečnemu pregledu lastnih dojk. Nujno pa je treba prepustiti zdravniškim rokam vse spremembe v dojkah, pa naj gre za zatrdine, izcedke iz bradavic, »vnetja« v dojkah ali v koži dojk, ki v mesecu dni ne izginejo. Nedvomno pa je potrebno prepri čati ženske, da je treba premagati strah pred trenutkom, ko bo morda zdravnik povedal neugodno resnico. Bolj ko bodo premagovale ta strah, manj bo resnica o raku na dojki neugodna in manj usodna. S. K. ZAKON O ZAGOTAVLJANJU PLAČIL raj ustavili, kar je povzročilo, da so se po podjetjih pričele nabirati zaloge gotovih izdelkov katerih plasiran ni zagotovljen. Takšno stanje je tudi v naši delovni organizaciji, vendar pa pričakujemo, da bo prodaja počasi le stekla kar kažejo že prva večja naročila. Važno je, da se ob tem zavedamo, da bo ob pogojih stagnacije otežkočena prodaja in da bodo našli kupce ie tisti izdelki, ki jih trg potrebuje. Zato bo potrebno tudi pri nas pregledati proizvodni program in v bodoče prciizvaajtii tiste izdelke, ki gredo »dobro v denar«. Težave prehodnega obdobja ob prehodu na nov sistem lahko znatno omilimo s povečanjem izvoza naših izdelkov. Aktivnost v tej smeri je potrebno takoj povečati in tako nadomestiti zmanjšano povpraševanje na domačem tržišču, ki bo trajalo dalj časa. Istočasno pa moramo spremeniti tudi dosedanji način dela in mišljenja, kajti razmere v katerih bomo poslovali, so se znatno spreme-nile. V ta namen moramo čimprej preiti na poslovanje v skladu s koncepcijo marketinga An se opreti na lastne sile pri razvoju novih izdelkov s tem, da čdmprej organiziramo razvojni sektor. Le tako bomo mogli slediti zahtevam tržišča, ki se nenehno spreminjajo in prodali vse svoje izdelke. Naj na koncu še omenim, da morajo pri reševanju težav, ki se bodo pojavile sodelovati vse člani kolektiva, kar jam je treba s pomočjo obveščenja omogočiti, kajti le tako bodo težave hitro odpravijene in postavljeni temelji za nadaljne zdravo in uspešno poslovanje. Janez LESKOVEC Kjub rani pomladi! Sprejeli smo razvojni program 1976 -1980 V današnjem nadaljevanju serije člankov o sprejetem razvojnem programu se bomo nekoliko podrobneje srečali s proizvodnimi nameni v tem obdobju na podlagi zelo dobro opravljene analize trga. Pni .klasičnih tkanih ovojih ne Pričakujemo bistvenega povečanja. Potrebna je edinole modernizacija tkanja, saij je prav tkalnica ovojev eden tehnološko najbolj zaostalih oddelkov v tovarni. Do praktičnih rezultatov modernizacije že priha-13. saj se že montirajo prvi igel-ni avtomati, ki naj zamenjajo obstoječe statve. Prav s to modernizacijo se nam Pa tudi povečajo 'tehnološke zmožnost; za komercialno zelo interesantne elastične ovoje, katerim v razvojnem programu dajemo večji Poudarek kot klasičnim. . Tudi mavčevim ovojem in ovo-jem gypsona dajemo v razvojnem programu večjo vlogo kot so jo imeli doslej. V načrtu je tudi os-vojitev tehnologije ovojev gypsona, č‘i jih sedaj uvažamo. Rezane ovoje pa bomo v tem obdobju postopoma zmanjševali. Prav tako bomo zmanjševali tu-di prodajo konfekoionirane gaze od četrt do sto metrske in tovrstne izdelke postopoma v popolnosti za-menjali s kompresami vseh dimenzij, pri čemer bi tudi v kar naj večjem obsegu prešli iz ročnega na strojno konfekciondiranje. Obližem napovedujemo, glede na njihovo različnost, tudi različne [azvojne možnosti. Za virplast pri-cakujemo, da se bo zmanjševal, to-samaplastu napovedujemo veliko nast le še prva leta programiranega obdobja, nekoliko stabilnejšo dina-predvidevamo pri