Kljub različnim pomislekom pri nekaterih Slovencih, ki so bili iz različnih razlogov interesno povezani z obstojem SFRJ, je bil nastop slovenske manjšine v Italiji in obeh njenih osrednjih organizacij, Slovenske kulturnogospodarske zveze (SKGZ) in Slovenske skupnosti (SSk) po vojaškem posegu jugoslovanske armade v Sloveniji dokaj poenoten; obe osrednji organizaciji sta bili podpisnici apelov na najvišje predstavnike italijanske države, naj prizna samostojnost Republike Slovenije, ustanovljen je bil Krizni štab Slovencev v Italiji za pomoč Sloveniji s sedežem na SKGZ, na obeh velikih protestnih manifestacijah v Trstu in Gorici so sodelovale vse poglavitne organizacije. V podporo slovenski osamosvojitvi je bilo veliko storjenega na medijskem in finančnem področju, usklajen je bil tudi skupen nastop s slovensko manjšino v Avstriji in na Madžarskem. Pomembne so bile zveze slovenske manjšinske skupnosti z zastopniki drugih manjšin v Italiji in stiki s politiki na deželni ravni. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo - Julijsko krajino je sodeloval na ustanovitveni seji Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, ki mu je predsedoval tržaški Slovenec Bojan Brezigar. Vse navedene aktivnosti so pripomogle, da je Republika Italija dne 15. 1. 1992 mednarodnopravno priznala Republiko Slovenijo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-DJAZAYRP

COBISSID

10956621

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kristen, Samo (2007). Prizadevanje Slovencev v Italiji za mednarodno priznanje Slovenije. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 53, str. 278-287. URN:NBN:SI:DOC-DJAZAYRP from http://www.dlib.si

MLA:

Kristen, Samo. "Prizadevanje Slovencev v Italiji za mednarodno priznanje Slovenije." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 53 (2007) str. 278-287.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJAZAYRP>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)