PRODAJA PC IN RAČUNALNIŠKE OPREME j 68000 Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 22-053 mn DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >o Denarna sušaiigroža porodnišnico Novo novomeško porodnišnico vendarle zidajo naprej — Posojilo za zapiranje _____stavbe — Ministrstvo za zdravje je doslej le obljubljalo denar NOVO MESTO — Iz sredstev samoprispevka, ki ga zbirajo prebivalci novomeške občine od junija 1989 - v treh letih so zbrali dobrih 6 milijonov mark — sta bili doslej dograjeni bršljinska in žužemberska osnovna šola. Sedaj gre samoprispevek za dograditev in sanacijo bolnišnice ter za gradnjo šole v Mrzli dolini v Novem mestu, za kar potekajo priprave po načrtu. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * a DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST I PRVIČ CENEJŠA HRANA LJUBLJANA — V strokovni službi slovenskih svobodnih sindikatov so izračunali na podlagi podatkov zavoda za statistiko, da so julija znašali minimalni življenjski stroški tričlanske delavske družine nekaj nad 38 tisočakov, stroški štiričlanske družine pa dobrih 45 tisočakov. Življenjske potrebščine so se julija podražile za 0,7 odst., julijska inflacija pa je znašala 2 odstotka. V družinski košarici je zdaleč največji izdatek za hrano, ki znaša najmanj 55 odstotkov, zato je sezonsko znižanje cen kmetijskih pridelkov, predvsem vrtnin, ugodno vplivalo na življenjske stroške. Julija seje namreč prvič zgodilo, daje bila hrana — resda le za 0,3 odst. — cenejša kot v mesecu poprej. MALO PODATKOV O MAMILIH NOVO MESTO — V novomeškem parlamentu je bilo na zadnji seji postavljeno vprašanje, kako je s pojavom mamil v novomeški občini. Odgovor ne prinaša podatkov o razširjenosti drog tned mladimi v občini, saj niso zbrani. Na problem narkomanije sta z analizo opozorila dva učenca četrtega letnika gimnazije, največ podatkov pa ima UNZ. Na osnovi njihove pobude je bila oblikovana posebna delovna skupina, kije osnovana za pripravo gradiva o tej Problematiki v občini in za koordinacijo dela strokovnih služb na tem področju. Predvidoma oktobra letos pa bo na lej osnovi organizirana okrogla miza z namenom oblikovanja celovitega programa preventivnih dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje vseh vrst odvisnosti. Za to sta na republiški ravni sicer zadolžena ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo ter Univerzitetni za-vod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, lokalna aktivnost pa seveda ne more škoditi. DOLENJSKI LIST I Vas četrtkov prijatelj [ Do konca junija so bila opravljena vsa gradbena dela na zgradbi, v kateri bo nadomestna porodnišnica, ORL oddelek, kirurški blok, centralna sterilizacija ipd. Končana je tudi rekonstrukcija kotlovnice za prehod na zemeljski plin in narejeni elektroenergetski pri- OBNOVA ŠOL Z REPUBLIŠKIM DENARJEM? NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je določil prednosti pri sofinanciranju investicij v osnovnošolski prostor na demografsko ogroženih območjih novomeške občine. Prednost naj bi imela dozidava telovadnice pri osnovni šoli Prevole ter adaptacija podružničnih šol Dolž in Podgrad. Naložbe bodo prijavili na republiški natečaj za pridobitev sredstev za sofinanciranje investicij v osnovnošolski prostor na demografsko ogroženih območjih. MOTEČA OBVOZNICA RIBNICA — Mestna obvoznica, ki naj bi potekala od industrijske cone na Bregu, ob železniški progi mimo oziroma skozi Inles in Meles, do priključitve regionalni cesti Kočevje-Ljubljana v Hrovači, bi pomenila razbremenitev mestnega jedra in preusmeritev glavnine prometa dovolj daleč od zgradbe ribniške osnovne šole, ki stoji v neposredni bližini. Čeprav je predlagana obvoznica ugodna tudi zato, ker bi potekala po velikem delu že obstoječih cest, pa je izredno moteča za obe omenjeni ribniški podjetji. Idejni načrt, ki ga izdeluje Inženiring IBT iz Ljubljane, financira pa republiška uprava za ceste, predvideva kar tri možnosti speljave obvoznice na območju podjetja Meles, vendar pa je veliko vprašanje, ali bo Meles pristal na katerokoli od njih. ključki. Gradnja je doslej stala slabih 115 milijonov tolarjev. Od tega je novomeška občina prispevala 112 milijonov (67,6 milijona tolarjev iz samoprispevka), Črnomelj 1,1 milijona in Metlika 700 tisoč tolarjev. Novomeški delež pri tej naložbi regijskega pomena naj bi bil sicer 51,9-odstoten, vendar sporazum med občinami Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Krško za financiranje naložbe kljub prizadevanjem ni bil podpisan. Odlagalo se je tako dolgo, da je prišlo do sprememb v financiranju zdravstvenega varstva in tudi v zagotavljanju proračunskih sredstev občin. V drugih dolenjskih občinah, katerih prebivalci poleg novomeških tudi uporabljajo storitve novomeške bolnišnice, trdijo, da niso sposobni prispevati denaija za nadaljevanje začete naložbe. Le pod pri- poročilo ministrstvu za zdravstvo, naj zagotovi potreben denar v ta namen, so se podpisali. S strani republike, kije sedaj ustanoviteljica bolnišnice v Novem • Iskanje možnosti, kako takšnim razmeram navkljub nadaljevati gradnjo, da se ne bi delala škoda, seje spet končalo pri samoprispevku. Za zaprtje objekta, izvedbo kinet in deloma zunanjih del, kar seje Pionir kot najboljši ponudnik obvezal narediti za 48,6 milijona tolaijev, bo v večjem delu najeto posojilo, ki bo vrnjeno iz samoprispevka. Kako potem naprej, pa se bodo investitor naložbe, Smelt, gradbeni odbor in veijetno še kdo očitno še precej namučili. mestu kot javnega zavoda, je bil denar že večkrat obljubljen, nakažejo ga pa ne. Tudi s prodajo stavbe stare porodnišnice, brez česar investicije ne bo mogoče zaključiti, dlje od dogovarjanj z zainteresiranimi kupci še ni prišlo. Z. LINDIC-DRAGAŠ Brežiški obrtniki protestirali Pozivi vladi Slovenije BREŽICE — Okoli 300 obrtnikov iz občine Brežice se je pred dnevi zbralo v kulturnem domu v Brežicah in javno protestiralo proti visokim zamudnim obrestim, kijih terja ministrstvo za finance Republike Slovenije. Posledice vojne, gospodarska kriza, huda konkurenca in drugo je povzročilo, da obrtniki niso redno plačevali davkov, za dolg, kije pri tem nastal, pa bi morali plačati visoke zamudne obresti. To je obrtnike prestrašilo in zmedlo. Na protestnem zborovanju so se s predstavniki občine, obrtne zbornice in predstavniki republike dogovorili, da bo vlada Republike Slovenije vzpostavila plačilni red, ker sedanje razmere povzročajo propad gospodarstva. Dogovorili so se, da se takoj spremenita oba odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke, prispevki za carine in uvoz. Obresti naj se obračunavajo po novem sistemu, ki gaje sprejela skupščina Slovenije marca letos. Na zboru obrtnikov so se tudi dogovorili, da republiška uprava za javne prihodke zamrzne izterjavo zamudnih obresti do odločitve vlade. Pomirjeni s takim dogovorom, so se obrtniki mirno razšli. BOJAN HORVATIČ a v 4 . • NADALJEVANJE GRADNJE — Da se gradnja nadomestne porodnišnice v Novem mestu po zaključeni tretji gradbeni fazi ne bi povsem ustavila, s čimer bi se delala škoda, je za zaprtje stavbe najet kredit. V tem času naj bi zbrali še kaj denarja, da bi naložbo vendarle lahko normalno dokončali (Foto: Z. L.-D.) SVET SE VRTI NOVO MESTO — Jutri, 7. avgusta, bo v Novem mestu prireditev z naslovom Svet se vrti na Zahod, dogodek pa se bo ponovil to soboto v Črnomlju in v nedeljo v Sevnici. Gre za show—program v izvedbi Rdečega barona in U’redu ter skupine, ki bo poskrbela za različne scenske efekte. Prireditev bosta vodila Saša Gerdej in Sašo Hribar, plesni del »vrtenja na Zahod« pa bo dodala mariborska skupina Stil. I ///////////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Zastopnik Novega mesta Laščan? na 3. strani: • Več o zavrelki fr na 5. strani: ^ Z • »Recepti« za številne težavi L na 6. strani: • Kako so »tehtali« ravnateljico na 7. strani: • Plat zvona za (nekdanje) delavci na 9. strani: • Kopanje v Krki: da ali ne? na 10. strani: • Skrivnost Starega gradu na 13. strani: • Epilog krvave bršljinske nedel na 20. strani: Jui h • V zameno za ločitev ponudil smrt Dolenjsko gospodarstvo je v izvozu boljše od državnega Izvoz, ki rešuje, je bil za dobro petino večji NOVO MESTO — Čeprav prodaja izdelkov na tuje trge dohodkovno ni pretirano zanimiva, pa slovenska podjetja zaradi majhnosti domačega trga in izgube trgov nekdanje Jugoslavije brez izvoza skorajda nimajo prihodnosti. Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo se tega dobro zaveda in se celo uspešneje od državnega povprečja vključuje v zunanjetrgovinske tokove. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so dolenjska podjetja prodala na tuja tržišča za 342,4 milijona dolaijev izdelkov, kar je za 22 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Slovenski izvoz je bil v tem času večji le za tri odstotke. Dolenjska, ki bi jo nekateri radi naredili za slovenski jug v vseh pogledih, je ustvarila 17,6 odst. republiškega izvoza. Najbolj, za 29 odst., so v prvem polletju povečali izvoz v metliški občini. Novomeški izvoz, ki sicer predstavlja 92 odst. vsega dolenjsko-belokranjskega, OGROŽENI OTROCI NA MORJU TREBNJE — Športna zveza — Center za šport občine Trebnje bo na pobudo trebanjske vlade pripravil letovanje za 30 otrok iz socialno ogroženih družin v počitniškem naselju na Debelem rtiču. Za letovanje otrok ob Jadranu od 24. do 31. avgusta bo nekaj denarja primaknil izvršni svet, podatke o socialni ogroženosti družine pa bodo zbrali Center za socialno delo, Rdeči križ.vKaritas in šolska zdravstvena služba. Štirim rejencem je omogočil počitnice na morju ljubljanski Val 202. Kostelsko »brezvladje« zahteva pomoč Predsedstvo kočevske skupščine o odstopu KOČEVJE — Čeprav predsedstvo kočevske občinske skupščine na ponedeljkovi razširjeni seji ni bilo sklepčno, so navzoči posvetili obravnavi problemov v krajevni skupnosti Kostel skoraj dve uri. V izmenjavi mnenj in predlogov možnih rešitev iz nastalih zagat, ko v krajevni skupnosti obstajata pravzaprav dva sveta, ni manjkalo niti obtožb na račun pristranosti občinskega vodstva. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kostel, Stanislav Južnič, kije edini oporekal nepristranskemu ravnanju občinskih mož v »kostelskem sporu«, svojih očitkov ni utemeljeval. Podtikanjem, kot je očitke imenoval kočevski župan dr. Mihael Petrovič, se je župan odločno zoperstavil. Južniču je predlagal, naj vprašanje njihove odgovornosti zastavi po redni poti, in mu zatrdil, da mu je popolnoma vseeno, kako se bodo dogovorili. »Zaradi mene lahko imate tudi izrazito predsedniški sistem, vendar pa o tem ne morete sami odločati«, mu je dejal župan in poudaril, da mora predsedniku svet dati soglasje za to. Po mnenju občinske statutarno-prav-ne komisije člani sveta sicer ne morejo preklicati odstopa, imajo pa pravico in dolžnost, da do izvolitve novih članov sveta odločajo o zadevah, ki so nujne za življenje in delo v krajevni skupnosti. Med te sodi tudi sprejem statutarnega sklepa o načinu izvolitve novih članov sveta. Svet v odstopu pa želi, da se upošteva, čemur pa predsednik Južnič oporeka. Čeprav se Južnič ni strinjal s trditvami, da je bilo imenovanje novega sveta nezakonito, je sprejel pomoč, ki jo je kot pravnik in predsednik občinske komisije za volitve in imenovanja ponudil Marko Rovan. M. L.-S. je bil večji za četrtino, črnomaljski za 11 odst., trebanjski pa je bil za 36 odst. manjši od lanskega. Dolenjski uvoz v vrednosti slabih 263 milijonov dolaijev je bil za 11 odst. manjši od lanskega in je predstavljal 14,7 odst. vsega slovenskega uvoza. Bistveno manj kot lani so uvozili v vseh štirih dolenjskih in belokranjskih občinah, kar pa niti ne govori veliko o težavah v oskrbi s surovinami in repromateriali, ki so zaradi oteženih ali prekinjenih tokov s trgi onstran Kolpe. Dolenjsko pokritje uvoza z izvozom je bilo 130-odstotno (slovensko 109-odstotno). Črnomaljsko gospodarstvo je izvozilo skoraj trikrat več, kot je uvozilo, novomeško 29 odst. več, trebanjsko dobro desetino več, metliško pa dobro desetino manj. Med tistimi podjetji, ki so zabeležila najboljše izvozne rezultate, so že stari znanci. Z L D Mati in sin zažgala lastno hišo Nenavaden razplet prepira na Uršnih selih URŠNA SELA — Prepir in maščevanje sta glavna krivca za požar, ki sta ga v soboto, 1. avgusta, ob približno 17.30 zanetila 56-letna M. P. in njen 33-letni sin J. Š. z Uršnih sel. Po poročilu novomeških policistov sta mati in sin v soboto popoldne popivala pred hišo na Uršnih selih. Med njima je kmalu prišlo do prepira, ki seje razvnel celo tako, da je sin z materjo fizično obračunal. M. P. je po tem dogodku pričela groziti, da bo zažgala lastno stanovanjsko hišo, sin pa se za to ni kaj prida zmenil. Še več, materije lastnoročno izročil vžigalnik, s katerim je odšla v klet in tam zanetila ogenj, ki se je bliskovito razširil po hiši. Objekt je v celoti zgorel, skupne škode je za kar 800.000 tolarjev, oba osumljenca pa so policisti izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega Temeljnega sodišča. mm**' m j* ■BH ALI JE KRKA PRIMERNA ZA KOPANJE? — Ne le Otočec, kot kaže naš posnetek, tudi ostala obrežja naše nekdanje lepotice Krke so že dobrih štirinajst dni polne kopalcev. Mlado in staro skače vanjo, bolj preračunljivi po njej le bredejo in opazujejo njeno cvetenje in vohajo smrad. Krka pa nemo teče. Sama ni kriva, da je takšna, kot je. Umazaljo je človek in sedaj čaka na odrešenje. »Pred letije bila kanalizacija, je sedaj kaj manj onesnažena? Alije primerna za kopanje?« so se otnogi spraševali, mi pa smo na 9. strani Dolenjskega lista pripravili odgovor. (Foto: J. Pavlin) Po vročem in soparnem tednu bo v noči na nedeljo Slovenijo prešla hladna fronta. Ohladilo se bo. Okrevanje turizma? A vtomobilske reke, o katerih smo poslušali predvsem zadnja dva skoraj tropsko vroča vikenda, s slovenskim turizmom nimajo veliko skupnega. Včasih ni bilo dosti drugače, le da se je pločevina kotalila še po »dolenjki«, sedaj pa se v glavnem proti Postojni in naprej proti morju. Predvsem proti hrvaškemu, kot nekdaj. To ne bi nikogar motilo, če ne bi slovenske turistične zmogljivosti, ki so zaenkrat posebno z zdravilišči močne tudi na južnem koncu dežele, računale, da del tega toka preusmerijo k sebi To se skoraj ni zgodilo. Kdor je pripravljen malo tvegati, gre v cenejšo Istro, komur balkanska geografija ni najbližja, si ne upa niti v Slovenijo. Vsa propaganda, ki je bila tako ali tako preslaba, čeprav je veliko slišati o projektu promocije Slovenije, ne pomaga kaj dosti Večji del Slovencev pa za kaj več kot za kakšen dan v bazenu tako nima. Pravi čudež, da turistično gospodarstvo — marsikdo mu privošljivo žuga, ker ni spustilo cen pod tiste, ki vsaj pokrivajo stroške — še ni povsem pod vodo. Z avgustom, ko vročina neznosno pritiska, počitniški čas pa se je prevesil v drugo polovico, pa število gostov v Sloveniji vendarle razveseljivo narašča. Slovenskega in s tem tudi dolenjskega turizma to ne bo rešilo, lahko pa mu pomaga k ponovnemu počasnemu postavljanju na noge. . Z. LINDIČ-DRAGAŠ, Na Hrvaško prek Mirčevega križa? V Novem mestu dopolnjujejo republiški predlog obmejnega ________območja__________ NOVO MESTO — Republika Slovenija že nekaj časa pripravlja s sosednjo Hrvaško predloga sporazuma o obmejnem prometu in o obmejnem gospodarskem sodelovanju. V okviru tega bo s pogajanji določen dokončni obseg obmejnega območja in število ter lokacije mejnih prehodov za maloobmejni promet. V novomeški občini menijo, da je predlog ministrstva za zunanje zadeve po določitvi obmejnega območja potreben dopolnitve, saj v njem ni upoštevano dosedanje življenje in komuniciranje v prostoru. Predlog za določitev obmejnega območja v novomeški občini navaja naslednja naselja: Cerov Log, Gabije, Iglenik, Imenje, Javorovica, Jugorje, Konec, Mihovo, Podgrad, Veliki Ban, Veliki Cerovec, Vinja vas. Ministrstvo je pri njegovem oblikovanju upoštevalo vsa naselja ob meji, prometno povezanost obmejnih slovenskih in hrvaških območij, dnevno ali tedensko migracijo delavcev in šolaijev med obmejnimi območji obeh držav, geografsko zaokroženost posameznih delov območja. Novomeški izvršni svet predlaga, naj bi iz spiska črtali Imenje, razširili pa ga z naslednjimi naselji: Mihovec, Pristava, Mali Cerovec, Vrhe, Dolž, Zajčji Vrh, Sela, Pangrč Grm, Gor. Suhadol, Vratno, Apnenik, Drča in Mali Ban. Na predlog krajevne skupnosti Šentjernej je slovensko zunanje ministrstvo zapisalo, naj bi bil mejni prehod za maloobmejni promet Mirčev križ na Gorjancih. Občinska vlada meni, da na predlagani lokaciji ni očitnih potreb po prehodu in da ni smiselno vztrajati pri tem predlogu. Zastopnik Novega mesta Laščan? V Novem mestu imajo pripombe na združevanje občin v volilne enote in delitev občin na volilne okraje — Boljša rešitev: oživitev pojma širše Dolenjske NOVO MESTO — Kdaj bodo v Sloveniji nove volitve, ni mogoče napovedati, saj poslanci v republiškem parlamentu na zadnjem zasedanju pred počitnicami niso sprejeli volilne zakonodaje. Tudi na septembrskem zasedanju parlamenta bo šla težko skozi, posebno, če ne bo razčiščeno tudi s pripombami, ki jih imajo podobno kot drugje po Sloveniji — posebno v Beli krajini — v Novem mestu na določitev volilnih enot in okrajev za volitev poslancev v državni zbor in državni svet. Novomeško nezadovoljstvo je povezano predvsem z združevanjem posameznih občin v volilne enote in delitvijo občin na volilne okraje. Razdelitev Slovenije na osem volilnih enot z enakim številom prebivalcev je povzročila, da so v posamezne enote združene občine in regije, ki so med seboj slabo povezane. Poleg tega je Novo mesto oz. Dolenjska za volitve v državni zbor povezana drugače kot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet. V Novem mestu predlagajo, naj bi bili obe volilni enoti sestavljeni enako, in sicer iz dolenjskih, belokranjskih, posavskih ter kočevske, ribniške in grosupeljske občine, ki predstavljajo območje širše Dolenjske. Sedaj je volilna enota tako sestavljena za volitve v državni svet, za volitve v državni zbor pa je novomeška občina skupaj s Čr- nomljem, Metliko, Trebnjem, Brežicami, Krškim, Sevnico, pa s Hrastnikom, Trbovljami, Zagorjem in celo Laškim. Za upoštevanje novomeškega predloga bi bilo treba dopustiti, da bi bile volilne enote po številu prebivalcev za desetino večje ali manjše od povprečja. Obstaja še druga možnost. Namesto osmih bi lahko določili več, 22 volilnih enot. Toda zaradi majhnega števila voljenih kandidatov bi imeli možnost neposredne izvolitve le kandidati večjih strank, večje število kandidatov pa bi bilo izvoljenih posredno prek nacionalnih list. V Novem mestu trdijo, da bi takšna rešitev le navidezno omogočila večjo zastopanost poslancev tudi po regionalni in ne samo po strankarski pripadnosti. Veliko pripomb je v Novem mestu tudi na oblikovanje volilnih okrajev znotraj šeste volilne enote. Ta zajema enajst občin in je razdeljena na enajst volilnih okrajev, vendar tako, da so praktično vse občine razdeljene na dva ali še več volilnih okrajev. Novomeška občina je razdeljena na štiri. Dolenjske Toplice in Uršna sela naj bi od tega volile skupaj s Črnomljem, podgoijanske krajevne skupnosti s Šentjernejem vred pa skupaj z Metliko. V Novem mestu menijo, da bi volilne okraje morali prilagoditi občinskim mejam, posamezne dele občin naj bi le izjemoma vključili v okraje s sedežem v drugi občini. Brez upoštevanja krajevnih značilnosti in utečenih medsebojnih povezav oblikovanje volilnih enot in okrajev namreč ne more biti kaj posebej sprejemljivo za ljudi. Z. L.