Za poduk in kratek čas. V Saraje^n. V. Tudi kristijani Saraje^ski se ne morejo z dobro uredjenimi solami ponašati. Katoli6ani so 1. 1865. ustano7ili aolo za de8ke. To kaže napis na poslopju: kterega sem si zapomnil: ,,Narodno katoliško učiliste zadušbinom Svitloga cara Abdul Aziza, spomocju sjajnih Dvorovah katoliekih, mestnib obatinab i raznih dobročiniocab sagradil Fr. Grgo Martič župnik, ljeta gosp. 1865". Dekliško so odprle 1. 1871 usmiljene seetre ter jo iz^rstno 7odijo 7 7eliko duše^no in telesno koriat s^ojih u8enk, kterih imajo po 60—70. Srbi imajo 4razredno ljudsko aolo za fantice, za ktero je neki največ storil dalmatinski kaludjer Teofil Petrano7ič, od kterega je tudi 7e6 8lo78t7enih del: n. p. nSrbske narodne pjesme iz Bosne in Hercego^ine" itd. Tudi za dekleta je posebna sola. Šedanja zemeljska vlada za Boano in Hercegovino namerava utemeljiti realno gimnazijo za učence vsakega 7erozakona s6 srb8ko-bi-7atskii_ naučnim jezikom. 0 kakib znanstvenih zavcdib, akademijah, muzejih, slovstvenib društvih ni 7 Saiajevu ne sluba ne duba. Čudno je, pa resnično, da tako obljudeno mesto ni imelo niti edne knjigarnice. Vsako tako početje je bilo prepo^edano. Šolske knjige, 6e jib je kaj bilo, je smel le učitelj prodajati in se to z do^oljenjem 7iaoke turake 7lade. V tiskarni škripalnici sta se sicer tiskala dva lista: nBosnau in ,,Cvietujak", a sta biia medla m puhla in nič7redna. V številki 45. 1. 1874. nBoane", ki mi je po naključji 7 roke prišla, je skoro tretji del sestavko^ npre8tampan" iz Carigradskih listov nDeba" in nŠark". Dopadala mi je priprosta razprava o odgojevanju mladeži, ktero je zmodroval Refet efendija, mudir Vitanske medrese. Citatelje bi zamuaala, pa je predolga prestava. S tem, da Saiajevčaui niso marali za duaevno hrano, da jim je bila 7estna odgoja otrok de^eta briga, zabijali 80 si žrebelj za žrebljem 7 trugo 87oje sreče, 870jega blagustania. Bolj ko za vse drugo skrbeli 8o in ae akrbijo za dobro vodo. Javnih 8tndence7 je mnogo iu še precej lepib, kauienatib. Skrb za čisto vodo se vjema s turako 7ero, ki zapo^eduje 7ečkratno 6ia8enje na dan. Zato je tudi mnogo kopališč, ki se od zvunaj s svojimi kuplami o6e8u lepo podajajejo, ali znotraj so neznažna, grda, splob neprilična. Edno naj7e6jih sem ai želel ogledati, pa je me aniradljivost tako naglo odgnala, kakor me je zvedlji^ost prignala. Turake neniarnosti nikder ne uianjka. Gostilnic in pi^arnic 7 našem smislu ni bilo. V srbski ulici si sicer naael nCentralhotelu a la france, pa se je ta a la france le 8 tem odlikovala, da so po sobah stale mize, stoli in pcistelje, 8esar po drugod ni bilo. Ka7arn je mnogo in 7 teh zauži^a mubamedanec najslajšo radost, katero imenuje ,,kef" italijauski nfar niente", sladoaladki delopust. Omenim še naj, da je 6ez Miljacko ve8 mostov narejenib, izmed kterih so trije kamenati, drugi ao leseni, uže hudo poškodovani. Najlepši je caijev most, na kterem čepi veduo dosti re^nih Turkinj, ki prosijo miloanje od mimogredo6ib. Zabiti ne smem na pokopališ8a, ki so raztrošena med bišami, pri niošejab in na bližnjih gričib. Na grobovih stojita po dva kamenata 2—3 8re7lje7 7i8oka stebra, ki imata zgoraj ^dolbljen turban ali fes, Be je bil ranjki mož, spominek ženske pa je zgoraj rtast ali pa gladko prirezan. Tn in tam kin6ajo gomilo sila debeli, pečinam podobni kamni, pod kterimi neki po6i7ajo sami r87etci". C^etlic sem redko kje zapazil. Tudi cipres in strmogledek ali vrb žalujk ni najti, ktere neki kin6ajo orijentalske mirod^ore. Zgodovinske vreduosti je opomba, da so prvi pot došle avBtrijske 6ete v Sarajevo leta 1668. Drugikrat 1. 1697. pod princem E^genijem, ki je mesto užgati dal, ker so mestjam jegovega poslanca ubili. Eo je vojskovodja zapnstil Bosno, preselilo se je 40.000 kristijano7 7 Sla^onijo. Dne 19. a^gusta 1878 ao zopet A^strijanci osvojili po kr^aveni boju bosansko metropolo ali glavno mesto. V tej borbi je pogorela prva ulica mestna. Razvaline so se razvozile in zravnalc. Najbrž bode tukaj ačasoma nastalo prijetno sprehajališče. Tako 8mo ai 7 glavnih 8rtab ogledali stolno mestno na novo pridobljene Bosne. Videli smo, da se ono ne more s posebnimi znamenitostmi ponaaati, vendar mu podaja prijazna, lepa in pa važna lega na sredi med Savo in Egejskim morjem prednost pred menti, kakor so: Sofija, Adrijanopol in druga. Zraven je za Carigradom in Drinopoljem tretje mesto, ktero zo^ejo Tmki: gnjezdo trgova6ko. Miba Napotnik. Smešničar 38. Urairajoč kmet je 87ojo poslednjo voljo tako-le zapiaal (testament) : ,,Ničesar nimam, dolžeu sem mnogo, a to, kar še ostane, zapuščam siromakom. nVrtec."