capsicumu, obližih proti kurjim očesom dn stripu, največ jo rast pa pri novih vrstah obližev — microporu. Ker pa Ka uvažamo, je ob sedanjem zunan-je-trgoviinskem režimu njegov pla-sman nezagotovljen. Razmišljamo tudi o možnostih nadomestila za tosamaplast. Pri plenicah dz tetre je ugotovljeno, da je njihova surovina dra-8a m da ni pravih, ekonomsko u-Pravičenih pokazateljev zanje. Namen imamo, da še v naprej iščemo nadomestila za klasične plenice, po-leR že obstoječih za enkratno uporabo. Nasploh več artiklom namenjamo raziskavo v smeri zamenjave z netkamim blagom, s čimer iščemo stik s sodobno sanitetno 'tehnologijo dn asortimanom v svetu. Plasiranje aluplasta je odvisno od možnosti uvoza glede na zunan-je-tr,govdnsiki režim, po drugi strani pa smo mu tudi zaenkrat posvetili premalo tržne propagande. Pri nepremočljivih hlačkah imamo interes povečati in izpolniti asortiman. Glede staničevine pa smatramo, da je zelo perspektiven izdelek, ki bo vse bolj zamenjeval gazo in vato. Nižja gramatura rolane vate naj bi v prihodnjih lotih postopoma upadala, zamenjala pa naj bi jo cikcak vata, ker je bolj mehanizirana, privlačnejša in bolj praktična. Na predzadnji seji zbora združenega dela, smo delegati obravnavali problematiko z različnih področij. Občinski izvršni svet, je predložil v javno razpravo, osnutek proračuna za leto 1976. Predlog proračuna, temelji na dogovoru, kateri predvideva, da bo splošna poraba zaostajala za stopnjo rasti gospodarstva za 20 %. Skupna sredstva proračuna znašajo 49,217.000.— din, so za 8,3 % višja od lansko letnih. Namenjena pa so za financiranje potreb šolstva, socialnega skrbstva, reševanja stanovanjskih problemov zaposlenih v občinskih službah itd. Naj omenim, da se je pri zbiranju sredstev povečala postavka — davek na dohodke od stavb. V občini je dokončno (izvršen popis stanovanj, kateri je osnova za obdavčitev. Ob vsakoletnih sprememb cen stanovanj (beri podražitvah) je skupščina na podlagi cen stanovanj na predlog BIRO-ja 71, določila, najvišje odkupne cene za razlaščena stavbena zemljišča, katera so namenjena za pozidavo. Ponovna vključitev kamniške proge v javni promet je tako pomembna za kamniško in domžalsko občino, da sta obe skupščini podprli prizadevanja, da se napaka iz preteklosti čimprej odpravi. Na področju damskih vložkov imamo predvsem namen izpopolniti asortiman in izboljšati obstoječega, prav tako pa naj bi izpopolnili asortiman pri plenicah za enkratno uporabo. Za cigaretne filtre je bilo že omenjeno, da se jim ne predvideva, glede na domače in izvozne prilike, nobene rasti. Njihova prospe-riteta je zajamčena le v nadaljnjem intenzivnem raziskovanju zunanjega trga, pa tudi tu ne v nedogled. V naslednjem članku bomo nadaljevali z izvlečki dz razvojnega programa. T. L Znano je, da je z izbrisom kamniške proge s seznama prog, promet na njej močno upadel. Statistično je bilo ugotovljeno, da so po progi v letu 1975, prepeljali samo 59% dogovorjenega blaga. Zaradi previsokih cen in ostalih vzrokov, so ji cestna prevozniška podjetja prevzela delo. Ker pa se v obeh občinah načrtujejo izgradnje novih objektov (Papirnica Količevo, Helios, Lek, Alko), se bodo potrebe po prevozih močno dvignile, obenem pa bi se razbremenile ceste. Delegat Zveznega zbora skupščine SFRJ tov. Vinko Gobec in ostali delegati, so dostavili poročilo o delu od izvolitve v maju 1974 do konca poslovnega leta 1975. Iz poročila je bilo razvidno, dl je zvezni zbor na 14. sejah obravnaval 218 točk dnevnega