-D. Na cesti so tudi šolani ljudje Na zavodu za zaposlovanje za Dolenjsko je bilo juni a prijavljenih 3.447 iskalcev zaposlitve — Zaposlitveni trendi vendarle ugodnejši____________________ NOVO MESTO — Po podatkih novomeške enote republiškega zavoda za zaposlovanje seje negativen trend zaposlenosti iz lanskega leta v prvih letošnjih mesecih v dolenjski regiji nekoliko umiril. Povprečna zaposlenost se je sicer znižala za skoraj 5 odst., predvsem zaradi upada zaposlenosti v gospodarstvu za 6,4 odst., medtem ko se je v negospodarstvu povečala za 1,2 in pri obrtnikih za 2,4 odst., povečane potrebe po delavcih in pripravnikih pa vendarle kažejo na rahlo oživljanje zaposlovanja. V prvih petih mesecih je bilo v štirih dolenjskih in belokranjskih občinah izkazanih 1.637 potreb po delavcih, kar je za 55,5 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Pokrili sojih 1.261, kar je za skoraj 58 odst. bolje kot lani. Na zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da so povečane potrebe predvsem rezultat aktivne politike zaposlovanja, posebno akcije tisoč novih delovnih mest in sofinanciranja pripravništva. Pri slednjem ministrstvo za delo s septembrom pripravlja nekaj novosti, predvsem dodatno stimulacijo za zaposlitev za nedoločen čas po končanem pripravništvu. Brezposelnost je v prvih petih letošnjih mesecih v dolenjskih in belokranjskih občinah naraščala nekoliko počasneje, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je bila večja skoraj za polovico. Najvišjo rast brezposelnosti so imeli v Novem mestu (57,2 odst.), najnižjo pa v Metliki (15,3 odst.). Skupno TABORNIKI Z MIRNE VŽUŽEMBERKU— Deset let so taborniki z Mirne preganjali vroče julijske in agustovske dni v taboru Pavičinipri Pulju. Lani so prvič ostali doma in postavili šotore v Šmarjeti, letos pa ob Krki na Loki pri Žužemberku. Danes zaključujejo desetdnevni tabor. Petintrideset tabornikov je bilo z novo lokacijo zadovoljno, čeprav je Krka v tem delu zelo osvežilna, da ne rečemo mrzla. Poleg kopanja so imeli v programu tudi čolnarjenja, pohode in taborniške veščine. (Foto: J. Pavlin) SINDIKATI O »BOHORJU« SEVNICA — V tukajšnji obrtni zadrugi Bohor že od marca letos niso prejeli plač. Zaposleni so na t.i. čakanju. V tem času sojih poklicali na delo, vendar ne dobijo plač, niti povrnjenih stroškov za prihod na delo. Delavci so na priporočilo posavske podružnice svobodnih sindikatov vseeno šli na delo, saj bi ga v nasprotnem primeru izgubili. V omenjeni sindikalni organizaciji zatrjujejo, da je občinski izvršni svet storil premalo za izboljšanje razmer v obrtni zadrugi in da slednja trenutno posluje popolnoma nezakonito. V sindikatih pričakujejo, da bo v razmere posegla tudi delovna inšpekcija. r Ustanovil jih je požar šest desetletij gasilcev z Dvora — Počastitev DVOR — Če v Stavči vasi 30. julija 1932 ne bi bilo strašnega požara, kije naenkrat upepelil 28 poslopij, gasilci Dvora še ne bi praznovali svoje 60-letnice. Takrat so spoznali, kako težko je pomagati • Jubilej je bil priložnost, da so zaslužnim gasilcem podelili visoka republiška in občinska gasilska odličja. Praznovanje so združili s tradicionalno veselico, ki sta ji ton dajala pevka Helena Blagne in ansambel Top line. Pripravili so tudi tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«, žrebanje vstopnic in še nekaj drugih zanimivosti. Prireditev so podprla nekatera podjetja: Suha krajinai Comerce, Ergo z Dvora, Keko Žužemberk, Tilia in Triglav, Birooprema, Plamex in še nekateri. človeku neorganizirano in z golimi rokami. Kmalu po požaru seje sestal prvi upravni odbor, v katerem so bili: učitelj Ciril Dekval, Anton Repar, vodja žage na Jami, pa kolar Jože Vovk, občinski tajnik Alojz Dular, trgovec Dušan Može, čevljar Viktor Vovk in krojač Slavko Grum. Še isto leto so zgradili gasilski dom, kupili črpalko s cevmi in vozom vred. Že ob ustanovitvi je gasilsko društvo na Dvoru štelo 30 članov. V vsej svoji zgodovini so imeli dvorski gasilci kar nekaj avtomobilov, za katere je skrbel mehanik Edo Glavan. V posebni številki glasila Fužina, kije v celoti posvečena jubileju gasilcev, smo lahko prebrali, kako je gasilcem služil rdeče pobarvani vojaški kamion džems. Ko je odpeljal na požar, je skoz izpuh tako pokal, da so se mu vsi umikali. Velika želja dvorskih gasilcev pa je bila zgraditi dom. Vse želje se niso uresničile, zato pa so se 1979. odločili, da stari dom popravijo in razširijo. V tako prenovljenem domu so našli prostore tudi upokojenci. Poleg darovalcev je bil glavni vir sredstev za obnovo z organizacijo piknika »Na valovih Krke«, ki je bil z letošnjo prireditvijo že dvajseti po vrsti. V šestdesetih letih so dvorski gasilci sodelovali pri gašenju 80 požarov na domačem območju in pomagali tudi sosednjim društvom. Danes je v društvo vključenih kar 189 članov.« V zadnjem času smo ponosni, da med gasilce spet stopajo mladi. Pridno vadijo in svoje znanje pokažejo na raznih tekmo- Sv . z*' ^ ■HkJKk ■ m USTANOVNA ČLANA — Mirko Repar in Franc Glavan sta prvi živi priči 60-letnega delovanja gasilskega društva Dvor. Še posebej Mirko Repar, ki je bil več čas aktiven v upravnem in nadzornem odboru društva. Na sliki sta skupaj s sedanjim predsednikom Jožetom Banom in tajnikom Slavkom Piletičem. (Foto: J. P.) vanjih. Mladi so porok, da naše gasilstvo ne bo zamrlo«, je v slavnostnem govoru poudaril predsednik Jože Ban, ki društvo vodi že dobrih deset let. J. PAVLIN je bilo v začetku junija v regiji 3.447 prijavljenih iskalcev zaposlitve. Od tega jih je bilo 521 zaradi stečaja podjetij, 355 je bilo trajnih presežkov, 695 pa jih je iskalo prvo zaposlitev. Skoraj polovica vseh iskalcev dela je mlajših od 26 let, četrtina pa je težje zaposljivih. 46,3 odst. iskalcev zaposlitve je ženskega spola. Največ nezaposlenih je seveda v • 46 odst. vseh brezposelnih v dolenjski regiji je upravičenih do ene od oblik socialne pomoči brezposelnim. Denarno nadomestilo je maja prejemalo 1.017 brezposelnih, denarno pomoč pa 571 prijavljenih iskalcev dela. Novem mestu, 2.043, v Črnomlju jih je 600, v Trebnjem 539, v Metliki pa 265. Letos se nadaljuje hitrejše naraščanje brezposelnosti šolanih ljudi, ne le tistih s srednješolsko, ampak tudi z višješolsko in visokošolsko izobrazbo. To je posebno opazno v novomeški in trebanjski občini. Med brezposelnimi je poleg delavcev brez poklica sicer največ prodajalcev, kuharjev, ekonomskih tehnikov, gimnazijskih maturantov, avtomehanikov, administratorjev, natakarjev, šoferjev, strojnih tehnikov in mehanikov, strugarjev itd. Nezaposlenih s šesto stopnjo izobrazbe je 69, s sedmo stopnjo pa 41. Gre za najrazličnejše poklice od pravnika in ekonomista do zdravnika, arhitekta, profesorja in tudi oficirja ter policista. Z. L.-D. • Ks--ka so v prehrani domačih živali cenjene oljne pogače, ki so odlična beljakovinska krma. Iz tone olja je mogoče pridobiti 9501 takega pogonskega goriva. Če bi se kmetija hotela sama oskrbovati z njim in ji ne bi bilo treba kupovati goriva na bencinskih črpalkah, bi morala z ogrščico, na primer — zasejati 15 odstotkov svojih pridelovalnih površin. Za zdaj je tak način oskrbe sicer še dražji, kot je običajen, toda kdove kakšni časi nas še čakajo? razseljevanju. Možnost drugačne sanacije kaže tudi primer iz Colorada v ZDA, kjer gradijo farme za 320.000 prašičev. Na podobnih osnovah pridobivanja in distribucije plina ali v končni fazi tudi elektrike pa je organizirana tudi neka farma pri Beogradu ter centralna čistilna naprava pri Celovcu. M. L.-S. DEBELA A VSTRIJSKA MOŠNJA Dunajsko finančno ministrstvo je pred kratkim objavilo podatke o državni pomoči kmetijstvu, ki potrjujejo, da je kmet naše sosedne države med najbolj zaščitenimi na svetu. Razne oblike državne pomoči, od subvencij do davčnih olajšav in socialnih pomoči, znašajo v A vstriji kar 47 milijard šilingo v, to pa ni dosti manj od celotne vrednosti kmetijske proizvodnje, ki doseže 53 milijard šilingov. Če upoštevamo, da v avstrijskem kmetijstvu dela 208.000 ljudi, pride tako na vsakega od njih 226.000 šilingov ali po zadnjem tečaju v našem denarju kar 1.660.000 tolarjev. Slovenija še dolgo ne bo mogla tako izdatno pomagati kmetijstvu in to bi morali upoštevati vsi tisti, ki tako radi delajo tovrstne primerjave. -n DO KONCA AVGUSTA 92 TRAKTORJI TORPEDO PO UGODNIH CENAH TD55A 4x4 s kabino 907.000 SIT TD55A 4x4 s streho 835.000 SIT TD55 2x4 s kabino 798.000 SIT TD45 2x4 z okvirom 599.000 SIT Prometni davek vključen v ceno. Za trgovce ugodni rabati. Dobava takoj. Informacije tel.: 061 312-486, po 16. uri in sobota tel,- 061-574-827. UGODNO! Prodamo umetno gnojilo 15:15:15 po 680 SIT/50 kg tel: 068-58-280; fax 58-004 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja; mag. Julij Nemanič Več o zavrelki Na željo nepoznanega vinogradnika iz Krškega, ki me je prosil po telefonu, naj kaj napišem o zavrelki, ki se v poletni vročini kaj rada pojavi, navajam naslednjo razlago tega pojava in dodajam navodila za preprečitev. Povzročitelji so bakterije, ki razgradijo vinsko kislino, tvorijo ocetno kislino in ogljikov dioksid, zmanjšajo količino skupne kisline, povzročijo počrnelost vina, ijavenje na zraku, motnost in brezokusnost. Bakterije zavrelke napadejo sladkorje, ki jih imenujemo pentoze in jih vinske kvasovke ne morejo predelati v alkohol. Zgodi se, da se zniža ostanek nepovretega sladkorja ali reducirajoči sladkor in vinska kislina na nič. Zavrelka je sinonim za mlečno fermentacijo vinske kisline. Več različnih vrst bakterij se lahko v določenih razmerah prilagodi za ta nezaželeni proces. Kakšne so te razmere? PH, ki označuje kislost vina, je faktor, ki skoraj odloča, ali so možnosti za to spremembo vina ali ne. Poskusi so pokazali, da so šele vina s PH nad 3,5 občutljiva za tako kvarjenje. V posavskem rajonu se pH vin giblje med 3,0 do 3,3, lahko tudi do 3,5 in več, če je v našem vinu prišlo do močnega razkisa vina. Na srečo so bakterije zavrelke zelo občutljive za žveplo. Majhna doza SO 2 jih že onemogoči, 10 do 20 mg/l jih ustavi v razmnoževanju, doza 25 do 40 mg/l pa ubije. Pogoj, ki je tudi opazen za razvoj te bolezni, je temperatura. Poskusi so pokazali, da se je v vseh posodah z vinom, ki so jih cepili s temi bakterijami, začela zavrelka pri temperaturi 25° C. V teh vročih dneh je notranjost večine zidanic ogreta na 25° C, v manjših posodah pa tudi vino. Nevarnost za zavrelko obstaja v vseh sodih, kjer je bilo vino samo enkrat pretočeno. Praviloma pretočimo vino prvič pred božičem, drugič 6 tednov po prvem pretoku in tretjič v maju pred nastopom vročine. Tako kletaijeno vino je varno pred zavrelko. Iz napisanega je razumljivo, kako preprečimo zavrelko. Ako imamo 5-odst. vodno raztopino S02, 1 dcl/hl prepreči take vrste spremembo vina. Ali se da kaj pomagati, če je vino že zavrelo? Delno že. Žveplamo še močneje, ob pretoku najmanj eno žveplenico na 1 hi, in čiščenje vina. Želatina lahko vino zbistri, tudi lahko pentagel, ali posneto mleko... Naredimo poskus v malem, v prozorni litrski steklenici. Odločimo se za čistilo, ki je najbolj uspelo. Vino ne bo več tako, kot je bilo pred pojavom zavrelke, bo pa užitno, če mu dodamo vsaj 1 gram na liter vinske kisline, to pomeni kg vinske kisline za 1.000 litrov vina. Nesreča je, da zavrelka pomeni istočasno povečanje količine hlapnih kislin ali ocetni cik. Če ta pojav ni premočan, ne bo katastrofe. Ocetno cikanje nastopi prej pri višji temperaturi in ga tudi povzročajo bakterije. Na srečo so vse bakterije občutljive za žveplanje. Svetujem vsem vinogradnikom, ki opazijo praskanje v grlu po požirku vina, ali jih vino spominja na kis, da vino odnesejo v laboratorij in naročijo analizo za hlapne kisline. Ako bo rezultat nad 0,8 g/l, je vino že resno ogroženo, enako leseni sod. Tako vino je potrebno zažveplati in pretočiti v posodo iz stekla ali nerjaveče kovine in po možnosti dotočiti. mag. JULIJ NEMANIČ Mlečne krize ne rešuje cesta Velikanska razlika v produktivnosti našega in evropskega kmeta — Ob vsem ga-ranju ne bi zdržali tekme — Evropske higienske norme daleč nad našimi Zahodna Evropa ni skupnost obljubljenih dežel, kjer se cedita med in mleko, temveč je predvsem prizorišče trdega ekonomskega boja, kakršnega si pri nas mnogi niti ne predsta vlja- • Že tako slabe stvari se še poslabšujejo, če upoštevamo še kakovost mleka. V prvih šestih mesecih letos je imelo pri nas namolzeno mleko v povprečju 4,5 milijona mikroorganizmov v mililitru, evropska norma pa dovoljuje največ 300.000. Tu čaka rejce prav toliko dela kot pri prizadevanju za nujno zmanjšanje proizvodne cene. Raziskovalna študija, ki so jo pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, ugotavlja, da bi že ob sedanjih razmerah stroške pridobivanja mleka lahko zmanjšali za 30 odst. To bi za perspektivo kmeta pomenilo mnogo več kot pa štrajkanje po cestah. jo, demagogi — in teh med politiki ni malo — pa o njem zavestno molčijo. Kaj pomeni zdržati evropsko tekmo v pridobivanju mleka, komentiramo po zanimivem analitičnem prispevku, ki ga je za Delovo prilogo Znanje za razvoj napisal inž. Andrej* Orešnik. Mlečna kriza, ki jo doživlja Slovenija že dalj časa, ima globoke korenine v popolni strukturni neprimernosti in precejšnji tehnološki zaostalosti slovenskega kmetijstva. V Evropski gospodarski skupnosti ima povprečen rejec v svojem hlevu desetkrat več krav, kol jih ima v povprečju naš kmet. Pred šestimi letije redil 37 krav molznic, naš pa le tri in pol. Zdaj je razmerje še slabše za nas, saj v zahodnih deželah koncentracija poteka hitreje in za majhne ter neuspešne rejce tudi bolj brezobzirno. Tako velika razlika v produktivnosti našega in evropskega kmeta vpliva na ceno tako odločilno, da slovenski kmet ne bi zdržal konkurenčne tek- HELENA MRZUKAR me, če bi pri nas zavladale evropske proizvodne zakonitosti Preprosto propadel bi, od oddanih povprečnih 6.720 litro v mleka, kolikor je znašala prodaja leta 1990, ne bi mogel niti životariti Ob zaščiti, kakršno pač imamo, je kljub vsej strukturni in tehnološki zaostalosti (v Sloveniji samo 0,8 odst. kmetij dosega tehnološko opremljenost evropske intenzivne reje) mleka preveč. Izguba jugoslovanskih tržišč, kamor smo od okrog 580 milijonov litrov tržnih presežkov izvozili kar 100 milijonov litrov, je stvari še poslabšala. Ob opisanih razlikah med našo in evropsko pridelavo je večji izvoz na zahod bolj ali manj le pobožna želja. M. LEGAN | gospodinjski kotiček Polnjene buče in bučke T. / > t * * *> '' . - i • * t N l/ 1N0 18« 18*4 19M IMS 1880 18«' 1884' IM* 18«' t»7o' im' 187«' 187«' 187«' 1«o' 18«' 1884 ’ Im' 18«' 1880 1801 1803 1800 1867 1808 1881 18« 18« 1807 18« 1871 1873 1873 1877 1878 INI 18« 18« 1887 18« INI K RA V MA N J, MLEKA VEČ—Kotje raz vidno iz diagrama, seje število krav molznic v Sloveniji zmanjšalo za tretjino. Toda mleka je vseeno preveč, ker tehnologija reje napreduje. Podobno kot v zahodni Evropi (Evropski skupnosti), kjer je od leta 1973 do leta 1987 število mlečnih gospodarstev nazadovalo od 2.432.000 na 1.242.000, lahko tudi pri nas pričakujemo nadaljnje zmanjševanje števila kmetij, ki oddajajo mleko. Prihodnost je pač na strani velikih rejcev. Družina bučevk je doma na ameriški celini in zajema več kot 800 vrst. Pridelujejo buče najrazličnejših barv, oblik in velikosti. Pri nas pripravljamo jedi iz poletne ali vrtne buče, ki ima mehko lupino in zimske ali poljske buče s trdo lupino. Poletne buče z mehko lupino pobiramo, ko še niso dozorele. Zaradi blagega, orehastega okusa med njimi najbolj slove majhne bučke. Njihovo meso je tako nežno, da lahko uživamo surovega. Mlade vrtne bučke so najokusnejše dolge do 15 centimetrov. K poletnim bučkam prištevamo ameriško rumeno ali zeleno krivo in ravnovratko, bledozeleno piškotno bučko in nabrazdane pastetne bučke. Glede na predelavo v kuhinji se prav malo razlikujejo med seboj. Vse so prijetnega, blagega okusa in če se predolgo kuhajo, se spremene v kašasto gmoto. Okusnejše so in tudi obliko obdržijo, če jih kuhamo v lupini. Velike sorte se obnesejo za nadevanje in pečenje. Zelo primerna sta zeliščni in mesni nadev. Manjše buče kuhamo ali dušimo in jih ponudimo s surovim maslom ali drugo mehko zelenjavo, na primer s paradižniki. Lahko jih tudi naribamo in napravimo cvrtke, vendar jih moramo poprej posoliti, da spuste vodo. Poletne buče s čvrstim mesom pa so primerne vložene z mešano zelenjavo. V kuhinji se vse bolj uveljavljajo poljske buče ali golice s trdo iupino in dišečim, nekoliko vlaknastim mesom ter z velikimi pečkami, ki jih jemo posušene. Vse te vrste buč so brez maščob in holesterola in v 100 gramih surove buče je 87 KJ ali 20 Kcal, 1 gram proteinov, 4 grame ogljikovih hidratov in 2 miligrama natrija. Kako pripravimo polnjene bučke? Potrebujemo 4 do 6 podolgovatih bučk, 250 gramov sesekljanega ali zmletega mesa, 1 zrezano čebulo, kos starega belega kruha, 1 jajce, peteršilj, sol, poper, olje in nariban sir. Bučke operemo in izdolbemo meso in semenje. Kuhamo jih 10 minut v osoljeni vodi. Za nadev zdušimo na olju meso in čebulo, dodamo namočen in ožet kruh, jajce, zrezano bučkino meso in začinimo. Maso dobro premešamo in napolnimo bučke. V premazanem pekaču jih pečemo 40 minut in proti koncu jed potresemo z naribanim sirom. Poleg serviramo dušen riž ali slan krompir. usta 1992 I IZ NKŠIH OBČIN rsm i liLOit IZ NKŠIH OBČIN NOV TOVORNI TERMINAL — Četrtkova otvoritev novega terminala BTC za tovorna vozila in vhodne stavbe s prostori za BTC, carinsko službo in špediterje v Češči vasi je bila deležna precejšnje pozornosti tudi pri krajanih Češče vasi Pomen naložbe sta prisotnim razložila Vinko Kocjančič iz upra vnega odbora delniške družbe BTC ter podpredsednik novomeške vlade in občinski gospodarski minister Andrej Kirm. (Foto: Z. L.