SEJA KOMITEJA OBČINSKE ORGANIZACIJE 2KS
Zagotoviti učinkovite razprave o samoprispevku
Samoprispevek Je pomembna kategorlja našega sistema In prav tako tudl pomembna oblika samou-pravljanja, so poudarlll na sejl komiteja občlnske organlzaclje zveze komunlstov Ljubljana Center, kl ae Je sestal 11. septembra. Ob tem so poudarlll, da Je varovanje okolja blstvena komponenta našega življe-nja. Za takšno varovanje moramo kar najhltreje spre-Jetl ustrezne ukrepe In Jlh začetl dosledno uresniče-vatl.
Predsednik "občinskega pperativnega štaba za izvedbo samoprispevka Boris Traun-šek je med drugim poudaril, da je program IV. samopri-spevka v svoji zamisli nad vsemi tremi, ki smo jih izgla-sovali doslej. Medtem ko smo se doslej opredeljevali za zbi-ranje sredstev, s katerimi naj bi zgradili šole, zdravstvene domove, vrtce in podobne ob-jekte, ki jih uporabljajo le do-ločene kategorije prebival-stva, je ekologija tista zadeva, ki se dotakne vsakogar ne gle-de na starost, izobrazbo in de-lovno mesto. Mi vsi bomo di-hali čisti zrak, uživali neopo-rečno vodo in tako dalje.
Velika vloga aktivistov
V vseh okoljih naj bi delav-
ce in občane seznanili s pro-gramom samoprispevka in razjasnili vsa vprašanja. Ne-mogoče pa je pričakovati, da bi se strokovni delavci pojavi-li povsod, zato moramo zadol-žiti družbenopolitične delav-ce in aktiviste, da se dodobra seznanijo s programom IV. samoprispevka in pomagajo razčiščevati morebitne nejas-nosti in nerazumevanja. V do-sedanjih razpravah ni bilo opaziti odporov proti uvedbi samoprispevka.
Ivo Krč je poudaril, da je akcija samoprispevka za nas ta hip najbolj pomembna. Ko-munisti morajo odigrati odlo-čilno vlogo v tej akciji in zago-toviti učinkovitost v razpra-vah o samoprispevku. Gre za
politično akcijo, ki pa je obe-nem izredno pomembna za življeiye vseh prebivalcev na-šega mesta.
Vika Šauta je predlagala, da moramo zelo jasno pove-dati, kdo je oproščen plačeva-nja samoprispevka. Po nje-nem mnei\ju tudi slabosti pri delu komunalnih služb niso v prid pozitivni odločitvi Ljub-ljančanov na tem področju. Dosedanja propaganda je bila slaba in bi morali za njo v vsa-kem primeru veliko bolj kot doslej pridobiti tudi televi-zijo.
Delavci zahtevajo kvalitetno delo
Doslej ni bilo nobenih od-porov proti samoprispevku, je poudaril Branko Omerzu, kljub temu da trenutek za uvedbo ni najblj ugoden. Iz dosedanjih razprav pa lahko razberemo, da delavci zahte-vajo hitro in kvalitetno izved-bo vseh načrtovanih del. Prav tako pa menijo, da je potreb-no ugotoviti odgovomost za vse nove onesnaževalce zraka in vode. Razen tega bi Ijudje želeli vedeti, kakšna sredstva imajo na voljo sedaj in koliko jih zares potrebujemo. Neka-teri tudi dvomijo, če bodo sredstva v resnici in v celoti uporabljena za namene, ki so zapisani v programu.
O tem vprašanju je govorilo še nekaj drugih članov komi-teja, ki so med drugim tudi spraševali, če je že vse jasno zapisano o tem, kako so bila porabljena sredstva III. samo-prispevka in kako potekajo dela, ki so še v programu.
Noben dinar za druge namene
Vid Štempihar je menil, da so rezultati III. samoprispev-ka lahko pomembno propa-gadno gradivo za pripravo če-trtega. Vedeti moramo, da v s^danjih treh samoprispevkih ni šel niti en dinar za druge namene, kot za tisto, kar je bilo zapisano v programu. Ta-ko kot so imeli dosedaryi trije samoprispevki organiziran učinkovit družbeni nadzor nad uporabo sredstev v oblikl skupščine in pričakujemo, da ga bomo imeli tudi v četrtem samoprispevku. Žal pa te oblike družbenega nadzora nimamo zapisane v gradivu o IV. šamoprispevku, ki ga ima-jo sedaj na voljo.
V  dosedanjih razpravah ni bilo  opaziti  nezauparya  do uporabe sredstev, pač pa bolj ,do kvalitete opravljenih del. [Ža vsako delo moramo razpi-kati licitacijo, so menili neka-fteri člani komiteja in uvesti tudi  učinkovit   nadzor  nad opravljenim delom.
Komite je v svojih sklepih pozval vse osnovne organiza-cije zveze komunistov, da mo-rajo vsakega člana konkretno zadolžiti za delo pri pripravah na IV. samoprispevek. Izvršni svet občinske skupščine naj v najkrajšem času pripravi pro-gram odpravljanja tistih sla-bosti v naši občini, ki v bistvu samo-razbuijajo občane, ni pa nobene objektivne utemejji-tve, da stvari ne uredimo.
V Centru ni bilo neupravičenih prekoračitev OD
V  nadaljevanju seje je ob-činski komite razpravljal o gospodarskih gibanjih v pr-vem polletju letošnjega leta. Ta gibanja so bila pod vpli-vom delitve dohodka in oseb-nih dohodkov, ki so v nekate-rih organizacijah presegla ra-zumno mejo. Po drugi strani pa je veliko pomembnih orga-nizacij združenega dela, ki ži-vijo v težkih razmerah. V naši občini v glavnem ni bilo neu-pravičenih prekoračitev oseb-nih   dohodkov,   razen   ene OZD. Osebne dohodke so po-višali tam, kjer je porasla pjo-izvodnja in produktivnost de-la. Po drugi strani pa tudi kri-
teriji službe družbenega ki\ji-govodstva pri ugotavljanju ta-ko imenovanih prekoračite-]jev niso bili najbolj ustrezni.
Predsedstvo občinskega komiteja, ki je nekaj dni pred tem razpravljalo o isti temi, je ugotovilo, da so bila ugodna gospodarska gibanja v občini rezultat dobrega dela delav-cev. Zavzeti pa moramo kri-tično stališče do tistih organi-zacij združenega dela, ki delu-jejo na robu rentabilnosti.
Joie Vonta je v razpravi izrazil nezadovoljstvo do in-tervencijskega zakona, ki po Ajegovem mneryu, omejuje samoupravne pravice delav-cev. Zavedati se moramo, je dejal, da so vsi plani in siste-mi delitve dohodka in oseb-nih dohodkov sprejeti z refe-rendumi. NerazunUjivo nam je, da moramo kljub večji pro-duktivnosti prositi izvršni svet, naj da soglasje,' da na podlagi boljšega dela lahko zvišamo osebne dohodke.
Tudi drugi razpravljalci so kritično ocenili gospodarska gibanja, kljub tetnu da v naši občini z iyimi ne moremo biti nezadovoljni. Poudarili so, da je naš izvršni svet trezno oce-njeval posamezne prekorači-telje osebnih dohodkov, zara-di česar ni phhajalo do nejju-bih situacij. Komite je na kon-cu sprejel tudi pobudo, da bo eno od prvih sej posvetil sa-mo gospodarskim gibanjem, čeprav bi težko našli sejo, na kateri ne bi govorili tudi o go-spodarstvu. N. I.