reda. Delegati SR Slovenije so v Zveznem zboru, postavili 22 delegatskih vprašanj. Ta vprašanja, se nanašajo na probleme gospodarstva, na povezavo bank z gospodarstvom, na probleme kreditiranja izgradnje cest. Obravnavali so, problem nepotrebnega uvoza 'tekstilnih izdelkov po dosti višjih cenah, kot so pni nas. Razpravljali so, o enotni politiki kreditiranja izdelkov široke potrošnje itd. Iz dela naših delegatov Kratko poročilo o delu delegatov republiškega zbora združenega dela, ije dopolnil predsednik občinske skupščine. Ugotovil je, da ta delegacija, premalo sodeluje z bazo.. Ker imamo v Tosami dva delegata, enega v Zboru občine in enega v republiškem zboru združenega dela, predlagam, da bi še onadva opisala, kako poteka delo teh organov. Franc CERAR Na 14. seji zbora združenega dela, 30. marca, smo delegati obravnavali in sprejemali poročila o delu sodišča združenega dela, o delu Postaje milice Domžale, občinskega sodnika za prekrške, ijavnega tožil-stva, občinskega sodišča v Domžalah in o delu javnega pravobranilstva v Ljubljani. L stopenjsko sodišče združenega dela za območje ljubljanske dn zasavske regije je začelo delovati v letu 1975 in je v tem času prejelo skupno 393 predlogov za izvedbo postopka. Največ sporov je iz medse-bojnih razmerij delavcev, predvsem iz delitve osebnih dohodkov. Od 392 spornih zadev je sodišče obravnavalo 14 zadev z območja občine Domžale, od tega 3 iz TOSAME. Delo postaje milice na območju občine Domžale je zelo pestro in obsežno, saj na tem teritoriju prebiva 35.000 prebivalcev in skozi območje poteka magistralna cesta Prometnih nesreč je bilo v letu 1975 okrog 500, ravno toliko pa tudi število kaznivih dejanj, predvsem prekrškov zoper javni' red in mir in prekrškov v zasebnih stanovanjih, kjer je v večini primerov vzrok pijanost ali nesoglasja. Sodniki za prekrške so v letu 1975 obravnavali skoraj 3000 primerov. Največ jih je bilo zaradi vožnje pod^ vplivom alkohola (349), zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja (334) in zaradi prometnih nesreč in nezgod. Iz vseh poročil omenjenih organov je bilo razvidno, da je njihovo delo zelo uspešno, kljub slabim pogojem. Primanjkuje jim predvsem delovnih prostorov, saj bi lahko organi ugotavljanja kaznivih dejanj, organi pregona in organi kaznovanja še bolje delovali, če bi bili locirani na enem kraju. Sedaj se pripravlja izdaja Zakona o sodiščih. Po osnutku predloga za izdajo tega Zakona, naj bi bilo v iDomžalah zunanji oddelek temeljnega _ sodišča v Ljubljani, z ze(k> majhnimi pristojnostmi. Delegati pa so odločno podprli predlog, da naj bo tud temeljno sodišče in hi imelo pribLižno enake pristojnosti kot sedanje v Domžalah, zunanji oddelek pa v Kamniku. S tem bi se sodišče približalo občanom, dohodki od sodnih taks dn od nakupa raznih življenskih potrebščin, ki prihajajo na sodišče, pa bi ostali v Domžalah. Delegati so na tej seji sprejeli Odlok v organizaciji civilne zaščite dn družbeni dogovor samozaščite v občini. Po Odloku naj bi po republiškem načrtu civilne zaščite bilo v nje j 10 % zaposlenih v podjetjih in 3č>i% v krajevnih skupnostih. V občini naj bi se ustanovile tudi enote civilne zaščite za elektro instalacije in civilne zaščite za PTT zveze. Sprejeli so tudi odlok o proračunu občine, katerega predlog je bil obravnavan že na prejšnji seji. Na predlog krajevne skupnosti Vir in Rova je BIRO 71 izdelal predlog sprememb urbanistične dokumentacije za naselji KOLIČEVO in ROVA. V Krajevni skupnosti ROVA