-D.) Tovornjaki zunaj mesta Delniška družba BTC je na novo lokacijo v Češči vasi iz Bršljina preselila tovorni terminal ČEŠČA VAS — Delniška družba BTC je pred tednom v Češči vasi pri Novem mestu predala namenu terminal za tovorna vozila. Na 5 tisoč kvadratnih metrih urejenega platoja lahko naenkrat parkira 35 tovornih vozil s priklopniki, ki med čakanjem na ureditev carinskih formalnosti poslej ne bodo več obremenjevala gostega prometa v Bršljinu in povsem premajhnega prostora na dosedanji lokaciji. Selitev na novo, primernejšo lokacijo v Češči vasi je BTC pripravljal več let. V prvi fazi je kot najpotrebnejši narejen terminal za tovorna vozila, na katerem bodo vozila, ki prevažajo carinsko blago, lahko normalno počakala, da bo opravljen carinski postopek in potem blago dostavila naročnikom. Zgrajen je tudi vhodni objekt, v katerem ima prostore BTC, carinska nadzorna služba in tudi špediterska po- djetja. Sam terminal je stal BTC milijon mark, v urejanje kompleksa v Češči vasi pa je BTC doslej vložil okrog 3 milijone mark. Zgraditi je bilo namreč treba tudi infrastrukturo, vodovod, kanalizacijo, elektriko, ptt, pri modernizaciji ceste od Novega mesta proti Češči vasi pa je pomagala novomeška občina. Tovorni terminal je le prvi del obsežnega zazidalnega programa BTC v Češči vasi, ki se tudi odlično vključuje v načrte o novomeških obvoznih cestah. V prihodnjih letih je predvidena še izgradnja skladišč-no-distribucijskega, pa celo proizvodnega kompleksa, seveda v skladu s potrebami in možnostmi dolenjske regije. S tem bo naložba, ki sedaj ni posebno dobičkonosna, dokazala svojo smotrnost in ekonomsko učinkovitost. Z. L.-D. Za začetek je treba preživeti Kljub nemogočim razmeram za turistično dejavnost je Pionir Tours lani posloval brez izgube — Tudi letos boj za preživetje z alternativnimi programi NOVO MESTO — Ravno v času, ko naj bi nanovo ustanovljena delniška družba Pionir Tours predvsem s prodajo Pioniijevih počitniških zmogljivosti lani polno zaživela, so se zaradi negotovih razmer in vojne, najprej slovenske, potem pa hrvaške in bosanske, enako kot v vsem slovenskem turizmu zanjo začele težave. Z najmanj 70-odstotno zasedenostjo kapacitet, ki seje kljub razmeroma visokim cenam napovedovala, v začetku maja, seveda potem ni bilo nič. Daje Pionir Tours leto zaključil uspešno, z vsaj minimalnim dobičkom, se je bilo treba nemalo truditi. Letos težave niso nič manjše. »V preteklih letih smo imeli v naših urs v okviru svoje registracije dela vse počitniških kapacitetah — do zasedbe mogoče od posredovanja do trgovine, apartmajev na Hvaru in v Červaiju je da bi vendarle ustvaril primeren rezul- šlo za 400 postelj — ob morju in v no- tat, predvsem pa preživel turistično zelo tranjosti povprečno 24 do 30 tisoč noči- neugodne čase. »Moramo upati na umi- stvo sicer potrebovalo, so pa edina dolgoročnejša perspektiva. Z. L.-D. tev v sezoni. Lani jih ni bilo niti pet tisoč, letos kaže, da bo še slabše. S cenami, ki komaj zadoščajo za pokrivanje stroškov, hrvaškim nismo konkurenčni. Doma interesa za počitnikovanje skoraj ni, vidi se, da kupna moč zelo upada. Tudi s tujimi gosti bolj žalostno kaže. Še pred dvema letoma smo imeli sklenjene zelo dobre aranžmaje z Italijani, predvsem za apartmaje v Stinicah, v katerih je bilo tedensko 200 do 300 gostov. Takih časov ne bo spet prav kmalu,«j>ravi direktor Pionir Toursa, Marjan Sonc. Zaradi zastoja pri prodajanju zmogljivosti, predvsem tistih, s katerimi razpolaga v obmorskih krajih, Pionir To- BLAGOVNICA ŠE BREZ LASTNIKA NOVO MESTO — Velika gradbena jama sredi Novega mesta na Novem trgu, ki že dolgo jezi Novo-meščane, počasi le dobiva končne obrise. GIP Pionir tam zida blagovnico, poslovno stavbo, parkirno hišo, v kateri bo 300 parkirišč, ter poštni objekt. Gradnja blagovnice je trenutno sicer spet prekinjena, saj še vedno ni znano, čigava bo. Resni razgovori potekajo z Dolenjko, Dolenjskimi pekarnami in tujim partnerjem, vendar dokončnega podpisa pogodbe in s tem denarja še ni. Zadeve naj bi predvidoma dorekli v avgustu. V tako imenovanem B objektu je neprodana le še zadnja etaža, tako da naj bi ga do konca leta dokončali do tretje gradbene faze. • Varčevanje pomeni, da denar od davkov samo z eno roko mečemo skoz okno. (Nahr) • Prihodnost pripada grobovom in narodom. (De Lillo) • Politika je umetnost izbiranja med slabim in slabšim. (Mitterand) • Ljubezen je zasebni sveto vni dogodek. (Polgar) Vprašati za ceno ni neokusno Zasebna konkurenca pri pogrebnih storitvah Brežice naj same hranijo svoje odpadke Sporočilo za javnost V zadnjem času so javna glasila večkrat poročala o težavah, s katerimi se v občini Brežice srečujejo pri deponiranju komunalnih in drugih odpadkov. V poročilih je bilo kot ena od rešitev teh težav omenjeno tudi začasno deponiranje odpadkov iz občine Brežice na komunalno deponijo v Leskovec pri Brusnicah, o čemer naj bi se vodstvi obeh občin že dogovorili. Takšna »rešitev« je pri občanih upravičeno naletela na vrsto vprašanj in na negodovanje. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto obvešča javnost, da je pristojni upravni organ občine Brežice res predlagal, da bi problem brežiških komunalnih odpadkov začasno reševali z njihovim deponiranjem v občini Novo mesto. Seveda je takšno možnost Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, ki mu je bil takšen predlog omenjen, odločno zavrnil. Deponiranje odpadkov iz drugih okolij v občini Novo mesto bi lahko dovolila le občinska skupščina. Le-tej pa izvršni svet takšnega predloga za brežiške odpadke, kakor tudi ne za katerekoli »tuje« odpadke, ne namerava posredovati. Odpadki iz občine Brežice torej niso in ne bodo deponirani v občini Novo mesto. JOŽE PRESKAR član izvršnega sveta NOVO MESTO — Poroka in smrt najbližjih sta nedvomno dogodka, pri katerih je ljudem, če drugega ne, nerodno gledati na denar. Toda časi so takšni, da se stvari po sili razmer spreminjajo tudi pri tem. Novomeščan Leopold Oklešen, do osamosvojitve vodja pogrebne službe v Komunali, je že pred dvema letoma hotel začeti delati na svoje. Čeprav je po Sloveniji že bilo nekaj takšnih zasebnih podjetij, ga njemu ni uspelo registrirati, tako daje na koncu letos februarja zašel med obrtnike. »Opravljam vse pogrebne storitve, od prevozov pokojnika do popolne organizacije pogreba, na voljo imam tudi ves pogrebni material, s krstami in žarnimi školjkami vred. Pogrebce imam v glavnem vedno »svoje«, da ni težav, kadar ni preveč dela, pa tudi grob skopljem sam. Tako se da stroške pogreba, ki niti za najbolj skromno varianto niso majhni, precej zmanjšati. Deset tisočakov ali še kaj več pa danes za marsikoga ni majhen denar,« pravi Oklešen, ki mu pri opravljanju dejavnosti pomaga tudi žena. Ker vidi stiske ljudi, omogoča pogrebne stroške svojcem plačati celo na obroke. Na pokopališčih v Novem mestu in bližnji okolici, s katerimi upravlja Komunala, mu pri opravljanju pogrebnih storitev sicer ne pustijo zraven. Opravi lahko le prevoz in se dogovori za pogreb, kar je navsezadnje za naročnika še vedno nekaj ceneje, saj krajših prevozov do 20 kilometrov niti ne računa, za druge pa ima nižjo ceno. »Ko sem se odločal za samostojno opravljanje dejavnosti, sem vedel, v kaj se podajam. Na razpolago moram biti in sem vsako uro podnevi in ponoči, grem, kamorkoli je treba in se potrudim narediti vse okrog zadnjega slovesa od pokojnika tako, da bi bilo svojcem čim manj težko,« pravi Oklešen. Z. L.-D. Leopold Oklešen V SOBOTO VELIKO SREČANJE UPOKOJENCEV NOVO MESTO — V soboto, 8. avgusta, bo na Jasi v Dolenjskih Toplicah tradicionalno srečanje vseh upokojencev z območja novomeške občine. Začelo se bo dopoldne ob 11. uri in nadaljevalo vse do noči. Udeležencem pripravljajo poleg izbranega kulturnega programa še bogat srečelov, pri katerem bo vsaka srečka zadela. Kajpada bo večina majhnih, nekaj pa tudi prav lepih in vrednih dobitkov. Pričakujejo nad 2.000 upokojencev, saj je bilo že do 1. avgusta prijavljenih 32 avtobusov s potniki. R. B. KAJ BO V NEKDANJEM DOMU JLA? NOVO MESTO — Stanovanjsko podjetje Zaija bo na osnovi javnega razpisa v imenu občinskega izvršnega sveta do konca avgusta zbiralo ponudbe za najem prostorov v nekdanjem domu JLA v Novem mestu in za pripravo projekta njegove rekonstrukcije oz. usposobitve za uporabo, ki naj bi po oceni stala okrog 2 milijona mark. Dom pa je zgrajen tako, da bi v njem lahko dobile prostore tako javne kot podjetniške dejavnosti. Razpis za najem prostorov v domu JLA omenja možnost organiziranja kulturnih, rekreativno-zabaviščnih, gostinskih, trgovskih, informativnih, kongresnih in drugih poslovnih dejavnosti. Zavržena ne bo niti morebitna ponudba kapitalskega sodelovanja pri gospodarjenju z objektom, četudi soinvestitor ne potrebuje prostora v njem. ritev in ureditev vseh zunanjih dejavnikov, da se bodo ljudje počasi le začeli spet odločati za oddih, najprej vsaj za enodnevne, dvodnevne in vikend izlete,« pravi Sonc. V Pionirju Toursu so se lotili organizacije letalskih poletov za potrebe delavcev Pionirja in slovenske gradbene operative sploh, ki dela na tujem. Želijo se uveljaviti tudi kot organizatorji bivanja in prehrane teh ljudi na oddaljenih gradbiščih. Že ob ustanovitvi družbe so načrtovali tudi razvoj lastnih programov na domačem terenu, na območju ožje Dolenjske. Lani se je agencija dokaj uspešno vključila v prodajanje gostinskih storitev na območju Dolenjske, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju. Zaenkrat je nauspešnejši projekt družbe »Akademija za življenje«, poletna šola tujih jezikov, tenisa in zdravega življenja, ki ga soorganizira na Otočcu. Vidijo še mnoge možnosti za razvoj kmečkega, vinogradniškega in ribiškega turizma ter kakovostnih izobraževalnih in rekreativnih programov, pri čemer nameravajo biti zraven. Vsi ti programi sicer ne obetajo velikih dobičkov v kratkem času, ki bi jih k tlom pritisnjeno turistično gospodar- TENIS ZA OTROKE IN ODRASLE ŠMARJEŠKE TOPLICE — V avgustu organizirajo na teniških igriščih tukajšnjega zdravilišča šolo tenisa, ki traja od ponedeljka do petka. V ceno 2.700 SIT sta vračunani tudi karta za kopanje in malica. Otroška šola tenisa se prične vsak ponedeljek ob 8. uri, za starejše pa od 16. do 18. ure. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. avgusta, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: PC Ločna • trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: • PERKO, market na Otočcu od 7. do 21. ure: • Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Dolenjka Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—Standard, Prodajalna, Glavni trg 3 od 8. do 12. ure: • trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi • PERKO, market na Otočcu od 8. do 17. ure: • Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto SKRB ZA KVALITETNO ČREDO — Konjeniški center na Strugi povečuje število konj v hlevu s plemenskimi kobilami najbolj k valitetnih rodovnikov. Na sliki: Romana Zelnik je v novem podjetju odgovorna za turizem na Strugi. (Foto: J. Pavlin) Italijan uči skakati Konjeniški center Struga bo v nedeljo na šent-jernejskem hipodromu pokazal, kaj zmore STRUGA — Konjeniški turizem na Strugah kljub prizadevanjem v preteklih letih ni in ni zaživel, morda bo kaj več sreče sedaj, ko je vse v rokah konjeniško-turističnega centra, v okviru katerega deluje tudi konjeniški klub Otočec — Novo mesto. »Želimo postati najboljši v Sloveniji. Zato imamo vse možnosti. Na voljo imamo 32 konj, med katerimi je 9 jahalnih in 4 perspektivni športni jahalni konji. Odprta jahalnica in prostor za preskakovanje ovir in ne nazadnje čudoviti tereni okoli gradu in vzdolž Krke so naši aduti«, pove optimistična Suzana Zelnik, ki je ena od odgovornih v novem konjeniškem centru Struga. Ena od glavnih dejavnosti je usposabljanje za preskakovanje ovir, saj tega programa ne poučuje noben konjeniški center po Šloveni-ji. Na Strugi želijo pomagati vsakemu tekmovalcu, ki želi obogatiti svoje znanje v tej disciplini. K sodelovanju so pritegnili poklicnega trenerja in tekmovalca Maksa Rios-so, ki je s svojo dolgoletno tekmovalno kariero in trenerstvom zadnja leta deloval v Kanadi. Morda se bodo uspehi novega konjeniškega centra pokazali že to nedeljo, ko bo konjeniški klub Otočec — Novo mesto na šentjernej-skem hipodromu pripravil prvo tekmovanje v preskakovanju ovir. Pričakujejo, da se bodo tekmovanja udeležili tekmovalci najkakovostnejšega tekmovalnega razreda v Sloveniji, skupaj z gosti iz sosednje Avstrije in Italije. Prireditev se bo pričela ob 8. uri z revijo mladih struških jahačev, zatem bo dirka s kmečkimi vozovi in kvalifikacije za paralelni parkur. Ob 15. uri bo tekma najboljših, po njej pa bo klub pripravil veselico z bogatim srečelovom. J. P. Novomeška kronika TURIZEM - Ali bo po obclodanje-nju analiz o zdravstvenem stanju reke Krke vnema za kopanje v njej ljudem kaj upadla, bomo še videli. Vroče zadnje dneve pa je vsekakor hladila kopalcev vseh starosti, kot že dolgo ne. Hladila jih je le od zunaj, ob pravi tropski vročini se prileže seveda tudi hlajenje od znotraj. To vedeti, še ne pomeni nujno biti bogat in videti je tudi, da je rek, da s(m)o turizem, čeprav malo bolj ubožen, ljudje, malo prehitro utonil v pozabo. Na Otočcu so med kopalce postavili šank in ora, kola, sokovi, pivo, sladoled vabijo razgreta telesa. A priti do osvežilne dobrote je prava vaja iz potrpežljivosti. DIM - Pred dnevi se je Žabja vas sedanji poletni vročini kopala še v gostem in zadušljivem dimu. Besnemu ljudstvu, četudi vajenemu že neznosnih dišav iz Revoza, se ni bilo treba preleviti v detektive, da je ugotovilo, da se je podjetje Trata spravilo urejat zelene površine, in to tako, da je posušeno travo enostavno zažgalo. Upajo le, da Tratin dim ni kakšen namig v zvezi z gradnjo v Revozu in privajanje ljudi na njeno sosedstvo. Upanje je pravzaprav širše. V zadnjih dneh so sc v dimu kopala že različna mestna območja, tudi tista, ki za Revoz skoraj ne vedo. HELENA - V soboto je bil na Dvoru tradicionalni piknik na valovih Krke. Bilo je zabavno kot vedno ali še malo bolj. Veleveselica je trajala tako dolgo noč, da je morala prva dama Helena Blagne del repertoarja ponoviti. Tega marsikdo na račun njenega razkošnega oprsja niti ni opazil, drugi pa sc tudi niso jezili. Zato pa so bili jezni na Slaka. Kar nekajkrat so ga napovedali in ljudje so se željno postavili v pozo za polko, potem pa so jih zvoki iz zvočnika spet prisilili k premetavanju udov v manj domačem rock’n’roll in podobnih plesih. SLIKE - Po televiziji ali po pisanju časopisov, ki spremljajo delo slovenskega parlamenta in bolj ali manj modre misli in poslanske nastope, se ime novomeškega župana Marjana Dvornika ne pojavlja ravno pogosto. Čeprav njegova baza ne ve natančno, kaj tam počne, pa je dokaj dobro obveščena, da v Ljubljano vsaj pridno hodi. Dvornika imajo namreč zelo radi fotografski objektivi in skoraj ni zasedanja, ki ga kateri slovenskih časnikov ne bi pospremil z njegovo podobo poslanskega garača. Ena gospa je rekla, da je novomeška Komunala spet dokazala svojo poslovnost. Tisti hip, ko je prekopano mesto še povečalo parkirne težave, je podražila parkirnino. V času od 6. do 20. julija so v naši porodnišnici rodile: Mateja Košir iz Podturna Ano Marijo, Veronika Starc iz Starega trga — Roka, Jožica Gorenčič iz Dol. Nemške vasi —Gregorja, Jožica Turk z Dol. Ponikev - Roka, Slavka Barborič iz Jurne vasi — Tino, Andreja Weiss iz Radovlje Mojco, Anica Gorenc iz Ostroga — Jožico, Irena Gorše iz Nemške vasi — Aleksandra, Dušanka Vlašič jz Metlike — Vito, Darja Mikec iz Šentjerneja — Nino, Marta Potočar iz Dol. Kamene — Marka, Marija Drenšek iz Dol. Kota — Patricijo, Nevenka Čeh iz Stana pri Mirni — Boruta, Martina Matoh iz Mirne Peči — Denisa in Davida, Valerija Drobež z Gor. Gomile — Dašo, Danica Senekovič izvMozlja — Matica, Barbara Gracar iz Škrjanč —Janeza, Ana Lesjak iz Zabrdja Davida, Marjana Bubnjič iz Črnomlja — Josipa, Irena Jakše iz Šentjerneja Sašo, Alenka Rolih-Gutman iz Dol. Polja — Andreja, Nataša Bobič iz Hrastulj — Ano Marijo, Mateja Bajec z Mladice — Davida, Veronika Pavlakovič iz Črnomlja — Petro, Irena Zupančič iz Hrastja