naj bi se površine vzhodno od naselja ROVA prekvalificirale iz kmetijske v zazidljive. Ta predlog je bil na skupščini sprejet brez pripomb. Predlog zazidljivosti zahodno od tovarne HELIOS ni bil sprejet, ker je Tovarna HELIOS predlogu -nasprotovala zaradi bližine tovarne. Tako je bil sprejet samo predlog, da se v stanovanjsko cono spremeni dosedanja industrijska cona med obrati Helios in obrati Papirnice Količevo ter med Mlinščico in cesto Vir — Radomlje. Miha KERČ POROČILO ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Delegati zdravstvene skupnosti smo na zadnji seji Občinske zdravstvene skupnosti Domžale obravnavi! zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti za 1975. loto. obenem pa vzeli v pretres predlog ocene dohodkov in izdatkov Regio- nalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1976. A: Iz pregleda zaključnega računa za leto 1975 se vidi, da po finančnem načrtu niso bili doseženi niti skupni dohodki miti izdatki zdravstvene skupnosti. Nižje doseženi dohodki kot so bili planirani se kažejo kot posledica nevsklajenosti med finančnim načrtom in uporabljeno metodologijo spremljanja preseženih sredstev s strani SDK. Prav zaradi tako ugotovljenih preseženih sredstev so se Občinske zdravstvene skupnosti odločile, da odpade prispevna stopnja 1,47°,j, od dohodka TOZD za mesec november im december, za mesec oktober pa so se sredstva delovnim organizacijam vrnila. K zmanjšanju izdatkov glede na finančni načrt pa so prispevali: izvajanje stabilizacijskih programov, skrčenje programov zdravstvenih organizacij na najnujnejše naloge, nižje povečanje osebnih dohodkov in ne nazadnje tudi znižanje trenda naraščanja bolniškega staleža. Iz zaključnega računa pa se vidi, da so izdatki za specialistične preglede močno narasli, kar kaže, da je še vedno premajhno sodelovanje na relaciji osnovna zdravstvena služba in specialistična zdravstvena služba. Potrošnja zdravil se je lansko leto v splošnem sicer zmanjšala, vendar je proti koncu leta zopet začela občutno naraščati. Še vedno ne moremo hiti zadovoljni z delom preventivne dejavnosti. Mogoče se kaže premajhen obseg te dejavnosti zato, ker le-ita še ni urejena niti organizacijsko, niti niso zagotovljena potrebna sred- stva, ki gredo d* dveh, v turistične namene zgrajenih blokovnih stavbah, pripravljeni, da sprejmeta prve goste. Obe počitniiški enoti sta v pritličju levo in desno od vhoda v stavbo. Čeprav površina posameznega stanovanja ni velika, pa zaradi doka j racionalno uporabljenega prostora dopušča bivanje šestim ljudem. Poleg sanitarij in kuhinjskega kota v bivalnem prostoru ter balkona, ima vsako stanovanje tudi pripadajoč kletni prostor. Prostor v kleti je namenjen shranjevanju trdega kuriva ter osebne športne opreme. Ogrevanje stanovanj je posamično, pri čemer je pri nas dopuščena možnost izbire med električno pečjo iin pečjo na trda goriva. Oprema počitniških stanovanj ni ravno revna, zato bodo gotovo morali uporabniki v času bivanja tudi temu primerno nekoliko več pozornosti posvetiti vzdrževanju. Okolica obeh stanovanjskih objektov še ni urejena, predvidena pa je položitev asfalta za dovozno pot in parkirišče. Sicer pa to zaenkrat niti ne moti, saj je počitnikovanje tu v Kranjski gori namenjeno, zdaj v letnem času, predvsem izletom v okoliško krajino in ne toliko poseden je v stanovanjih samih. Novi počitniški stanovanji v Kranjski gori pomeni to novo pridobitev Tosame na področje rekreativnega počitnikovanja. Če se po-služimo