Davorja, Branka Bukovec iz Praproti Tanjo, Jožica Novak iz Bistrice — Anjo, Martina Papež s Cviblja Tino, Majda Matoh z Grma — Nino, Zdenka Dragman s Trške Gore Evo, Yvone Trkulja iz Metlike — Zoyo, Andreja Kos iz Hmeljčiča -Aljo, Ida Kofalt iz Sadinje vasi — Barbaro, Marija Pekolj iz Češnjevka — Borisa, Metka Janežič iz Hrastulj — Denisa. Iz Novega mesta: Urška Skrt-Rače-čič z Broda 62 — Aljo-Nike, Marjana Bambič z Drske 46 — Evo, Katja Petkoviči, Pod Trško goro 48 — Ano, Irena Tavčar iz Lamutove 9 — Niko, Andreja Plut z Zagrebške ceste 12 -Nejca, Mira Marijan, Danila Bučarja 21 Blaža, Mira Žugelj, Majde Šilc 9 - Gabrijelo, Zorica Stojčevič, iz Ulice Slavka Gruma 26 —deklico. Čestitamo! Črnomaljski drobir SLOVENŠČINA - Letos so se posezonska znižanja cen za poletna oblačila in obutev pričela prej kot pred leti. Tudi večina črnomaljskih trgovin vabi kupce na ugodne nakupe poletne garderobe, zaradi močno znižanih cen, izjema je le Dolenjkina blagovnica, ki pa ni znižala cen, ampak je “znižala blago” do 30 odst., tako namreč piše na plakatu v izložbi. Verjetno so trgovke imele v mislih pocenitev. Če jim že slovenščina ne gre najbolje, upamo, da jim gre vsaj prodaja. „ SMRAD - V teh pasje vročih dneh Črnomaljci komaj čakajo večer, ko se ozračje vsaj za silo ohladi, da prezračijo stanovanja. Žal pa tega že nekaj dni ni mogoče storiti, ker začne prav ob večerih smrdeti po gnojnici. Prezračevanje zaradi smradu odpade, zaradi jeze pa je vročina še večja. Ljudje se sprašujejo, kdo ima toliko opraviti z gnojnico prav v tej vročini. KAŽIPOTI - Še tako znamenit spomenik bo ostal mnogim očem prikrit, če do njega ne vodijo čitljivo označene tabele. Mitrov tempelj na Rožancu je eden pomembnejših belokranjskih spomenikov, vendar ga celo domačin najde s težavo. Pot do njega je premalo, predvsem pa nečitljivo označena. Sprehod po Metliki GOST TORKOVEGA VEČERNEGA PROGRAMA Studia D je bila Marjana Plut, Metličanka, ki že devetnajst let živi na Japonskem. Med drugimi zanimivostmi je povedala tudi to, da je kajenje med tamkajšnjimi osnovnošolci strogo prepovedano. Iz zasebne šole je izključen učenec že, & pri njem najdejo samo sled tobaka. V neki belokranjski osnovni šoli je bilo pred koncem pouka slišati tale pogovor: “Gospa, moram vam povedati, jia vaš otrok kadi.” “Pa kaj potem?” “Zavedajte sc, da hodi šele v peti razred.” “Draga učiteljica, to naj vas prične zanimati takrat, ko mu boste dali vi denar za cigarete.” NA VESLANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH policistov po reki Kolpi iz Prelesja do Primostka je bil povabljen tudi metliški humorist Številka 2 Matjaž Rus-Tjaži. Verjetno zato, ker je ostal pred kratkim brez vozniškega dovoljenja, delno pa tudi zato, ker kot stari veslaški maček pozna reko in njene skrivnosti. Mataž je prcveslal del Kolpe s kanujem na strehi policijskega kombija, ki ga je šofiral policist Igor Kraševec. Tjaži je v opravičilo povedal pregovor: “Ljubi vodo, toda drži se kopnega.” Njegov prijatelj J.B. bi še dodal: “In bifejev.” METLIŠKI IZVRŠNIK JOŽE MATEKOVIČ pa je pogumno sedel v čoln v Adlešičih ter skupaj z novomeškim policistom priveslal na Primostek. V Adlešičih je bilo videti tudi metliškega in črnomaljskega župana, Branka Matkoviča in Martina Janžekoviča. Sedela sta celo za isto klopjo ter pozorno poslušala adlešiške tamburaše in Janeza Vraničaija-Luigija. Ne, ni šlo za otoplitev odnosov med sosednjima občinama. f Trebanjske i iveri PROMETNI ZNAKI - V Trebnjem, v Starem trgu, tam, kjer se cesta razcepi za Mirno in Mirno Peč, je križišče. To je kajpak jasno, manj pa l? j.asno, kako naj bi šofer v tem križišču peljal. Ceste so iz časov obvoznice namreč označene dvojno, tako je cesta hkrati prednostna in neprednostna. Dvojne oznake so baje nekoč imeli tudi v neki tekstilni rgovini, in sicer je trgovec dejal kupcu, da je pulover iz volne, etiketa Pa je pozneje razkrila, da je oblačilo a čiste sintetike. Prodajalec je naknadno pojasnil, da z dvojnimi oznakami zbegajo molje. Koga naj bi zbegale dvojne oznake v omenjenem križišču v Trebnjem, je drugo vprašanje. Romi in neromi - okrog rebnjega se zadnje čase spet menijo, c a bi bilo dobro, ko bi Rome kdo Preselil iz trebanjskega konca kam rugam. Eni pa so vendarle zato, da 1 s selitvijo še malo počakali. Ti Pravijo nekako tako: “Če ne bo pri nas več Romov, na koga se bomo Mchi «, zgovarjali in koga bomo ““dolžili, ko bo kje kakšna lumparija. Mogoče res. Pred kratkim je nekdo y. 'nnil v trgovino v Šentlovrencu in Judje zanesljivo vedo povedati, da so vl°mili Romi. PREDVOLILNO - V Šentlovrencu se ju pred dnevi mudil občinski Poslanec, in sicer politični človek .°JZ Metelko. Eni menijo, da je Prišel zato, da bi se malce pozanimal, e je v Šentlovrencu Zmago Jelinčič res vrgel svoje predvolilno sidro tako globoko, kot sc šušlja. Če je prišel, udi ni nič čudnega. Ob zborovanju lovenske nacionalne stranke v gasil-i fm domu so imeli zunaj zvočnik, ako je bila o dogajanju v dvorani nadrobno obveščena tudi naglušna s ara mama v Šentlovrencu. Ni čudno, e so slišali tudi v Trebnje. .»i IZ NtkŠIH OBČIN iiiiiit IZ NKŠIH OBČIN a ROME SKRILI ZA ZELENJE? ČRNOMELJ — Črnomaljce precej moti neurejenost romskih naselij ob mestnih vpadnicah. Zato je eden od občinskih delegatov predlagal, naj predpišejo primerno urejenost teh naselij, kot velja za ostale kraje. Če pa to ni mogoče, naj ob cesti zasadijo drevesa ter s tem zakrijejo nered. Z oddelka za družbeni razvoj odgovarjajo, da bi že zaradi kontejnerjev za smeti moral biti v romskih naseljih Kanižarica in Lokve večji red. Kar pa se tiče zasaditve dreves, bodo pobudo posredovali republiški upravi za ceste. Skozi Lokve in Kanižarico namreč poteka regionalna cesta, ki je v republiški pristojnosti. VEČ BREZPOSELNIH ČRNOMELJ — Na črnomaljski izpostavi Zavoda za zaposlovanje Novo mesto pravijo, da število brezposelnih še vedno raste. Marca so bile prijavljene 603 osebe brez dela, junija 605 oseb, konec tega meseca pa je njihovo število narastlo na 668 brezposelnih. Največ med njimi je kvalificiranih (183) in nekvalificiranih delavcev (161). Pričakujejo, da se bo število iskalcev dela znatno povečalo jeseni, ko se bodo na zavodu oglasili vsi tisti srednješolci, ki ne bodo sprejeti na fakultete. Njim se bodo pridružili še številni »tehnološki presežki«, ki jih trenutno še plačujejo firme. Ponujenih del ni veliko, delodajalci pa iščejo predvsem šivilje, natakarje in kuharje. 11 brezposelnih je zavod vključil v javna dela. NAJEMNINE SE BODO POVEČALE METLIKA — Novi pravilnik o oblikovanju najemnin v neprofitnih stanovanjih določa, da letna neprofitna najemnina znaša 2,9 odst. vrednosti stanovanj. Ker pa bi bil prehod na tolikšno povečanje najemnin, po starem stanarin, naenkrat prevelik, se je metliški izvršni svet odločil, da bo šel na to povišanje postopno, in sicer do konca septembra na faktor 2,77, do konca novembra pa na faktor 2,9. VELIKA ODGOVORNOST TREBNJE — Mladoletniki povzročajo z drznimi vožnjami z motorji veliko hrupa in ogrožajo svoja in tuja življenja, je menil odbornik (SSS) trebanjske občinske skupščine Nace Dežman. Alojz Metelko (SLS) pa je opozoril, da se kmetje pritožujejo zaradi paše romskih konj. V opozorilo naj bi Romom začasno odvzeli tudi kakšnega konja. Komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec je opozoril na veliko odgovornost staršev, ki kupujejo otrokom kolesa z motorjem. ASFALT ČEZ MEDVEDJEK MEDVEDJEK — Odsek magistralke Ljubljana—Zagreb pri Medvedjeku je veljal vse do razširitve leta 1983 za črno točko. Med lanskoletno vojno je bilo tod 8 mrtvih, vaščani pa so utrpeli tudi veliko gmotno škodo. S pomočjo krajevnega samoprispevka na območju KS Veliki Gaber, občinskega proračuna v Trebnjem ter prispevkov (2000 frankov) zdomcev iz Švice, ki jih je posredovala pokroviteljica, občina Ljubljana—Moste, so le asfaltirali cesto tudi čez Medvedjek. Boris Mužar Mladi hodijo po delo v »belo hišo« ČRNOMELJ — Takrat, ko je ponudba delovne sile velika, je dela za študente manj, pa vendarle se tu in tam kakšno delo le najde. Mnogi mladi Belokranjci niti ne vedo, da imajo tudi v Črnomlju v »beli hiši« oddelek »študentskega servisa« Terna iz Novega mesta, ki dijakom in študentom poskuša najti delo med počitnicami pa tudi med letom. Črnomaljski študentski servis, ki je spadal pod Študentski servis Novo mesto, je začel delovati še pred leti pri takratni mladinski organizaciji, nasledstvo študentskega servisa v Novem mestu je prevzela družba Terna, ki jo vodi Ivanka Ravnikar Plut, delo v črnomaljski Temini »izpostavi« pa opravlja Boris Mužar, sekretar liberalno-demokratske stranke. Letos je dela še manj kot pred leti, prav gotovo na to vpliva slab položaj črnomaljskega gospodarstva. Dela, kijih ponujajo delodajalci so različna, od geodetskih del do pomoči v trgovini. Sedaj dela prek študentskega servisa okoli deset dijakov in študentov, vendar vsa dela še niso zasedena. Tudi mnogi študentje, ki si delo poiščejo v Ljubljani, gredo prek črnomlajskega servisa, saj se tako izognejo gneči in čakanju. »Tudi s plačili zaenkrat nimajo težav,« je še dodal Mužar. J. D. Novosti zaposlovanja tujcev Zakon, ki ščiti domačo delovno silo — Že zaposleni tujci lahko zaprosijo ČRNOMELJ — Zakon o zaposlovanju tujcev v Sloveniji je začel veljati 18. julija. Da pa ne bi prihajalo do napačnih razlag zakona, je republiški zavod za zaposlovanje, enota Novo mesto, sklical pretekli teden v Črnomlju posvet s ka-drovniki belokranjskih firm. Predstavniki zavoda so razložili, da ima zakon dva dela. Prvi del se nanaša na nove tuje iskalce dela in drugi na tuje delavce, ki so že zaposleni pri nas in niso zaprosili ali pridobili slovenskega državljanstva. Vsi tisti tuji delavci, ki so bili na dan uveljavitve zakona zaposleni pri nas ali pa prijavljeni na zavodih za zaposlčo-vanje kot iskalci zaposlitve, lahko vložijo na najbližji zavod za zaposlovanje prošnjo za dodelitev osebnega delovnega dovoljenja do 15. oktobra. Isto določilo velčja tudi za dnevne migrante, ki so že zaposleni pri nas. Izjema velja le za tiste tujce, ki so vložili prošnjo za slovensko državljanstvo, pa prošnje še niso dobili rešene, ti delavci oddajo prošnje najkasneje v 90 dneh po negativmnem odgovoru. Osebno delovno dovoljenje velja za eno leto, po enem letu pa delavec pade v drugo skupino, kamor sodijo novi tuji iskalci dela in mora zaprositi za delovno vizo. To pa ne velja za tiste delavce, ki so zaposleni v Sloveniji več kot deset let, ti dobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Vendar to osebno delovno dovoljenje kot tudi delovna viza delavca ne varujeta pred prenehanjem delovnega razmerja, če je delavec tehnološki presežek. Tujci, ki se bodo odslej naprej želeli zaposliti v Sloveniji, bodo morali zaprositi za delovne vize, kijih bo izdajal zavod za zaposlovanje. Dobili pa jo bodo v primeru, da po teh delovnih mestih ne povprašujejo naši državljani. Delovna viza postane povsem veljavna šele takrat, ko tudi UNZ potrdi, daje bivanje tujca v skladu s slovenskimi interesi. Tuji delavec se lahko zaposli tudi brez delovnega dovoljenja v primeru, če ima obrtno dovoljenje in stalno bivališče v Sloveniji, če ima poslovni vizum (razne oblike tujega vlaganja, kooperacije) in če je zaposlen v državnih organih. Firme morajo svoje delavce obvestiti o zakonu v 30 dneh po tem, ko je zakon začel veljati, delovno dovoljenje pa lahko od delavca zahtevajo šele po 15. oktobru. j DORNIŽ • Pravna načela so: pošteno živeti, drugih ne raniti in vsakomur priznati, kar je njegovo. (Ulpian) Rešuje jih delo iz tujine Kljub izgubi trgov v nekdanji Jugoslaviji metliški ________Komet, d.d., posluje pozitivno METLIKA — Medtem ko imajo delavke metliškega Kometa že nekaj časa kolektivni dopust, pa v tovarni oprav- V ADLEŠIČIH SO SE SPOMNILI INTERNIRANCEV — V nedeljo popoldan so se pri večnamenskem domu v Adlešičih zbrali še živeči belokranjski interniranci in borci ter se že na tradicionalni prosla vi spomnili na 2. a vgust, koso Italijani po veliki ofenzivi odpeljali v koncentracijska taborišča veliko ljudi. Samo iz okolice A dlešičev so jih na Rab odpeljali 25. V spomin na njihovo trpljenje je domače kulturno društvo »Božo Račič« pripravilo kulturni program, zbranim pa je spregovoril predsednik krajevne organizacije zveze borcev izAd-lešičev, Lojze Cvitkovič. V govoru je poudaril, da se ti dogodki ne smejo nikoli pozabiti. (Foto: J. Dorniž) Denar iz proračuna že porabili Premalo sredstev za demografsko ogrožene — Povišanje cen oskrbnine v domu počitka - O slabi energiji — Podprli ustanovitev centra za prizadete METLIKA - Kljub poletni vročini je pretekli teden zasedal metliški izvršni svet. Med drugim so govorili o sredstvih, ki sojih v Metliki letos dobili za demografsko ogrožena območja, o proračunskih odhodkih in prihodkih v letošnjem polletju, o uskladitvi cen v domu počitka, o kvaliteti električne energije in o ustanovitvi varstveno-delovnega centra za huje prizadete osebe v Črnomlju. Metliška občina je na razpis za pomoč demografsko ogroženim območ- jem poslala 12 programov v vrednosti 155.5 milijona tolarjev, zaprosili so za 77,75 milijona tolarjev pomoči, na republiki pa so jim odobrili le 8,75 milijona tolarjev za gradnjo črpališča za vodo in trafo postaje na Suhorju ter za gradnjo klorirne postaje Bojanji hrib. Za pomoč so zaproslili tudi podjetniki in obrtniki. Od 30 poslanih vlog so odobrili le štiri, dve iz kmetijske in dve iz obrtniške dejavnosti, namenili so jim 5.5 milijona tolarjev. Po pregledu proračunskih odhodkov in prihodkov so ugotovili, da so denar, kije bil namenjen v proračunu do konca leta, skorajda že porabili, saj so se nematerialni stroški večali iz meseca v mesec, proračun pa je ostal nespremenjen. Ker postaja stanje nevzdržno, so na seji menili, da je zadnji čas, da slovenska vlada sprejme rebalans proračuna. Na metliški občini so že zmanjšali število zaposlenih s 56 na 34, opozorili pa so tudi na neupravičene razlike med plačami delavcev v državni upravi, ki jih je določila Drnovškova vlada. Dom počitka je predlagal, da bi oskrbnine povečali za 10 do 15 odst., v Recepti zoper številne težave V Šentlovrencu organizirali zborovanje Slovenske nacionale stranke — Strankin predlog za rešitev romskega vprašanja — Ljubljana naj ne vzame vsega ŠENTLOVRENC — Tu je bilo 30. julija zborovanje Slovenske nacionalne stranke, ki se gaje udeležil tudi predsednik Zmago Jelinčič. Zborovanje, ki sodi v čas pred pričakovanimi volitvami, je navzoče nedvomno spodbudilo k razmišljanju, saj je na njem v Jelinčičevi režiji tekla beseda tako o splošnih slovenskih kot tudi posebnih šentlovrenških problemih. Med te gotovo sodi vse tisto, kar je trarno. Znebili bi se tudi Neslovencev, tako ali drugače povezano s prisotnostjo Romov na območju severno od Trebnjega. Romski problem je po mnenju Zmaga Jelinčiča lahko rešljiv: Rome je potrebno preseliti v ograjene rezervate in prazno območje Kočevskega je kot nalašč zanje. Tudi šentlovrenški Jelinčičev nastop je potrdil veljavnost okvirnega programa SNS, v katerem je rečeno, da se »zavzemamo za odpravo velikih industrijskih kompleksov bazične industrije, kakor tudi težke strojne industrije«. Slovenska nacionalna stranka bi zaprla železarne in aluminijsko tovarno v Kidričevem. Koristi od tega bi bilo več. Zmanjšali bi potrebe po električni energiji, zato bi lahko zaprli jedrsko elektrarno Krško in šoštanjsko termoelek- ki jih veliko dela v omenjeni industriji. Z odhodom teh bi nastal prostor za razvoj in nastanitev Slovencev, izhaja iz programskih izhodišč SNS, na katera je v kulturnem domu v Šentlovrencu pred kakimi 40 do 50 obiskovalci opozoril Jelinčič. Tudi ta večerje navzoče na zborovanju vznemiril problem beguncev v Sloveniji. Jelinčič je bil prišel do podatka, da 4—članska begunska družina v Sloveniji stane mesečno 84 tisoč SIT. Toda če Slovenija že podpira brezposelne in delomrzneže, naj podpira slovenske, ne pa »uvoženih«^ sledi iz nastopa predsednika SNS v Šentlovrencu. Kar zadeva število beguncev, so na zborovanju ali po njem operirali s 100 tisoč. Veri odmerja SNS na Slovenskem dovolj prostora, toda biti mora ena od dveh ver, ki bi ju ta stranka dopustila, in biti mora del intimnega družinskega življenja. Za siromašne ljudi, ki jim država zna na prav lisjaški način potegniti zadnji • Zborovanje SNS v Šentlovrencu je organiziral krajevni strankin odbor v nastajanju. Trajalo je kar kaki dve uri in udeleženci na njem so nekajkrat zaploskali predsedniku Zmagu Jelinčiču za izbrane ideje in besede. belič iz žepa, a tudi za druge državljane je verjetno pomembno Jelinčičevo stališče, naj se denar ne steka več v Ljubljano, ampak naj ostane v kraju, kjer se nabira. Dovolj je domačih cest in drugega, kar še kako čaka na denar domačinov. M. LUZAR izvršnem svetu pa so sklenili, da se cene lahko povečajo le za 10 odstotkov. Ker pa pestijo dom vse večje izgube, metliški izvršni svet zahteva, da v tej ustanovi pripravijo sanacijske ukrepe. • Spregovorili so tudi o slabi kvaliteti električne energije, na katero so opozorili v tovarni Beti. Za nenapovedane izklope zahtevajo od dobavitelja energije odškodnino. Od 14. julija do 19. julija, v šestih delovnih dneh, je bilo 10 izpadov električne energije. Ti izpadi so jim povzročili za 9,752.400 tolarjev škode. Izvršni svet jih je v njihovi zahtevi podprl, hkrati pa ugotovil, da tudi do obrtnikov in gospodinjstev ne ravnajo nič bolje. Od energetikov zahtevajo, da vsak izklop električne energije vnaprej objavijo v javnih občilih, slabšo energijo pa morajo obračunavati po nižjih cenah. Za invalidne in prizadete osebe so se zelo dobro izkazale delavnice pod posebnimi pogoji, sedaj pa se v Črnomlju pripravljajo na ustanovitev varstveno-delovnega centra za celotno skrb huje prizadetih oseb, starejših od 18 let. Tak-šnega centra do sedaj v Beli krajini niso imeli. Ustanovitev centra v Črnomljuje že podprl črnomaljski izvršni svet, na zadnji seji pa je to storil tudi metliški. J. DORNIŽ ljajo običajno čiščenje in popravila šivalnih strojev, tekočih trakov, luči. Letos bodo med dopustom izboljšali tudi sistem prezračevanja. Že leto in pol so organizirani kot delniška družba. Trenutno imajo zaposlenih 430 delavcev, predvsem delavk. V enem letu so število delavcev zmanjšali za 25, predvsem z upokojitvami. Pri njih je zaposlenih tudi 32 delavk iz Hrvaške, ki pa bodo morale že v jeseni poiskati delovno vizo. Trenutno poslujejo pozitivno, vendar njihove plače ostajajo skromne. Direktor podjetja Anton Tomc pravi, da so se katastrofi izognili, ker se v preteklosti niso zadolževali; če bi bili dolžni, bi jih to sedaj pokopalo, saj so najprej izgubili vse trge v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in BIH, zaradi zaostrovanja odnosov s Hrvati pa so pred kratkim izgubili tudi hrvaški trg. Njihov osnovni program, modrčke, prodajajo le še v Sloveniji. Večino denarja si prislužijo s šivanjem za tuje partnerje. Po naročilu šivajo kopalke, majice in podobno. To šivanje predstavlja več kot 80 odst. proizvodnje. V Kometu se zavedajo, da to ni dobro plačano delo, vendar na ta način vsaj živijo, brez tega bi lahko tovarniška vrata verjetno že zaprli. Z željo, da bi ženski svet bolje spoznal tudi njihove modrčke pripravljajo v kratkem reklamno akcijo, izdelali pa bodo tudi katalog modelov. J. D. CEPILI VSE BEGUNSKE OTROKE ČRNOMELJ — V črnomaljskem zbirnem begunskem centru je 688 beguncev iz BIH, od tega jih je 107 moških, 252 žensk in 329 otrok do petnajstega leta starosti. Nanovo jih ne sprejemajo več, izjemo naredijo le v primeru, ko se najdejo s svojci. Zaenkrat razmere obvladujejo, saj pomoč še prihaja. V zbirnem centru so organizirali tudi vrtec. Zdravstveno stanje beguncev je dobro, pred kratkim so cepili vse otroke. V okviru javnih del je v centru zaposlenih 14 delavcev. V metliški občini imajo pri družinah 72 beguncev iz BIH in še okoli 50 iz Hrvaške, ki se nimajo kam vrniti. LEKARNA DRUGJE MOKRONOG —Od 10. avgusta do 30. septembra bodo preselili mokronoško lekarno v tukajšnjo zdravstveno postajo. Vhod v to lekarno bo iz čakalnice zdravstvene postaje. Delovni čas lekarne bo kljub adaptaciji ostal nespremenjen in storitve kljub spremembi ne bodo slabše, obljubljajo v Dolenjskih lekarnah. AKRIPOL, tovarna za proizvodnjo in predelavo polimerov TREBNJE išče v Novem mestu primeren prostor — sobo površine cca 20 m2, z možnostjo namestitve telefonskih povezav — za prodajno predstavništvo. Prostor bi želeli v neposredni bližini centra mesta. Ponudniki (pravne ali fizične osebe) naj nam posredujejo pogoje za sklenitev najemne pogodbe, z navedbo prostora in lokacije, po možnosti v najkrajšem času, na naslov: AKRIPOL Trebnje Prijateljeva 11 68210 Trebnje IZ NKŠIH OBČIN litiik IZ NkŠIH OBČIN Ul Vse hvale vredna pomoč Bolonjcev Ribniškemu begunskemu centru, ki sodi med najslabše opremljene, se obeta, da bo pristal med najboljšimi —Najzaslužnejši za to je Franco Juri_ RIBNICA — V soboto in nedeljo je v ribniški begunski center prispelo 25 prostovoljcev iz italijanskega mesta Bologne. Med njimi so elektrikarji, pleskarji, vodoinštalaterji, zdravnik in strokovnjaki s številnih drugih področij, ki so s seboj pripeljali tudi vso potrebno opremo za ureditev prostorov begunskega centra. Za to bodo potrebovali mesec dni in čeprav se bodo strokovnjaki glede na potrebe menjavali, bo v centru ves čas delalo približno 25 ljudi. Pobudnik celotne akcije nudenja pomoči ribniškemu begunskemu centru je bil republiški poslanec Franco Juri. Po prvem ogledu ribniškega centra je Juri ugotovil, da sodi med najslabše opremljene centre v Sloveniji in da je, kakor je zatrjeval vodja centra g. Gradič, deležen premajhne republiške pomoči. Juri je o tem spregovoril s predstavniki italijanskega mesta Bologne, ki so se po ogledu ribniškega centra odločili, da mu bodo pomagali. Akcija zbiranja v bolonjski občini, regiji in celotni provinci, po podjetjih in med posamezniki, je stekla zelo hitro. Bolonjci so zbrali toliko, da bodo lahko v celoti uredili center v Ribnici, nekaj pa podarili še kakšnemu drugemu centru. V Ribnici bodo uredili prostore in namestili kuhinjo za potrebe 800 ljudi, ambulanto z vso opremo, šolske prostore, adaptirali bodo sanitarije, namestili 20 tušev in bojlerje za toplo in mrzlo vodo, poskrbeli bodo za centralno ogrevanje, električno napeljavo in sanacijo vseh sob, v katerih bivajo begunci. Ker gre za prvo tovrstno pomoč be- MK Prekvalifikacije brezposelnih Tečaji za šivilje, mizarje in turistične delavce KOČEVJE — Kočevska občina je konec junija razpisala program prekvalifikacij za brezposelne osebe za pridobitev naziva priučena šivilja in priučeni mizar. Odziv na razpis ni bil v skladu s pričakovanji in potrebami kočevske občine po teh profilih. V tem trenutku namreč potrebujejo kar 80 šivilj in 60 mizaijev. Doslej stotnija zaprosila za štipendijo Učencem in študentom ni za republiške štipendije? SEVNICA — Letos pričakujemo podobno število prošenj kot lani, vendar je doslej v Posavju oddalo vlogo zelo malo prosilcev, le okrog 100. Med temi so predvsem srednješolci, za katere je rok 5. september, študenti, ki imajo rok do 30. septembra pa še bolj oklevajo. Čeprav je še dovolj časa, je zaželje-no, da bi vloge prosilci čimprej oddali zaradi pravočasne obdelave in izplačila prve štipendije,« komentira slab odziv na razpis republiških štipendij Andrej Mihelin iz sevniške enote republiškega zavoda za zaposlovanje. V šolskem letu 1991 /92je bilo v Posavju po spremembi cenzusa odobrenih 1968 štipendij (79 odst. vlog), dopolnilnih 130 (44 odst.), Zoisovih štipendij pa je bilo deležnih 128 nadarjenih učencev in 50 študentov. Med temi, nekdanjimi Titovimi štipendisti, je pri učencih največ Krčanov (55), sledijo Brežičani (41) in Sevničani (32), medtem ko so pri študentih nekoliko presenetljivo (ker gre pač za posavsko občino z daleč najmanjšim številom prebivalcev) najbolj številni Sevničani (22), sledijo Krčani (18) in Brežičani (10). Do republiške štipendije za šolsko leto 1992/93 so upravičeni učenci in študenti, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v letošnjem drugem trimesečju ne presega 14.800 tolarjev bruto (80 odst. zajamčenega osebnega dohodka). Za štipendijo lahko zaprosijo tudi učenci in študenti, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v 2. trimesečju 1992 ne presega 20.350 tolarjev bruto; nadalje učenci in študenti, ki so prejemali republiško štipendijo v tem šolskem letu in katerih dohodek na družinskega člana v 2. trimesečju letos ne presega cenzusa za več kot 20 odst. Na zavodu za zaposlovanje opozarjajo prosilce, naj pridejo na zavod po nove obrazce (RŠT-1) za vlogo, ker stari niso več veljavni. P. P. Ker se je za prekvalifikacije prijavilo premalo ljudi, do sedaj v občini še niso organizirali tečajev prek srednje tehniške in poklicne šole ali drugih za to usposobljenih organizacij. Po mnenju Snežane Mekterovič s kočevske občine bi bila organizacija takšnih tečajev ekonomsko upravičena, če bi lahko organizirali vsaj dve skupini s 15 do 20 tečajniki za vsak želeni profil poklicev. Zaradi tega pa tudi zaradi potreb posameznih podjetij so se v občini odločili, da bodo izkoristili tudi druge možnosti usposabljanja. Julija je kočevski Trikon vzel 36 delavk, kijih bo v štirih mesecih usposobil za opravljanje šiviljskih del. Vse, ki bodo tečaj uspešno končale, bodo dobile zaposlitev. Podobno bo tudi neko privatno podjetje usposabljalo 10 delavk Podjetniki in obrtniki so namreč zainteresirani za tovrstno usposabljanje, ki ga financira zavod za zaposlovanje. Ta bo še v naprej sprejemal prijave zainteresiranih za prekvalifikacije, in sicer ne le za šivilje in mizaije, ampak tudi za turistične delavce oziroma gostince. Se konec prihodnjega meseca nameravajo organizirati dva štirimesečna tečaja. S tečajem za začetnike želijo pridobiti 30 natakarjev, 10 kuharjev in 10 turističnih animatorjev, z nadaljevalnim tečajem pa želijo prispevati k izboljšanju turistično-gostinske ponudbe, zato bodo 35 že obstoječim kadrom omogočili izpopolnjevanje. M. L.-S. VSAKDO MORA SAM VLOŽITI ZAHTEVEK KOČEVJE — Zakon o denacionalizaciji sicer velja, toda v zvezi z njim je še vrsta nejasnosti. Kako bo z lastninjenjem stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, kot so Kočevje, Ribnica in Sodražica, ki so bila podržavljena in prešla v družbeno lastnino po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958, to je že ena izmed njih. Vsi tisti, ki so zainteresirani za vrnitev te lastnine, bodo morali posamično vložiti pisne vloge na občini, pa četudi so tedaj opravili prenos lastništva v družbeno lastnino kar s skupno odločbo za celoten zazidalni oz. nacionalizacijski okoliš, ki so jo nabili na oglasno desko občine ali sodišča. V. D. * • • Karakter je (Moody) gunskim centrom v Sloveniji, ki se že uresničuje, sta goste iz Italije v soboto v Ribnici pričakala tudi predstavnica Visokega komisariata za begunce iz Ljubljane in njen ameriški kolega. Zanimalo ju je predvsem, kako so si Bolonjci zamislili in kako se bodo lotili ureditve centra. Njun namen je bil, da bi skupno pregledali in poiskali najprimernejše tehnične rešitve, ki bi jih lahko uporabljali tudi v drugih centrih, ki so v prostorih nekdanjih vojašnic. Franco Juri je ob tem povedal, daje vrednost sredstev, vloženih v ribniški center, okoli 200 milijonov lir, kar znaša skoraj 14 milijonov tolarjev. Pri tem ni všteta hrana. Bolonjci so se namreč odločili, da bodo ribniški center oskrbovali s hrano. M. LESKOVŠEK-SVETE Iz kolpske doline PRVA REGATA — Prva turistična kajak-kanu jn rafting regata na Kolpi od Fare do Žage bo v soboto, 22. avgusta. Start bo ob 19. uri za bencinsko črpalko v Pirčah. Vabljeni so čolnarji iz Slovenije in Hrvaške, prijave pa sprejema TD Kostel (tel. 802-175 in 802-105 ali po pošti). Zamudniki se bodo lahko prijavili tudi na startu. START KAJAKAŠKE ŠOLE — Od 10. do 14. avgusta bo na Kolpi pri Vasi kajakaška šola. Doslej seje prijavilo 20 udeležencev. Turistično društvo Kostel bo nato ustanovilo kajakaško sekcijo. Kajakaši se bodo spet zbrali 21. avgusta, ko jim bo predaval znani reprezentant Janez Skok (KK Rašica) o vtisih s svetovnega prvenstva in olim-piade ter 22. avgusta, ko bodo sodelovali na turistični regati po Kolpi. TURISTIČNE NEVŠEČNOSTI — Ob Kolpi se turizem šele poraja. Najprej je bil križ, ker turistov ni bilo, zdaj pa je na območju KS Kostel križ, ker turisti nočejo kampirati na urejenih prostorih, saj je treba tam plačati. Zato kempirajo na divje in prihaja tudi do neprijetnosti med lastniki zemljišč in divjimi taborniki predvsem zato, ker taki taborniki puste za seboj le nered in umazanijo, ne plačajo nič ne lastniku zemljišča in ne turistične takse, za nameček pa se še prepirajo z lastnikom zemljišča. Pristojni bi morali napraviti red, saj je divje kempiranje prepovedano z občinskim odlokom. Takih nevšečnosti pa ni več na območju KS Osilnica, ki ima v turizmu daljšo tradicijo. J. P. Le visoke kazni spametujejo kršitelje Proti črnim gradnjam RIBNICA — S sklepom ribniškega izvršnega sveta, da se v občinskem proračunu zagotovi denar za odstranitev objektov, ki so zgrajeni brez dovoljenja, so v Ribnici storili korak naprej v boju proti črnim gradnjam. Stroške rušenja sicer plača lastnik objekta, ki se ga ruši, vendar jih je težko izterjati, zato bo občina s kreditiranjem plačila stroškov rušenja omogočila hitrejše ukrepanje tudi v takšnih primerih. Da bi omejili črne gradnje, bo ribniški izvršni svet moral izdelati tudi jasna navodila za delo upravnih organov, da pa bi jih preprečili, bo morala kaj več storiti predvsem republika. Po mnenju vodje inšpekcijskih služb, Tatjane Jerbič, so vzroki za črne gradnje predvsem v neustrezni kaznovalni politiki in dolgotrajnosti postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj. Da bi kazni služile svojemu namenu in preprečile nepravilnosti, bi morale biti za tistega, ki začne graditi brez vsakega dovoljenja, dosti višje od sedanjih (5 do 10 tisoč tolaijev). Postopke za pridobitev dovoljenj pa bi lahko skrajšali, če bi združili lokacijski in gradbeni postopek, seveda ob natančno izdelanih merilih, kdaj bi se to lahko zgodilo. Prav na področju poenostavitve postopkov pa so na republiški ravni menda že opazni premiki. M. L.-S. # '4 - A m' ZMM PODARITEV STOLOV — Podpredsednica kočevske občinske skupščine Nataša Žilevski in predstavnik podjetja Slovenijales Lik Kočevje sta minuli torek v prostorih skupščine občine Kočevje šestim kočevskim družinam izročila darilo Likovega dolgoletnega poslovnega partnerja z Norveške. Gre za šest stolov trip-lrap, kijih je g. Fare Stokke podaril družinam, ki so dobile naraščaj po letošnjem 21. maju — dnevu, ko so v kočevskem Liku slovesno obeležili izdelavo milijontega stola trip-lrap. Mali dobitniki darila so bili: Nik Jurjevič, Andreja Trplan, Eva Pantar. Ines Držaj, Peter Rac in Ana Marija Mihelič. (Foto: M. L.-S.) TEKSAS BREZ NAFTE STRUGE — Na obcestno tablo z oznako »Struge« iz smeri Dobrepolj so hudomušni ali zlonamerni neznanci pripisali»Teksas« in dodali še »umetniško« risbo mrtvaške glave. Kaj naj bi vse to pomenilo, še ni znano, gotovo pa je, da v Strugah še niso odkrili nafte. NA PARKIRIŠČA POZABLJAJO KOČEVJE — Diskontna trgovina na Roški cesti v Kočevju, ki jo je uredil Mercator — KG je dobila le začasno dovoljenje za obratovanje. Omenjeno podjetje seje odločilo sezidati restavracijo in obnoviti prostore za diskontno trgovino, da bi tako razširilo ponudbo. Ker sta v neposredni bližini še PE Mesarija in hranilno-kreditna služba, se zastavlja vprašanje, kje naj parkirajo tisti, ki obiskujejo že sedaj delujoče obrate, in kako bo s parkiranjem vozil v prihodnje. -vd DELAJO PLINOVOD - V Sevnici pri merilni postaji Lisca v teh dneh opravljajo še nekatera dela, potrebna za usposobitev omrežja od le postaje do razvodnega jaška pri Kopitarni. Morali bodo vgraditi še nekaj manjkajočih delov in plinovod na območju za Kopitarno naj bi bil nared. Po nekaterih napovedih se bo to zgodilo letos. (Foto: L. M.) Kako so »tehtali« ravnateljico Nekoč bi temu rekli šola samoupravljanja, zdaj pa daljši tečaj sevniškega parlamentarizma — Javni delavec na rešetu strankarskih presoj SEVNICA — Dolgo vroče sevniško (politično) poletje se je več kot zgolj na simbolni ravni pričelo z zadnjim skupnim zasedanjem vseh zborov sevniške občinske skupščine. Temu sta botrovala dva dogodka proti koncu seje, ki je potekala tekoče, brez večjih zapletov, skorajda duhamorno. Le kdo bi si mislil, da bo formalna točka — dajanje soglasja za imenovanje ravnateljice sevniške osnovne šole — tako razgibala poslance. Pa si malo pobliže oglejmo, kako so vodena in da Pipanova zasluži_zaupa- to, kar si v temi • Kazen je pravičnost za nepravične. (Avguštin) • Sreča pomeni pozabiti na svoj jaz pri koristni dejavnosti (Hubbard) sevniški poslanci »tehtali« ali naj bi dali soglasje dosedanji vršilki dolžnosti ravnateljice sevniške osnovne šole Savo Kladnik, Anici Pipan, kije tudi poslanka sevniškega parlamenta. Začelo seje, ko je predsednik komisije za volitve in imenovanja, Albin Ješetnik (SSS), povedal, daje komisija sklenila, da začasno preloži imenovanje oz. soglasje k temu, ker da želi več informacij o postopku izbora kandidatke, začenši od razpisnih pogojev. Pipanova seje oglasila in protestirala, češ da je popolno sprenevedanje komisije, če trdi, da ne pozna njenih ge-neralij. Povedala je, da letos zaključuje 30-letno pedagoško delo in da ima odlično mnenje zavoda za šolstvo, soglasje staršev, treh članov sveta šole, ki jih je imenoval ustanovitelj (občinska skupščina!), in svet jo je izvolil tako rekoč soglasno. Pipanova se je pohvalila, da je letos končala šolo za ravnatelje, ki je nima nihče v novomeški enoti zavoda za šolstvo. Prosila je občinsko skupščino, naj da soglasje k mnenju, da upošteva strokovne argumente. Zagrozila je, da bo, če do tega ne pride, odstopila tudi kot poslanka. Šolski minister in poslanec Jože Maurer (DS) je pojasnil, daje bil razpis javen, da sta bila prijavljena dva kandidata, za oba je dal zavod za šolstvo pozitivno mnenje in oba sta podala program dela. Menil je, daje sevniška šola dobro nje. Julij Jeraj (LDS) je rekel; »Če daješ soglasje k nečemu, je prav, da se seznaniš s prejšnjim postopkom, kako je do soglasja prišlo. Ni res, da komisija ne zaupa gospe Pipanovi!