nekoliko statistiki lahko u-gotovimo, da je prišlo na eno počitniško stanoavnjsko enoto v To-sami 1970 77 delavcev, letos pa bo ob povečanju kapacitet v Vrsarju približno 50 delavcev — kandidatov za eno enoto. Razvidno je torej, da se je stanje z nabavo novih počitniških enot precej izboljšalo, o-stane pa še vedno dejstvo, da teoretično čaka na letovanje v enem objektu 50 ljudi. To pa kaže, da nikakor ne moremo število razpoložljivih počitniških prostorov smatrati za optimalno, zato bo na tem področju gotovo predvideti še nove rešitve v zvezi z rekreacijskim letovanjem Tosamovcev. F. V. PLANICA 1976 KOOS in OOZSMS TOSAMA sta organizirala 20. marca ogled smu-čarsikih skokov v Planici na 120 m skakalnici za Poldov memorial. Kot organizator 'izleta moram omeniti, da je bilo za ogled v tovarni veliko zanimanje, saj se je prijavilo kar 68 potnikov, ki so se v lepem sončnem jutru zbrali pred tovarno in s z avtobusom ni kombijem odpeljali v dolino pod Ponca-mi. Vožnja je hitro minila, saj se je sleherni znal kratkočasiti v upa-nju, da se mu bo kmalu odprl pogled na okolico, drugi so se pogovarjali s sopotniki, velikokrat se je oglasil tudi pevski zbor, ki so ga sestavl jali tisti, ki jim je vroče sonce osušilo grlo, nakar so že pred- časno mislili, da žeja le ni bila prehuda. Komaj smo drug drugega dobro spoznali in že smo bili v Planici, na prizorišču prireditve — 120 m skakalnica pod Poncami in med množico obiskovalcev ob vznožju skakalnice, ki so nestrpno pričakovali začetek tekmovanja. Ko sem že omenil, nam je bilo vreme naklonjeno, lahko rečem čudovito, le sem ter tja je kdaj zapihal hladen veter, ki je nekaterim delal težave, da bi si lahko prireditev od bliže ogledali. Tisti, ki smo sunke vetra premagali smo kmalu pristopili k vznožju skakalnice in kmalu se je tekmovanje pričelo, katerega smo pozorno spremljali. Slišati je bilo, da so bili nekateri nad lepimi in dolgimi skoki ska; kal cev tako navdušeni, da so imela intervju z miličniki. Prepričan sem bil, da nam ob odhodu z Planice nihče ne bo delal Preglavic, tako da sem še fotografa pozabil vprašati, če so slike že gotove, da vidimo, če smo komplet-ni im pripravljeni za odhod. Malo sem se uštel ni ko ije bilo že prepozno, srno se spomnili na 'tiste, ,ki so ^ z imiiiloniki še kasneje pogovarja-b o samem teikmovaniju. Se vsi navdušeni in prevzeti od ogleda prireditve bi ikmalu pozabili obiskati gostišče »Pri Borisu« v Za- pužah, 'kjer smo že predhodno poskrbeli za to, da se malo okrepčamo In obenem razveselimo nad u-spehi naših tekmovalcev. Vse je bilo že pripravljeno. Posedli smo za mize rin kmalu tudi že zaplesali, sai je v 'takih slučajih harmonika vedno dobrodošla. Skratka ambient je b;':1 nepcnisen. Da bi bil izlet še pestrejši smo po malici, moram reči zelo kvalitetno organizirali praktično KVIZ tekmovanje: »Kaj veš o nudenju prve pomoči?« Vsi nastopajoči so se dobro izkazali, še posebno in skoraj preveč resno pa 'je svojo vlogo odigral tisti, na katerem smo delali praktične vaje. Počakali smo še na končne lezuttate in ocene, ki jih je podal predstavnik reševalne postaje iz Radovljice in po njegovem mišljenju smo delo opravili dobro. Povedati moram tudi, da uredništvo našega tovarniškega glasila TOSAMA tudi v bodoče ne bo težko najti sodelavce »konjičkarje« za prispevek »Hoby — .konjiček — zastrupljenost«, kajti zopet smo imeli priložnost videti pri delu tiste, ki jim je omenjeno v veliko veselje. Kmalu je bila pet našega izleta končana In že smo bili