« Županja Breda Mijovič (SDP) je menila, da komisija za volitve in imenovanja ni pristojna za preučevanje mnenja sveta šole, Drago Perc pa je vprašal, ali vse to pomeni, da spet prihajamo na nekdanje moralnopolitično ocenjevanje ljudi. Poslanec v zboru občin in občinskem družbenopolitičnem zboru, dr. Cveto Gradišar (DS), je polemiziral: »Možnost tehtanja mora biti, saj nismo avtomati. To ni samo proceduralno, ampak tudi vsebinsko in etično vprašanje « Podžupan Anton Koren (SSS) je izrazil zaupanje tudi v šolskega ministra in podatke v.d. ravateljice. Dr. Božidar Groboljšek je menil, da ima skupščina samo možnost veta, da ne odloča v tem primeru, podatkov o moralnopolitični (ne)oporečnosti pa ne potrebuje. Morda je sprva zvenelo nekoliko naivno stališče Jožeta Lesjaka, člana komisije za volitve in imenovanja, češ da ne pozna stvari, niti zakulisja, a se zdi, daje zadel žebelj na glavo. Nihče sicer ni rekel, da bi ga motila živordeča barva kostima Anice Pipan, kaj šele to, da je njen mož Franc poslanec SDP v slovenskem parlamentu. Nekateri pa so tudi v tem prepoznali merjenje moči med levico in desnico, ki je bilo v sevniškem parlamentu doslej dokaj neprepoznavno. Glasovanje — 23 glasov za soglasje Pipanovi in le 11 poslancev za mnenje komisije — pa je vendarle dovolj jasno izpričalo, da so si poslanci le povedali vsaj nekaj, kar jih je tiščalo pri srcu. P. PERC »MIRNACOMERC« d.o.o., Sevnica, NHM 17 objavlja prosta dela in naloge: v poslovalnici »Pohištvo, keramika« Krško, CKŽ 100 — poslovodja 1 delavec — prodajalec 1 delavec Pogoj: poslovodska oziroma trgovska šola z večletno prakso. Rok prijave do 12.8.1992 na upravo podjetja: »Mirnacomerc« d.o.o., Sevnica, NHM 17, 68290 Sevnica. Drobne iz Kočevja HVALEŽNI ZA SENCO - Lične lesene hišice, ki so jih pred kratkim postavili na avtobusnih postajališčih ob regionalni cesti Ljubljana-Kočevjc, na območju krajevne skupnosti Stara Cerkev, bodo uporabnikom avtobusnega prevoza nudile zaščito pred dežjem, snegom in vetrom. V teh vročih poletnih dneh, ko je skoraj nemogoče najti dovolj globoko senco, ki bi človeka pošteno shladila, pa hišice nudijo vsaj malo zaščite tudi pred žgočim soncem. Krajani-potniki so zato svetu krajevne skupnosti Stara Cerkev, ki je omogočil postavitev hišic, hvaležni, čeprav so nanje kar dolgo čakali. NEREŠENI ZAHTEVKI - Medtem ko je komisija za denacionalizacijo kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Kočevje, rešila že kar lepo število zahtevkov, pa komisija za denacionalizacijo stavbnih zemljišč, poslovnih stavb, podjetij in stanovanj ni rešila še niti enega zahtevka. Teh zahtevkov je 10 in vsi so menda še vedno nepopolni. Ves postopek, od ugotovitve nepopolnosti zahtevka, obvestila upravičenca o tem, njihovega “iskanja” manjkajočih potrebnih listin in dokazil pa do preložitve dodatno zahtevanih listin pristojnemu organu oz. komisiji za denacionalizacijo, traja namreč nekaj mesecev. Samo na geodetski upravi, denimo, morajo upravičenci do vrnitve nepremičnin čakati tri mesece. Ribniški zobotrebci SPET TV KOPER - Zaradi poškodovanja oddajnika med lanskoletno vojno v Sloveniji Ribničani do pred kratkim niso mogli spremljati koprskega programa. Nekateri so nanj že skoraj pozabili, pa tudi tisti, ki niso, so do sedaj, večinoma le pomotoma, na svojih TV sprejemnikih pritisnili gumb, “rezerviran” za TV Koper-Capodistria. Še nedolgo od tega so bili namreč na TVS - Oddajniki in zveze malo v dvomih, da bi lahko v Ribnici spremljali koprski program pred pričetkom zime. Že “poletni sprejem, ki je sicer še daleč od idealnega, pa vendarle sprejemljiv za gledanje, je zato za ljubitelje koprskega programa prijetno presenečenje. ONESNAŽEVANJE BISTRICE -Člani ribiške družine iz Ribnice ugo-tavlajo, da sc je s prihodom beguncev v objekte nekdanje vojašnice ponovno začelo močno onesnaževanje spodnjega dela potoka Bistrice. Ker je kanalizacija iz teh objektov speljana v Bistrico mimo čistilne naprave, je do onesnaževanja prihajalo tudi prej, ko je v objektih domovala nekdanja jugoslovanska armada, vendar pa ribiči opažajo, da je sedaj onesnaževanje z odplakami večje. Ribiči sc bojijo, da bi zaradi vročine in nizkega vodostaja Bistrice utegnilo priti do pogina rib in ostalega vodnega življa, pa tudi do zastrupitve prebivalstva, zlasti otrok, ob spodnjem delu Bistrice. O vsem tem so že obvestili ribniški izvršni svet, ki bo poskrbel, da bodo objekte, v katerih so begunci, priključili na čistilno napravo. Sevniški paberki PREDLOG - V počastitev slovesnosti ob novi maši so okrasili okolico, kot se spodobi za take priložnosti. Ljudje, ki so bili za celotno reč najbolj zagnani, so kopali jamo in vanjo naj bi postavili drog za neko okrasje. Toda pri kopanju so prebili vodovodno cev. Ker je skoznjo tekla voda, so jo komunalci zamašili, kot je treba, in napisali tudi račun za krpanje cevi. Toda teh stroškov nihče noče plačati, tako da račun roma od enega do drugega možnega plačnika. Ker tako ne more iti v nedogled, so zadevo skušali rešiti “prebijalci” vodovoda. Znašli so se in predlagali, naj bi račun plačali krščanski demokrati. Menda zato, ker se je vse skupaj zgodilo nekako zaradi vere. TUŠ, PROSIMO - Oni dan popoldne so sc ljudje kar precej številno prišli kopat v sevniški bazen. Na svoj račun so prišli predvsem tisti, ki se za nič na svetu nikoli ne stuširajo, preden vsi prepoteni planejo v javni bazen. Nikakor pa niso bili to popoldne na bazenu zadovoljni tisti, ki ne gredo v bazen, če sc ne splaknejo. Tuši preprosto niso delovali. Javno kopališče ob tem enkratnem dogodku zasluži pohvalo, saj mu je uspelo prihraniti nekaj vode, ki jo najbolj zagnani Sevničani zaradi suše zlivajo po travi, rožah in avtomobilih. TRŽNICA - Človek, ki po Sevnici nese zabojček, visok do 95 cm, zložljivo mizico ali pa samo stol, se seli ali pa je branjevka. O selitvah Sevničani ne morejo povedati nič pretrcsljivejšcga, saj so običajna zadeva v vseh mestih, malo večjih vaseh itd. Povedo pa dosti v zvezi z branjevkami, in sicer to, da v mestu Sevnici ni tržnice. Spričo tega je pred tremi dnevi primemo jezen domačin vzkliknil: “Pfcj, pa taka oblast. Dela tako velik gosposki hotel. Naj bi na tistem mestu raje naredila tržnico, da bi si revež tam lahko kupil redkev in fižol.” Krške novice LESENO - Po najnovejših informacijah še niso ujeli podgane, ki se potika po Brestanici in je znana po tem, da navdušeno požira t.i. ladijski pod, s kakršnim obijajo hišna pročelja. Da je na delu tovrstna nadloga, ki je torej še ni na spregled, kaže tudi Sigmatova tovarna v Brestanici. Na njej po izdelavi pročelja niso obili zgornjega dela z omenjenimi deščicami, ker je očitno zmanjkalo cvenka. V zvezi s Sigmatom poročajo, da v Brestanici tudi ni sledu za vsemi drugimi podganami, ki so še pravi čas zapustile potapljajočo sc barko Sigmat in jo pobrisale v Novoles v Novo mesto in drugam na varno. BEGUNCI - V Krškem je slišati, da je v begunskem centru v mestu vse v redu in ni nikakršnih problemov. To verjetno res pomeni, da je v begunskem zbirnem centru dosti težav. DVOJNIK? - Čeprav sta si Zlatko Rogale, doma iz okolice Rigonc pri Dobovi, in Rolf Erik Norman s Švedskega podobna po nekaterih navedbah kot jajce jajcu, nista dvojčka. Tako zatrjujejo poznavalci. Vtis, da gre za tesno sorodstvo, je nastal potem, ko je Rolf Norman bojda javno protestiral zoper gradnjo nasipa ob Kolpi pri Rigoncah. Ker gradnji nasprotuje tudi Rogale, so nekateri menili, da njun enak odnos do gradnje izhaja iz njunih sorodstvenih povezav.^ _ SKUPŠČINA - Krško parlamentarno življenje je kot jara kača. Skličejo skupščinsko zasedanje in le-to odpade zaradi nesklepčnosti. Ker torej zasedanja ni, skličejo novo in to je nesklepčno. Kaže, da bo tako ves čas, dokler ne bo prišlo do pomote in ne bo izostalo dovolj veliko število Demosovih delegatov. Novo v Brežicah TELEFON - Na Kitajskem ima telefon le odstotek prebivalcev. Ob koncu tisočletja sc bo slika nekoliko popravila in naj bi imelo telefon 5 odst. Kitajcev. Številka je res videti majhna, vendar ob toliko Kitajcih je v tej državi telefonov verjetno kar veliko. Še posebej, če bi kitajske telefonske razmere primerjali z razmerami kje na Veliki Dolini, v Pirošici, Pošteni vasi itd. V omenjenih in drugih predelih brežiške občine ljudje zaman čakajo na obljubljene, (deloma) plačane telefone. VEROUK V ŠOLE, TOVARIŠII-Ono soboto, ko so na Čatežu ustanovili krajevni odbor slovenske krščansko-demokratske stranke, sta Ivan Oman in Nace Polajnar odbrzela v slovensko prestolnico z naročilom, naj bi v slovenskih šolah spet začeli poučevati verouk. Preden se je zbrano občinstvo razšlo, je Polajnar obljubil, da se bo o tem vprašanju razpravljalo, ko bo krščanska demokracija znova na oblasti. Zato je zanimivo vprašanje, kako se bodo stvari razvijale. Šlovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Daber, ki verjetno odloča o zadevi, bi verjetno raje vrnil diplomo FSPN *n doktorat in se šel učit umetnega kovaštva, kot da bi sprejel verouk v sole. OMEJENOST - Spričo razmer sta Ivan Oman in Nace Polajnar odpotovala z nedavnega obiska na Čatežu v Ljubljano veijetno malce razočarana, kajti slišalo ju je manj ljudi iz teh krajev, kot bi se spodobilo za visoka gosta in za čas pred volitvami. Malce Je krivo poletje, ker se ta čas v teh krajih kosi, orje in tudi potuje na morje. Malo je krivo to, da zadeve m prenašala televizija. A tudi če bi ' °že Grajžl in njegovi od TV Slo-venija prilomastili v motel in snemali zadevo ter vse skupaj poslali, kamor Jc treba, lepo število domačinov Posnetega ne bi videlo. Okrog Velike Doline in drugod ob hrvaški meji še zmeraj ni videti programa TV Slove-mja. Ce bog da in sreča junaška, se bo že letos zablestel nov ustrezen TV-pretvornik in program bodo videli tudi tu. KBSIiikJ Plat zvona za (nekdanje) delavce IZ NtkŠIH OBČIN Sigmat Brestanica: delavci brez plač, tovarna brez delavcev — V Krškem priča-kujejo Novolesovo pomoč — Pionirjev »paket« odvečnim delavcem KRŠKO — Razmere, ki ta čas vladajo v mnogih podjetjih, dokazujejo, da se ta trenutek v Sloveniji dogaja marsikaj, kar je sicer zakonito, vendar je drugače lahko tudi vprašljivo. To bi lahko rekli tudi ob primerih iz Posavja. V krški občini je še zmeraj zelo boleča točka Sigmat v Brestanici. Delavcem je to podjetje novomeške firme Novoles izplačalo zadnje osebne dohodke pred kakimi sedmimi meseci. Že dalj čaša se govori, daje usoda Sigmata zapečatena, vendar dogodki tega dokončno še niso potrdili. Podjetje ne izpolnjuje pogojev za stečaj, kar je v danih razmerah malodane smešno. Po drugi strani pa je tudi razumljivo, saj ima Sigmat največje terjatve do svojih zaposlenih, ki ne dobivajo pripadajočih prejemkov, in ne do družbe. Po nekaterih zadnjih informacijah pa naj bi šel Sigmat v likvidacijo. Kaj sploh likvidirati, je vprašanje, ki ga je vse pogosteje slišati na območju Brestanice in Senovega. Sigmat praktično ne deluje. Njegovi zaposleni že od 16. marca stavkajo in jih ni v tovarno, kajti če bi prišli tja, bi si morali denar za plačilo poti praktično izposojati. Od vseh zaposlenih hodita na delo direktor in komercialist, podjetje občasno pokliče še po enega delavca. Najbolj ogroženim Sigmatovim delavcem je sindikat kovinske in elektroindustrije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije dal nekaj denarne pomoči. Posavski svobodni sindikati Slovenije so v imenu obupanih Sigmatovih delavcev, ki nimajo ne dela ne plač, naslovili na izvršni svet skupščine občine Krško zahtevo, naj krška vlada kaj stori za ublažitev krize v Sigmatu. Zahtevo, kije romala tudi na direkcijo Novolesa v Novo mesto, je izvršni svet obravnaval, pri čemer se je pokazalo, da krški izvršni svet pričakuje za Sigmat več Novolesove pomoči. Zadeva ta hip miruje, gledano s stališča Sigmatovih delavcev, na mrtvi točki. Za svojevrstno presenečenje, ki pa mogoče sploh ne zasluži več tega naziva, je poskrbel Pionir v Krškem. Več svojim delavcem je vročil 14. julija sklep o prenehanju delovnega razmeija, ker so te delavce v podjetju pač ocenili za t. i. trajni presežek. Istega dne so ti delavci, večinoma Neslovenci, prejeli v podpis papirje, da sporazumno prekinejo s Pionirjem delovno razmerje in da ob tem dobijo odpravnino. Ta ponujeni denarje bil za mnoge očitno dovolj vabljiv, da so podpisali, toda s podpisom so se postavili v povsem brazpraven položaj v državi Sloveniji, v kateri nimajo niti državljanstva niti stalne zaposlitve. V več primerih pa se ti ljudje zaradi vojne v Bosni tudi nimajo kam vrniti domov. Mnogi od teh so se ob spoznanju, kaj so si s podpisom prizadejali, po pomoč zatekli na sindikate. Spričo vsega tega krška podružnica svobodnih sindikatov Slovenije odsvetuje delavcem podpis omenjenih papirjev o sporazumnem odhodu iz podjetja, če bi jim bili ponujeni. MARTIN LUZAR t POČITNICE V NEREZINAH KRŠKO — Zmogljivosti počitniške skupnosti v Nerezinah so med 15. julijem in 15. avgustom zasedene 80—odstotno. Pred tem je bilo v tem počitniškem naselju, kije zelo priljubljeno med Krčani, manj gostov, manjši obisk od sedanjega pa pričakujejo tudi proti koncu avgusta. Kot smo izvedeli pred dnevi, v Nerezinah ni čutiti vojne ne v stikih s tamkajšnjimi oblastmi ne z domačini. Da v omenjenem počitniškem naselju na Hrvaškem obisk ni večji, pojasnjujejo v vodstvu krške počitniške skupnosti z vse bolj skromnimi slovenskimi družinskimi proračuni. Bt S**—" KUP SMETI — Nedaleč od Podbočja je bilo pred dnevi na kupu precej smeti. Svojčasje nekdo postavil na to mesto dva zabojnika za odpadke in slednjih seje nabralo za oba kontejnerja in dosti več. Nastal je kup, na katerem najdete marsikaj, in sicer oglodane kosti, večje količine uporabljenih otroških plenic in podobnega materiala, jajca, otroška oblačila v kompletu, pnevmatike, steklenice, ostanke kritine, čebulne olupke in seveda roje muh. Kot je videti, je to praksa, povezana z ekologijo. Kdo ve, če bi bila zadeva kako zanimiva za ekološko teorijo, ki jo te dni premlevajo na ekološko biološkem taboru na Raki? (Foto: M.LUZAR) Pavlica Rožman Vlak vzel Minko Branjevka Pavlica ARNOVO SELO — Pavlica Rožman iz Arnovega Sela pri Artičah že kakšnih trideset let prodaja, kar data njiva in sadovnjak. Srečevali sojo na tržnicah v Ljubljani in v Zagrebu, za stojnicami na Čatežu, v Sevnici, kjer je prodajala pred dnevi, in tudi drugje. »Prej sem šla prodajat dlje. Na tržnico sem se peljala z vlakom in z avtobusom. Zdaj me pripeljejo z avtomobilom,« pripoveduje Rožmanova. Trdi, da je s svojimi 71 leti in še nekaj čez stara in da zato ne prodaja tako na veliko, kot je prej. Na branjevskih poteh je imela dolga leta družico, sestrično Minko Černelič z Zdol pri Krškem. Ampak Minka je tragično umrla. Napotila seje v Ljubljano na tržnico in je nesla s seboj vrečo fižola. Padla je z vlaka in na mestu umrla. »Tako je končala svoj priljubljeni ’kšeft\« obudi spomine Pavlica. Rožmanova prodaja češnje, hruške, breskve, fižol, krompir in drugo z vrta in iz sadovnjaka, kot rečeno. Pri tem ji je v posebno veselje, da se kot branjevka srečuje z ljudmi od blizu in daleč. Gospodinje sejo zapomnijo in ona njih in tako se spletajo kar nekakšna prijateljstva. Pavlica Rožman se ne spominja, da bi ji kdaj kdo kaj vzel. »Če kam skočim, pustim vse na mestu, pa nič ne zmanjka. Ljudje so pošteni.« L. M. KOLESARJI — Krški kolesarji rekreativci pred vožnjo po Sloveniji. Z leve: Božidar• Urek, Matjaž Šribar, Vinko Virant, Roman Majcenič, Igor Kranjec, Bojan Žmavc in Marjan Geršak. Po Sloveniji na kolesu Krški kolesarji rekreativci ob letošnjem državnem prazniku prevozili velik del Slovenije__________ KRŠKO •— Igorja Kranjca, Vinka Viranta, Matjaža Šribarja, Bojana Žmavca, Romana Majceniča, Maijana Geršaka in Božidarja Ureka zdaj več ne bolijo noge, saj je minilo že kar nekaj časa od njihovega »kolesarskega kroga okoli Slovenije«. Čeprav so prve dni po ^7 Industrija gradbenega materiala »SAVA« KRŠKO, p.o. objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA Pogoji: — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali ustrezne tehniške smeri — 2 oziroma 1 leto delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in angleškega jezika Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim dednim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IGM »Sava« Krško, CKZ 59, Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. vrnitvi v Krško verjetno čutili v nogah skoraj 1.000 kilometrov dolgo pot po slovenskih cestah, se za to ne menijo. Prijetni spomini na dolgo pot in na lepote Štajerske, Gorenjske, Primorske in Dolenjske so pač močnejši. Sedmerica, ki seje podala na pot 20. junija v Krškem in se vrnila v Krško 25. junija, je s kolesarjenjem počastila praznik države Slovenije. Kolesarjenje so, tako kot nastajanje Slovenije, spremljale težave. Kolesarji rekreativci so prvi dan vozili v dežju, poleg tega so doživeli v Radgoni skupinski padec. Verjetno smemo med težave šteti tudi precej cestnih vzponov in jam, ki jih je bilo na poti od Krškega skozi Velenje, Radgono, Koper, Kočevje in nazaj v Krško prav gotovo več kot preveč. Toda vse je minilo, kot se za take priložnosti spodobi. Na koncu, in že vmes, so bili udeleženci kolesarjenja zadovoljni in najbrž se bodo zlasti tega spomnili naslednje leto, ko naj bi se s kolesi napotili na novo precej dolgo pot. Da kolesarski krog ni bil samo stvar peščice navdušencev, kaže ceremonial ob startu in ob vrnitvi. Sedmerico so v Krškem pospremili na pot sodelavci in prijatelji, direktorica Papirotija Milena Sauta in Franc Černelič, predsednik krškega izvršnega sveta. Precej ljudi je prišlo izreči dobrodošlico kolesarjem ob vrnitvi, ko je v imenu krajanov »maratonce« pozdravil Slavko Šribar. L. M. Protestniki na splavih Spust po Savi kot opozorilo, da je reka umazana — Stekleničke z vodo — Ponovitve KRŠKO — Poletna pripeka, še bolj pa ijavkasta Sava je spodbudila ljudi iz Krškega in okolice, da so pred nedavnim organizirali spust po tej reki. Na plovbo od Sevnice do Krškega se je podalo skupno 52 domačinov in ti so potovali po Savi z vsemi mogočimi plovili. Tako je Sava tega dne nosila ljudi na splavih, na velikih zračnicah, na posebej za to priložnost narejenih smučeh, na manjši domiselno izdelani jadrnici ter v kajakih, kanujih in različnih gumijastih čolnih. Kot trdijo organizatorji spusta, je omenjena plovba pomenila svojevrsten protest proti onesnaževanju Save in okolja na splošno. Protestniki so prejeli na koncu poti darilo, kijih bo spominjalo na savski spust in na to, da so bili vsaj tega dne prijatelji reke. Vsak je dobil steklenič- ko savske vode. Ker je voda umazana, bodo stekleničko lahko komu ob zgornjem toku Save pomolili pod nos, češ, poglej si, kaj ostaja za tabo. Udeležence spusta po Savi je vse po vrsti mikalo, da bi stekleničke z »vzorci« poslali tudi na krško občino in tako protestirali tudi pri domači oblasti in od nje izsilili kako dovolj ostro posredovanje, koristno Savi in življenju v njej. Spust kot tak se utegne na isti poti kot tokrat ponoviti še letos. Verjetneje ga bodo pripravili naslednje in potem vsako leto. Da gre za reč, ki pritegne, govori o tem poleg števila tudi starost udeležencev. V skupini, kije plula po Savi, so bili po nekaterih seštevanjih tudi šest-desetletniki in pod deset let stari protestniki. l.M. S skupščino in tudi brez nje Nesklepčne seje KRŠKO, BREŽICE—Brežiški in krški parlament nimata poletnih počitnic najbrž zato, ker jih imata precej pogosto med letom. Delegate obeh skupščin predsednika v teh dneh še kar vabita na seje. To drži zlasti za Krško, kjer naj bi se sestajali, dokler ne bodo sklepčni Malo manj drži za Brežice, kjer j e predsednik parlamenta nedavno že obupal in pred jesenjo ne bo več klical delegatov na seje skupščine. Vsak delegat ima razloge za to, da prihaja na seje ali da ga tja ni Zato se v to tudi ne bi toliko spuščali, če se ne bi eden od brežiških delegatov na nesklepčni seji 15. julija razjezil. Rekel je, da nekateri že dve leti niso imeli dopusta, da pa so si svoj dopust vzeli ta dan za to, da so prišli na sejo skupščine. Povsem razumljivo je pri tem kritiziral tiste parlamentarne kolege, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne prihajajo na seje. Podobno se je kateri od prisotnih razjezil že kdaj prej, tako v Krškem kot v Brežicah, vendar se težave zaradi sklepčnosti vseh ali samo posameznih zborov vlečejo naprej. Tako nastala parlamentarna kriza v Krškem in Brežicah se morda celo pozna kje v delovanju občinske uprave, toliko verjetneje, ker je predsednik brežiškega občinskega izvršnega sveta zadnjič dejal delegatom, da izvršni svet za delovanje potrebuje skupščino. Kaže sicer, da si s to povezavo obeh organov razen nekaj ljudi nihče pretirano ne beli glave. Ko bi si, bi verjetno kar deževala laka vprašanja: če vlada in parlament ne moreta shajati drug brez drugega, kako lahko potem vse skupaj deluje v času, ko se parlament ne more sestati? Najbrž se omenjene težave poznajo tudi v blagajni. Ko pred skupščinsko sejo poženejo fotokopirne stroje za razmnoževanje vabil in gradiv ter zavrtijo telefone za vse mogoče sestanke poslanskih klubov in različnih skupščinskih odborov, vse to gotovo precej stane. Denar je vržen skoz okno, če seja odpade, ker nekaterih ni. Omenjena svojevrstna nepolitičnost izvoljenih delegatov v Posavju najbrž ni nič bolj »neodgovorna« in nič bolj nenavadna, kot je kje drugje v Sloveniji, vključno z državnim parlamentom v Ljubljani. Sedanje skupščine so nastale, ko je Slovenija menjala prejšnji politični sistem z nekim novim. Možno je, da so delegatski sedeži tedaj dobivali tudi delegate, ki so bili pred volitvami videti politično najsodobnejši in zato najustreznejši za nove zastopnike volilcev v Evropo zazrte Slovenije. Obnašanje delegatov od volitev do zdaj kaže, ali so delegatski sedeži res dobili nase najboljše narodove predstavnike. M. LUZAR DOLENJSKI LIST Prazna cesta je slabo znamenje Motel Čatež, ki bo v avgustu star 20 let, ima dosti manj dela kot včasih — Zapo-sleni občasno na delo drugam — Motel iz drugega časa za drugačen čas ČATEŽ — Enaindvajsetega avgusta letos bo minilo natanko 20 let od otvoritve motela na Čatežu. Danes veijetno ni več eden reprezentančnih Petrolovih objektov, tako kot je bil včasih, in ga ne obišče toliko gostov, kot se jih je v njem ustavilo v začetku. Ker motel stoji ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb, se mu močno pozna, daje praktično zamrl promet na tej nekoč tako zasedeni cesti. Že pred časom je zaradi pomanjkanja dela ekipa v motelski kuhinji, strežbi in drugod postala preštevilna. Delavcev v teh težavah niso odpuščali, so jih pa zaposlili drugje. Tako skupine delavcev iz čateš-kega motela hodijo izmenoma delat v bolje obiskani Petrolov motel na Lom. Eno so najnovejše balkanske vojne, ki so zredčile promet na magistralki in povzročile osip motelskih gostov, drugo je vprašanje, ali motel še ustreza potrebam sodobnih gostov. V dveh desetletjih se niso zamenjali samo obiskovalci motela, ampak so se temeljito spremenile tudi njihove navade. Ob vsem, na kar vpliva sedanji hitrejši življenjski ritem, je motel z veliko restavracijo in Janez Ivšič kuhinjo velikih zmogljivosti ter precej zastarelo, čeprav dobro vzdrževano opremo že postal prevelik in predrag. Tako lahko Janez Ivšič, direktor Petrolovega motela Čatež, danes ugotovi, da »kot motel ne funkcioniramo« in da »kot hotel tudi ne funkcioniramo. Kajti kuhinja in soba nista dovolj za hotel. Motel je bil zgrajen v drugačnem času in za drugačen čas.« Iznajdljivost in poslovnost motelo-vega vodstva bosta veijetno premalo, da bi nekdaj znan in priljubljen čateški gostinski objekt zaživel v starem sijaju. »Dokler ne vemo, če bodo gradili novo avtomobilsko cesto skozi Posavje ali ne, težko kaj načrtujemo,« pravi Janez Ivšič. L. M. kultura in izobra- ževanje Pripetljaj Vsakdo je kdaj doživel mali stres. Slovenka iz Italije ga je prejšnji teden v novomeški knjigami Mladinske knjige. Vstopila je, da bi za hčerko, ki bi se rada učila slovenščine, kupila kakšen jezikovni priročnik. Nasvetovali in dali so ji tistega z naslovom Zakaj ne slovensko. Ko je bila zajetna knjiga že napol v omotu, je nakupovalko zanimalo, koliko mora zanjo odšteti »Šest tisoč tolarjev,« je rekla prijazna prodajalka. »Toliko? Saj to je sto tisoč lir!« je streslo gospo in ji pognalo kri v glavo. »Poglejte, saj toliko denarja sploh nimam pri sebi,« je potem, očitno vznejevoljena, kazala denarnico in obrnjena proti hčerki, ki je razumela pripetljaj, kar nekajkrat ponovila: »Tako drago?! Človek kar ne more verjeti..« A li je bilo kaj s to kupčijo ali ne, tega podpisani naključni očividec ni zvedel in lahko le domneva, da se je omenjena gospa vrnila po knjigo, a z več denarja, kot ga je imela ob prvem obisku v knjigarni. Bržkone ji je le bilo do tega, da svojemu otroku omogoči da se s pomočjo knjige kolikor toliko udomači v slovenščini, pa naj to na koncu koncev stane, kolikor hoče. Mali stres zaradi cene pa bi lahko doživela tudi v knjigarni drugje v Sloveniji, saj so knjige povsod enako drage oziroma predrage. Je pa žalostno, da so najdražje prav tiste, ki bi zaradi namena oziroma poslanstva morale biti cenejše in dostopnejše. Če nam, seveda, je kaj do tega, da se tudi v tujini živeči otroci slovenskih staršev naučijo slovenskega jezika in vsaj po jeziku postanejo in ostanejo Slovenci -an POSVET TRAJNEJE ZABELEŽEN NOVO MESTO — Pred kratkim je izšla publikacija Sporočanje na razredni stopnji osnovne šole, v kateri so zbrani prispevki 9 avtorjev, ki so sodelovali na posvetu Izobraževanje za delo in življenje. Posvet je bil pripravljen lani v okviru razstave Učila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Med avtorji, ki objavljajo svoje prispevke v drugem delu, kjer so zajeti primeri iz prakse, so tudi trije dolenjski prosvetarji: Marjanca Kočevar z novomeške osnovne šole Br-šljin sodeluje s prispevkom Nekaj misli o ustnem in pismenem sporočanju, Marija Unetič iz Krškega s prispevkom Sporočanjske sposobnosti razvijamo tudi v podaljšanem bivanju, Danica Zupan iz Šentruperta pa s prispevkom Motivacija za sporočanje na razredni stopnji. Publikacijo je uredila Alenka Kozinc. »Storili smo, kolikor smo mogli« Razstave 2. Bienala slovenske grafike v Dolenjskem muzeju slabše obiskane, kot so pričakovali — Bojan Božic: »Pripravljamo celostno predstavitev muzeja« NOVO MESTO — V Dolenjskem muzeju so imeli letos od začetka aprila do konca junija 6700 obiskovalcev, če pa bi prišteli še tiste, ki so prišli na otvoritve likovnih razstav, bi lahko vpisali nekaj 100 obiskovalcev več. Največ obiskovalcev je bilo zadnje dni maja in prvo polovico junija, pritegnile pa sojih razstave 2. Bienala slovenske grafike Otočec. Zvrstilo seje tudi več skupin osnovnošolcev in srednješolcev iz novomeških šol. Julija je obisk precej upadel, kar se sicer dogaja vsako leto ob tem času; muzej je sprejel nekaj nad 500 obiskovalcev in tudi avgusta jih ne pričakuje dosti več. »S takšnim obiskom, kakršnega smo imeli julija, nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj smo pričakovali, da bo bienale kot letos največja in najpomembnejša grafična prireditev v Sloveniji bolj pritegnil,« pravi direktor Dolenjskega muzeja, Bojan Božič. »V muzeju si glede tega nimamo veliko očitati, saj smo storili največ, kar smo mogli. Obvestila smo razposlali v mnoge kraje in ustanove, razobesili nič koliko plakatov in sploh poskrbeli, da se je javnost lahko dobro seznanila z dogajanjem v naši hiši. Da bi kar najbolje us- tregli obiskovalcem, smo določili nov odpiralni čas. Tako je muzej poleti odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure ali uro več, kotje bil prej, ob nedeljah pa celo do 20. ure. Izjemoma odpremo vrata tudi zunaj odpiralnega časa, a samo skupinam, ki se vnaprej najavijo. Pred dnevi smo takšno izjemo naredili za skupino 60 obiskovalcev, da sije ogledala razstave Bienala slovenske grafike in druge stalne razstave Dolenjskega muzeja v ponedeljek, ko je muzej za obiskovalce sicer zaprt.« Slabši obisk v Dolenjskem muzeju, Še trije novi spomeniki Za kulturne spomenike naj bi raglasili mitrej in cerkev sv. Jurija na Rožancu ter Stoničev grad ČRNOMELJ — Odlokom o razglasitvi pomembnih kulturnih objektov za kulturne spomenike, ki sojih v Črnomlju pripravili pred kratkim, so se pridružili še trije odloki, in sicer o razglasitvi antičnega mitreja na Rožancu, podružnične cerkve sv. Jurija na Rožancu in Stoničevega gradu v Črnomlju za kulturne spomenike. Gre predvsem za kategorizacijo teh objektov kot kulturnih spomenikov, ob tem pa bo lahko občina dobila z republike tudi nekaj denarja za obnovo ali vzdrževanje. Mitrov tempelj je eden najbolj privlačnih arheoloških spomenikov v Slo-veniji in še posebno v Beli krajini. Am-bient postavi obiskovalca v samotno odmaknjenost, v čas poganskega kulta, ki seje z rimskimi vojaki razširil v prvih stoletjih našega štetja iz Perzije. V drugi polovici 3. stoletjaje postal državna vera rimskega imperija, imel pa je tudi močan vpliv na razvoj krščanstva. Relief na Rožancu je nastal v 3. stol. in je med redkimi, ki seje ohranil v avtentičnem okolju. Vendar je obstoj reliefa na prostem vse bolj vprašljiv, saj kamnina zaradi vremenskih neprilik, kislega dežja, mahov in še česa hitro propada. Zato bi morali določiti, kakšni bi bili nadaljnji varstveni ukrepi. Sicer pa je zaščita spomenika že v programu obnovitvenih del kulturnih spomenikov. Cerkev sv. Jurija na Rožancu je na prvi pogled skromna podružnica, vendar se obvnjej odpira vrsta zanimivih vprašanj. Že njena lega nad mitrejem in patron kažeta na njen zgodnji nastanek, sama arhitektura pa z značilnimi elementi nakazuje celo romanska stilna izhodišča. Seveda so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo nakazale smer obnove. Vsekakor pa je cerkev po mnenju predlagateljev takega pomena, da jo lahko razglasijo za kulturni spomenik. Njena obnova sicer še ni v programu, čeprav je potrebna obnove, tako kot številne druge cerkve. Dosedanje raziskave so tudi pokazale, daje Stoničev grad v črnomaljskem starem mestnem jedru izredno pomemben zgodovinski objekt, zgrajen že v 17. stol. ali morda še prej. Stavba je nastajala postopno in je danes sestavljena iz treh stavb, združenih leta 1768. ko je dobila reprezentančno baročno podo- • SPOMENIKE JE NUJNO POTREBNO ZAŠČITITI — Pred kratkim je bila v Črnomlju javna razprava o razglasitvi Stoničevega gradu za kulturni spomenik. Razprave so se udeležili predstavniki črnomaljske občine in novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, nekaj Črnomaljcev in sedanji lastniki gradu. Ti so povedali, da jim je že dovolj »razbijanja« gradu, če hočejo grad raziskati, jim naj poiščejo drugo stanovanje. Potožili so tudi, da sami ne bodo zmogli vzdrževati gradu po zahtevah spomeniškega varstva. Na Rožancu je bila javna razprava o razglasitvi mitreja in podružne cerkvice sv. Jurija za kulturnozgodovinski spomenik. Na razpravi so se zbrali predstavniki za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta, občine, gozdatjev, lastniki mejnih parcel in drugi. Vsi skupaj so poudarili, da je zadnji čas, daje prišlo do razglasitve, saj mitrej kot tudi cerkvico sv. Jurija že razjeda zob časa in sta zato potrebna strokovne zaščite. bo. Vendar je objekt, kakršen je danes, potreben temeljite obnove tudi zato, ker sta 19. in 20. stol. stavbi prinesla veliko sprememb. Adaptacija je v načrtu že nekaj let, a zaradi lastniških odnosov ni bila mogoča. Ko bodo ti urejeni, naj bi v gradu uredili krajevni muzej. M.B.-J. tudi od drugod, je najbrž posledica tega, ker se Novo mesto še ne zna predstaviti s svojo kulturno ponudbo tako, kot bi bilo to potrebno glede na zdajšnje potrebe in izzive. Po Božičevem mnenju manjka dolenjski metropoli predvsem informacijska prisarna ali urad, kjer bi bilo moč dobiti vse informacije o tem, kaj Novo mesto premore pomembnega za ogled, katere so njegove naravne, zgodovinske in kulturne zanimivosti, kaj se v njem vsak dan dogaja in kje. V takšni pisarni bi morali biti na voljo prospekti, katalogi, vodniki po kulturnih ustanovah, pa tudi razglednice, spominki in še kaj, po čemer radi sprašujejo obiskovalci od drugod. Zelo pomembna je tudi vodniška služba in, kot Bojan Božič pravi Božič, bo Dolenjski muzej za svoje pa tudi širše potrebe že jeseni na posebnih tečajih usposobil nekaj ljudi, ki bodo v taki službi, se pravi pripravljeni za vodenje po kulturnih ustanovah in po mestu. »Vse to sodi tudi v okvir priprav na celostno predstavitev vsega, kar Dolenjski muzej je, kar premore in pomeni,« pojasnjuje Bojan Božič. »Zasnova takšne predstavitve že nastaja in upam, da bo moč jeseni kaj več povedati o tem. Najprej pa bomo poskrbeli za namestitev tabel in drugih znakov ob mestnih vpadnicah, ki bodo ljudi opozarjali, da je v Novem mestu muzej in povedali, kje je.« I. ZORAN UMRL DRAMATIK DOMINIK SMOLE V Ljubljani je prejšnji teden v 63. letu umrl slovenski pisatelj in dramatik Dominik Smole. Njegova literarna ustvarjalnost pomeni enega od vrhov slovenske književnosti po drugi svetovni vojni, predvsem v dramatiki. Najbolj je zaslovel z dramo Antigona, slovensko enačico znane starogrške tragedije. Od bolj znanih pa sta še Potovanja v Koromandijo in Zlata čeveljčka. Zlata čeveljčka so pred leti uspešno uprizorili tudi Sevničani. Od pripovednih del naj omenimo roman Črni dnevi in beli dan, po katerem je režiser Boštjan Hladnik posnel film Ples v dežju. Kostanjevica letos brez Forme vive Mednarodnega kiparskega simpozija niso mogli organizirati zaradi pomanjkanja denarja in drugih težav — Mir in tišina tudi na drugih deloviščih Forme vive v Sloveniji — Bo to mednarodno prireditev rešil zakon? KOSTANJEVICA —Forme vive, mednarodnega kiparskega simpozija, letos v Sloveniji ne bo. Na vseh deloviščih te prireditve, ki je lani obhajala tridesetletnico obstoja, je zavladala tišina. Na nobenem ni znamenja, da se kaj dogaja ali da se še bo. Ne v Seči pri Portorožu, kjer so toliko poletij nastajale kamnite skulpture, ne na Ravnah na Koroškem, kjer so umetniki oblikovali kipe iz železa, ne v Mariboru, kjer so kiparji »vlivali« plastike iz betona, ne v Kostanjevici, kamor so prihajali kiparji iz vsega sveta ustvarjat plastike iz hrastovih hlodov, posekanih v Krakovskem gozdu. Da, brez dogajanja je tudi kiparski atelje na prostem okrog kostanjeviškega gradu, čeprav je bila Forma viva letos prav tu na vrsti TAKO SO NASTAJALE SKULPTURE — Posnetek je še iz let, ko nad kostanjeviško Formo vivo in nad delovišči tega mednarodnega kiparskega simpozija v drugih krajih še ni visel Damoklov meč in so umetniki iz raznih dežel sveta ob tem času že oblikovali ali sestavljali svoje kiparske konstrukcije. Tako, kot je videti na tem posnetku, ki kaže angleškega kiparja med delom. Kostanjeviško Formo vivo je tokrat preprečilo pomanjkanje denarja, nastopile pa so tudi druge težave, kijih v minulih letih ni bilo: težave z obrtniki ki so ponavadi pomagali kiparjem, pa težave s stroji z lesom ipd Tako tam, kjer se je iz za vetrja oglašalo tolkljanje po dletih, te dni lahko srečate le obiskovalce, ki si na travnikih ogledujejo na prejšnjih kiparskih ustvarjalnih srečanjih nastale lesene plastike. Sicer pa so, kot rečeno, omrtvela vsa delovišča Forme vive, ne samo kostanjeviško. To pove, da je celotna prireditev v veliki stiski oziroma krizi, in to že kar nekaj let. Hude organizacijske razpoke so se pokazale pred dvema letoma, ko je ukinitev kulturnih skupnosti prvič povzročila »mrtvo« leto Forme vive. Razpustitev njene skupščine in izvršilnega odbora (Forma viva je namreč bila tako organizirana) je prinesla precej zmede v nadaljnje delovanje mednarodnega kiparskega simpozija kol posebne kulturne organizacije. Zastavljala so se vprašanja, kam spada Forma viva, češ da je od tega odvisno tudi financiranje. Tekoče delo je ministrstvo za kulturo zaupalo tako imenovanemu odboru za koordinacijo. Odbor je hitro ugotovil, da takšna organiziranost, kakršna je bila (in je žal še), res ne ustreza, da so delovišča prepuščena sama sebi in da je najprej potrebno urediti status Forme vive, najbolje z zakonom. Zakona, ki bi uredil organiziranost in financiranje Forme vive, zaenkrat še ni, ker ga ministrstvo za kulturo še ni pripravilo. Znana so le njegova (načelna) stališča do mednarodnega kiparskega simpozija. Ministrstvo meni, da Forma viva ne sme prenehati, njen koncept in vsebino pa je nujno prilagoditi današnjemu času in razmeram. Vlogo posameznih delovišč bi morali nanovo opredeliti in določiti način financiranja. Očitno je, da se ministrstvo za kulturo nagiba k rešitvi, da bi najmanj polovico denarja zagotavljale občine, v katerih so delovišča Forme vive, preostali znesek pa bi plačalo samo. Tako, kot pač sicer ravna pri sofinanciranju v drugih primerih, kose obvezuje prispevati največ do 50 odstotkov potrebnega denarja. Vprašanje pa je, ali bo tak način plačevanja res obveljal. Če bi, bi to bilo za občine oziroma kraje, kjer delovišča Forme vive so, krivično. Navsezadnje Forma viva ni nikjer ozka krajevna ali občinska prireditev, marveč prireditev vseslovenskega, nacionalnega pomena. In če je tako, potem bi bilo edino pravično in za obstoj Forme vive perspektivno, da bi jo vzela pod svojo streho republika. I. ZORAN FINET, d.o.o. Ulica brigad 49 68000 NOVO MESTO Telefon: (068)26-856 sip akcijska prodaja Računalnik GRAFIC JUNIOR ENGINE osnovna plošča 80386SX-25Mhz 2 Mb RAM 52 MB Quantum trdi disk 1.44 Mb Floppy disk VGA grafična kartica VGA monokromatski monitor Slimline ohišje I/O port Cherry tipkovnica Logitech miška inštalacija SLO znakov za WINDOWS 3.1 in DOS 5.0 Cena: 110.000,00 SIT DISKONTNA PRODAJA DISKET BASF EXTRA BASF 3.5" 720 KB 130 SIT BASF 3.5" 1.4 MB 220 SIT BASF 51/4" 360 KB 80 SIT BASF 51/4” 1,2 MB 135 SIT mi Republika Slovenija OBČINA BREŽICE SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA OBVESTILO O OPRAVLJANJU DIMNIKARSKIH STORITEV NA OBMOČJU OBČINE BREŽICE V skladu z Zakonom o dimnikarski službi (Ur. list SRS 16/74) in Pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Ur. list SRS 1/76) obveščamo vsa zasebna gospodinjstva, obratovalnice, podjetja (zasebna, javna in družbena), ki uporabljajo kurilne naprave na tekoča in trda goriva, dimovode in prezračevalne naprave, daje upravni organ z odločbo št. 353-9/92-5 z dne 18. 