doma. Nekateri smo šli v Zdravstveni dom Domžale poročat čudovite rezultate KVIZA, dirugi pa svojim najbližjim domov pripovedovati o vsem lepem, mnogi so svoj izlet in zabavo še podaljšali, s kratka za vsakega je bilo nekaj. Vedno ista tradicija, ki že ni tako mlada, je pokazala, da smo Toša m ovci na takih in podobnih izletih radi vedno živahni in ko je že vsega konec, se še dolgo pogovarjamo o tistem, kar je bito in verjetno nas ne morejo pozabiti tudi vsi tisti, iki so se imeli priložnost z nami srečati. Marjan ŠTRUKELJ Osebne vesti ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO Peterc Cveta, 24. 4. Stoje Darinka, 27. 4. Vrečar Ivanka, 18. 4. Žebalc Antoimija, 18. 4. Pavlič Reginca, 6. 5. Prašnikar Stanka, 25. 4. Urbanija Pavla, 28. 4. Keršič Ema, 28. 4. Križnik Ivanka. iVlikalnica: 26. 4. Merkužič Stane, 20. 4 Flis Ana, 10. 5. Grošelj Angelca, 22. 4. Gregorin Milena, 4. 5. Kern Danica, 24. 4. Kovič Terezija, 26. 4. Moneta Francka, 8. 5. Rems Ivanka, 7. 5. Stupica Joži, 3. 5. Poharič Monika. Filtri: 28. 4. Keršič Kati, 16. 4. Kovač Dragica, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašni'kar Marinka, 21. 4. Trlep Majda, 24, 4. Volčini Jelka. Relilnica: 4. 5. DjurašcivAč Rajko, 22. 4. Klopčič Slavko, 24. 4. Vidovič Ivan. Konfekcija: 21. 4. Gotihčar Francka, 24. 4. Gregorin Danica, 5. 5. Galič Nada, 2- 5. Hribar Marija, 18. 4. Milič Ivanka, 6. ‘5. Poznič Francka, 17. 4. Tkalnica ovojev: 4. 5. Čebulj Janez, 16. 4. Ganič Ana, 6. 5. Svetlin Ivanka, 23. 4. Sa-iovic Helena, 15. 4. Gotar Helena, 3. 5. Popovič Radka, 16. 4. Kočar Angelca, 12. 4. Gabrič Marija, 1. 5. Švigelj Ani. Pripravljalnica: 15. 4. Kuhar Danica, 7. 5, Josič Marija, 7. 5. Modlic 'Hihkd, ‘4. '5. Šelja Ljubica,-18. 4. Tepež Angelca, 24. 4. Cerar Ivanka, 24. 4. Rode Pe-regrin. Avtomatska: 3. 5. Kovač Janez, 4. 5. Kovač Jaka, 16. 4. Pestotnik Ivan, 3. 5. Cerar Ivanka, 16. 4. Paštebar Slavka. Komercialni sektor: 22. 4. Babnik Janez, 20. 4. Kramberger Stane, 30. 4. Šarc Leona, 1. 5. Keršič Jože, 27. 4. Brankovič Boris, 3. 5. Močnik Rajko, 30. 5. Pevec Franc, 13. 4. Blatnik Branko, 19. 4. Rožič Jože, 28. 4. Drobne Ljuba. Splošno kadrovski sektor: 9. 5. Brodar Ivanka, 24. 4. Rožič Stane, 5. 5. Maravič Marija. Ekonomsko planski sektor: 10. 5. Ristič Stanka. Finančni sektor: 7. 5. Vrenjak Milena. Tehnični sektor: 25. 4. Podpeskar Jože dipl. ing., 20. 4. Kumik Dragica, 15. 4. Urbanija! Marija. r. lilo • h Pomožni obrati: : 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Danica, 28. 4. Cerar Jože. NAGRADNA KRIŽANKA RODILI SO SE: Dolgan Dušanu — sin, Varaždi-nac Antoniji —sin, Kvas Ani — sin, Strmšek Jerneju in Antoniji — sin. POROČILA SE JE: Kovič Antonija — LAN ČAJ. ♦ Čas vrti se neprestano, rane seka in zdravi. Simon Jenko ZAHVALA Sindikalni organizaciji podjetja se .najtopleje zahvaljujem za obisk in darilo v času moje bolezni. Tončka Kokalj Izžrebanci V uredništvo je prispelo 34 rešenih križank. 17 reševalcev je križanko pravilno rešilo, drugi so pri reševanju napravili napake, katere pa so bile tokrat različne. Izmed reševalcev, ki so križanko rešili pravilno, so bili izžrebani. 1. nagrada Dolinar Angela, upokojenka, 2. nagrada Kosirnik Marjeta, kontrolna služba, 3. nagrada Ivanetič Majda, tkalnica ovojev. Nagrajenkam čestitamo, vsem pa se zahvaljujemo za sodelovanje z željo, da bi križanke še naprej pridno reševali. Uredniški odbor Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1000 Izvodov Tisk: »Papirkoniefccij a« Krško