4. 1992 na podlagi javnega natečaja za opravljanje dimnikarskih storitev z dne 5.3. 1992 določil samostojnega obrtnika Ivana Jelančiča, Ribniki 12, Sevnica, za opravljanje dimnikarskih storitev na celotnem območju občine Brežice, kjer je dolžan pričeti z delom dne 1.8. 1992. Vsi drugi izvajalci, razen navedenega, ki bi se pojavljali na območju občine Brežice po 1.8.1992, za opravljanje dimnikarskih storitev niso pristojni in nimajo pooblastil za izvajanje teh storitev. V primeru dvoma lahko imetniki kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav zahtevate od pooblaščenega dimnikarja zgoraj navedeno odločbo kot dokazilo pristojnosti opravljanja dimnikarskih storitev. Morebitne pogodbe, ki bi jih sklepali z nepooblaščenimi izvajalci, so nične. V skladu s 7. in 9. členom Zakona o dimnikarski službi morajo gospodinjstva in pravne osebe omogočiti prost dostop do kurilne naprave, dimnega voda ali prezračevalne naprave, ki jih dimnikar mora pregledati ali očistiti. Za nadzor nad delom dimnikarske službe je pristojen Medobčinski inšpektorat Krško v skladu s 13. členom Zakona o dimnikarski službi. Prosimo za razumevanje in sodelovanje. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto objavlja JAVNI RAZPIS o zbiranju soinvestitorjev za prenovo in interesentov za najem prostorov v objektu Novi trg 5 (bivši Dom JA) v Novem mestu 1. Objekt je zgrajen tako, da omogoča organiziranje: — kulturnih, — informativnih, — kongresnih, — izobraževalnih, — rekreativno zabaviščnih, — trgovskih, — gostinskih, — drugih poslovnih dejavnosti. 2. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto bo na osnovi ponudb, zbranih s tem javnim razpisom, na predlog posebej imenovane komisije določil podrobnejše namembnosti objekta ter pooblastil strokovno usposobljeno podjetje, da z iz- , branimi ponudniki sklene najemne in druge pogodbe. 3. Ponudniki, ki so lahko pravne ali fizične osebe, morajo v svojih ponudbah navesti: — polni naslov; — kratek opis dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati; — načrtovani čas najema; — približno površino poslovnih prostorov, ki jo potrebujejo; — izjavo, da bodo z drugimi najemniki in podjetjem, ki bo upravljalo s celotnim objektom, sklenili pogodbe o načinu in obsegu uporabe skupnih prostorov, instalacij in naprav; — sredstva, ki so jih pripravljeni vložiti v sanacijo objekta in prilagoditev objekta novi namembnosti. Ta sredstva bodo upoštevana pri urejanju najemnih in drugih odnosov; — izjavo, da bodo pri končnem oblikovanju najetih prostorov obvezno upoštevali navodila upravitelja glede celostne podobe objekta. 4. Zainteresirani ponudniki si lahko eno od možnih rešitev bodočih namembnosti ogledajo v prostorih ZARJE d.d., Prešernov trg 8, med delovnim časom od 8. do 15. ure. Po dogovoru je možen ogled objekta. Dodatne informacije zahtevajte po telefonu (št. 068/22-071,23-928, 23-940). 5. Javni razpis bo zaključen 15. septembra 1992. Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni do 15. oktobra 1992. 6. Ponudbe pošljite na naslov: ZARJA d.d., Prešernov trg 8, Novo mesto, z oznako: »Ponudba za poslovne prostore v bivšem Domu JA« Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto Nino Primc pri odvzemu vzorca Krke pri čistilni napravi v Ločni. Krka je v teh vročih poletnih dneh polna kopalcev. Na otoškem travniku zadnjo nedeljo skorajda ni bilo več prostora, polno kopalcev je bilo tudi v Kostanjevici, pri mostu v Krški vasi, ljudje so se hladili tudi na drugih mestih vzdolž te, nekdaj prave dolenjske lepotice. Krka ta čas kaže podobo zeleno-rjave gošče, ob obrežju pa se zadržujejo pravi otočki smetane. Večina kopalcev niti ne pomišlja, da si s skokom v to "mlakužo" lahko nakoplje kakšne bolezni, alergije ali kaj podobnega. Spletle so se "štorije" o tem, da so v Krki kopali psa in je čez dva dneva poginil. Vse to je vodilo tudi nas, da smo se vprašali, ali je Krka primerna za kopanje. Obrnili smo se na Upravo medobčinskih inšpekcijskih služb in povedali so nam, da na Krki za sedaj ni urejenih kopališč, zato se ljudje kopajo na lastno odgovornost. Napotili so nas na Zavosd za socialno medicino in higieno, kjer smo njihovega predstojnika dr. Dušana Fortuna ogreli za akcijo, ki naj bi pokazala, če je Krka, ki je ta čas odrešujoča preganjalka neznosne pletne vročine, naša prijateljica ali sovražnica. Analizo smo kar naročili, za pokrovitelja pa poprosili Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto, ki je brez oklevanja zagotovil “itje stroškov analize. "Minuli četrtek sva z delavcem Zavoda Ninom Primcem, založila avto z goro steklenic in stekleničic, kemikalijami in toplomerom in se odpeljala na pregled Krke. Prvič zabredla v mrzlo Krko na Loki v Žužemberku, zatem pa še na devetih mestih: Pri mlinu v Vavti vasi, na Brodu, na Loki v Novem mestu, pri čistilnih napravah v Ločni, pri Termotehniki v Mačkovcu, na kopališču Otočec, v Kostanjevici, v Krški vasi in pri £livu Krke v Savo na Čatežu. Z Ninom, ki je mimogrede tudi nogometaš prvoligaša Studia D, sva se na vsakem odjemnem mestu potrudila, da je bil vzorec pravilno odvzet. Na Zavodu za socialno higieno in medicino so naju v četrtek že čakali, da so del analiz vode napravili takoj. Le tako je bilo mogoče, da je bilo poročilo v celoti napravljeno do ponedeljka, ko Dolenjski list dobiva dokončno podobo. Meritve so opravljali tudi v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa so rezultate že bili znani. Mikrobiološko neprimerna "Mikrobiološke preiskave vzorcev Krke so pokazale, da voda na nobenem vzorčnem roestu ne ustreza uradnim zahtevam za kopanje v vodi II. kakovostnega razreda. Še Posebej močno je onesnažen del Krke od Straže do Otočca. Le nekaj bolje kaže s Krko °d Žužemberka do Straže in od Otočca do Krške vasi. V vodi je velika količina koli-formnih klic, ki pri človeku lahko povzročajo razna črevesna obolenja. Nekatere od teh bakterij so lahko zelo nevarne. Takšnih pri analizi zaenkrat še nismo opazili, prisotnost drugih klic pa kaže na to, da velja biti previden", pravi dr. Dušan Harlander. Dr. Dušan Fortuna, predstojnik Zavoda, je njegove ugotovitve malo omilil z rezultatom kemijske analize: "Voda je primerna za kopanje, čeprav še zdaleč ne ustreza zahtevam vode II. kakovostnega razreda. Na vseh odjemnih mestih analiza kaže, da je voda prenasičena s kisikom, kar kaže, da je v vodi preveč rastlinja. Od Straže do Otočca je zaznati tudi povečane količine nitritov, ki so posledjca naših komunalnih in drugih odpadkov. Že lani smo pregledali Krko na treh mestih in natančne analize teh vzorcev so pokazale, da v vodi ni nobenih nevarnih snovi, pa tudi nitritov je manj, kot jih po normativih predpisuje evropska skupnost za pitno vodo.1' Na koncu sta oba doktorja skupaj ugotovila, da je Krka ta čas v svojem najslabšem stanju, za kopalce pa v najboljšem. Če bi malo zamižali na obe očesi, bi kopanje v Krki lahko dovolili, ne pa priporočali; prepovedali pa majhnim otrokom. Predvsem bi svetovali, da se kopalci po kopanju obvezno oprhajo. Zanimiva je ugotovitev, da Krka na Loki ni nič slabša kot na Otočcu. Prav bi bilo, da bi se turistični delavci ali kdo drug lotil izgradnje urejenega kopališča. Z malo več ekološke osveščenosti bi Krko kaj kmalu lahko imeli spet takšno, kot je bila pred 30 leti,” je njuno zaključno poročilo. Krka ni takšna od včeraj Ob teh raziskavah nam je v roke prišlo sporočilo "Slabo higiensko stanje reke Krke", ki ga je leta 1957 sestavil direktor takratnega okrajnega higienskega zavoda, dr. Božo Oblak. V uvodu je zapisal, da je Krka postala kanalizacijska reka in že takrat opozoril na gradnjo čistilnih naprav. Za glavne onesnaževalce je poleg mestne kanalizacije štel tekstilno tovarno Novoteks, pralnico kremenčevaga peska, klavnico, mlekarno, bolnišnico in tovarno zdravil Krko. Pomembno je bilo njegovo priporočilo o gradnji skupnih čistilnih naprav in o popravilu jezov, ki bi ob vsakem času lahko zadrževali normalni vodostaj Krke. Drugo obširno analizo je dvajset let kasneje pripravil takratni direktor mr. dr. Albin Pečavar. Lotil se je predvsem industrijskih čistilnih naprav, ki so v tistih časih predvsem mehansko ločevala trdne delce, predno so potonili v Krki. Zapisal je, da je "Krka utrujena reka, neestetskega videza, mrtva. Zadnjo obširno analizo o kakovosti Krke je po naročilu Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto na Zavodu za socialno medicino in higieno naročila takratna predsednica Angelca Legan. To je bila doslej najbolj popolna naloga o Krki in njenem stanju onesnaženosti. Vzorce so vzeli na 28 merilnih mestih. V debeli knjigi je na koncu zapisana naslednja ugotovitev: "Krka je pri vstopu v novomeško občino, nad Draščo vasjo, pripadala prehodu med I. in II. kakovostni razred, kar kaže na le malo obremenjen vodotok. V Mačkovcu je bila Krka po analizi že v II. in III. kakovostnem razredu, kar pomeni, da je vodotok že kritično obremenjen. Pri izstopu iz novomeške občine, v Mršeči vasi, pa spet spada v II. kakovostni razred. "Krko smo pili!" Brane Papež je eden tistih Novomeščanov in Kapiteljčanov, ki mu je Krka v poletnih mesecih pomenila vse. Nima še šestdeset let, pa se lahko pohvali, da se je kopal še v kristalno čisti Krki. "Mulci nismo trpeli žeje. Z rokami smo zajeli Krko in si jo potešili. V Krkj si videl dno, nabirali smo školjke in rake. Ženske so prale in izpirale tudi najbolj belo perilo na flosih. Kopališče je bilo na V Dr. Dušan Harlander in dr. Dušan Fortuna iz Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu. Loki, najraje smo se namakali na otočku pri pralnici peska, Bršljinčani pa so hodili na Špico pri Cegelnici. Kopalna sezona je trajala od maja do oktobra, dr. Polenšek, dr. Križan in dr. Kajzelj pa so se v Krki kopali tudi pozimi", se spominja Brane Papež. Zanimivosti iz časov dedkov in babic pa nam je za konec povedal tudi dr. Dušan Harlander, ki ga Krka še kako zanima. Prav zato si hišo postavlja ob Krki, v vasi Krka. Starejši ljudje so mu pripovedovali, kako so Krko včasih "ketnali". S konji so po dnu vlekli težko verigo. Ta je z dna pobrala ves lehnjak, ki se je nabral v enem letu. Tako so čistili dno, hkrati pa poskrbeli, da se dno ni dvigovalo, kar bi povzročalo poplave. 'Takrat je Krka poplavljala le pri Kostanjevici, kako je danes, pa vemo. Včasih so skrbeli za Krko, njen videz in njene bregove, danes pravega upravljavca ni. Čas in ljudje so naredili svoje, davek že plačujemo, sprašujem pa se, kaj bodo rekli naši vnuki," je pogovor zaključi dr. Harlander. JANEZ PAVLIN I M Kopališče na Loki pod sedanjim novim mostom v Novem mestu, fotografirano v začetku tega stoletja. Se bo našel kdo in kaj podobnega zgradil? kulturna dediščina Mili! Jtaš@B©o[i w fca[pBO©Dfi@fe©[iiia adMsra Petstoletna zgodovina novomeškega stolnega kapitlja je zapustila trajne sledove v starih listinah in drugem arhivskem gradivu. Nekaj ga je zob časa uničil, nekaj so ga odpeljali drugam, nekaj pa se ga je ohranilo. Pri pregledu in popisu kapiteljskega arhiva je France Baraga odkril marsikaj zanimivega. France Baraga je prišel v Novo mesto pred tremi leti, ko ga je na priporočilo Staneta Grande prošt Jožef Lap povabil, da uredi arhiv, ki je še od vojnih let počival neurejen in delno nepopisan. Od takrat se je arhivar že temeljito seznanil z bogatim in zanimivim arhivskim gradivom. Arhiv je danes že skoraj obdelan in bo ob bližnjem velikem slavju prihodnje leto, ko bodo praznovali 500. obletnico ustanovitve stolnega kapitlja v Novem mestu na ogled, izšel pa bo tudi vodič po arhivu, ki je prav tako že v pripravi. Piše ga kar Baraga sam. V kakšnem stanju je bil arhiv, ko ste se ga lotili? "Po vojni so po sili razmer morali arhiv Bo to dragoceno gradivo kdaj spet našlo pot nazaj v kapiteljski arhiv ali bo ostalo za vedno v Ljubljani? "Možnosti so, da se vrne. Tudi najstarejše in najbolj dragocene listine bodo prej ko slej prišle nazaj v Novo mesto, vendar jih bo poprej treba preslikati na mikrofilm in seveda uredjti pogoje za hranjenje takega gradiva v novourejenih prostorih kapitlja. Predvsem je treba zagotoviti ustrezno varnost, saj gre za gradivo, ki je narodnega pomena." Je bilo pri povojnem preseljevanju arhiva znotraj proštijske zgradbe in potem pri selitvi v Ljubljano kaj izgubljenega ali uničenega? Težko bi kaj natančnega rekel. Iz ohran- začasno preseliti kar na hodnik, ker je oblast jenih dokumentov se da ugotoviti le to, da v proštijske prostore vneto naseljevala stano- | sta pri selitvi v Ljubljano zmanjkala dva fascikla vanjske stranke. Kar je bilo starejših listin ! gradiva ubožne ustanove v Novem mestu, ki v arhivu, so jih popisali že prej, leta 1955, j je tako v celoti ali izgubljeno ali pa se še ko so najdragocenejše gradivo po vojni odpeljali ni našlo, če je kje založeno. V nadškofijskem v nadškofijski arhiv. Popis sta v sodelovanju arhivu smo vse pregledali, a tega gradiva precej pškodovan, vendar to ni problem, ker je takih pečatnikov kar precej. Listina je napisana v krasni renesančni pisavi, na začetku pa ima naslikan barvni portret cesarja Maksimiljana I. Dragocena je tudi 'klemen-tina’, bula papeža Klementa XIII. iz leta 1765, ki je napisana v posebni pisavi, s katero so v tistem času pisali papeške Dule. Vse stare listine so zelo lepo ohranjene, ker so pač z vodjo nadškofijskega arhiva prof. Miklavčiča opravila naš priznani strokovnjak za srednji vek dr. Božo Otorepec in dr. Marija Verbič. Popisanih je okrog sto srednjeveških listin. Te se zdaj nahajajo v Ljubljani v arhivskem trezorju. V Novem mestu pa je ostalo nekaj dragocenih listin iz 14. in 15. stoletja, ki so jih takrat prezrli." nismo našli. Ni pa rečeno, da ga nekega dne morda ne bomo." Katere listine iz kapiteljskega arhiva so najbolj dragocene? "Dragocena je predvsem 'maksimilijana', to je druga ustanovna listina s podelitvijo kapiteljskega grba z zlatim konjem in cesarskim pečatnikom iz leta 1509. Pečatnik je Zgodovinar Dušan Kos, ki je pisal o kapiteljski urbarialni posestvi, je menil, da je ta urbar izgubljen, a je ohranjen med arhivskim gradivom." S tem urbarjem je povezano neko zanimivo odkritje? Tako je. Prof. Smolik je v njegovih platnicah odkril list inkunabule, to je list iz knjige, tiskane pred letom 1500. Pri izdelavi platnic so namreč stari knjigovezi uporabljali makulaturo, neke vrste odpadni papir. V našem primeru se je med papirjem, ki so ga uporabili za izdelavo platnic, znašel tudi zadnji list te inkunabule, Zlate legende Jakoba de Voragine, škofa iz Voraggia, ki je najbolj znamenit pisec življenja svetnikov. Na listu sta ohranjena kraj m leto tiska, in sicer gre za Augsburg in leto 1480.” V novejšem delu arhivu ste odkrili tudi gradivo, ki je širše zanimivo, predvsem gre za drobec, ki bo razveselil literarne zgodovi-narje. "Med arhivskim gradivom smo odkrili prepise dveh Prešernovih pesmi. Gre za Nebeško procesijo in Pesem o Šmarni gori. Obe pesmi je prepisal prošt Arko, Prešernov prijatelj in sošolec iz ribniških let. Arkov prepis Nebeške procesije podaja doslej manj znano inačico te Prešernove pesmi. Zanimiv France Baraga del arhiva je tudi 22 škatel rokopisnih pridig kapiteljskih duhovnikov iz prejšnjega stoletja. Ti so opali gradivo za svoje pridige iz kapiteljske knjižnice, ki je bila bogata s katehetskimi priročniki in drugo potrebno literaturo." Vas čaka s kapiteljskim arhivom še veliko dela? "Ureditev še ni končana. Trenutno je urejenih in popisanih že blizu sto škatel novejšega gradiva, ostalo pa bo opravljeno še v letošnjem letu. Ko bo popisovanje zaključeno, bo izšel tudi seznam celotnega arhiva v obliki tiskanega vodiča. Tako bo arhiv urejen in dosegljiv za raziskovalce, da bodo lahko iz njega črpali, pa tudi za obiskovalce, ki jih zanimata naša preteklost in kulturna dediščina." MILAN MARKELJ »TO: J. PAVLIN ____ FOTO: M. MARKELJ naše korenine S Tomčevim Žanom iz Krivoglavic med pogovorom nekajkrat nazdraviva in ga zvrneva kozarček. Kako tudi ne! Pogovor grlo suši in pijača, ki jo je vnukinja prinesla iz kleti, je prijetno hladna. Okusna pa tudi, saj je zorela v sončnih drašičkih vinogradih. V teh vročih poletnih popoldnevih res ni, da bi človek trpel žejo. Žan pravi, da jo je v svojem življenju že dovolj. Svoje dni je bil "cimer-man". Tisti, ki poznajo ta poklic, že vedo, da je to naporno delo. Zdržati je treba po cele dneve na sončni pripeki, največkrat na visokih strehah, kjer se pred vročimi žarki ni kam umakniti. "Ni čudno, da skoraj nimam več las na glavi," se pošali Žan in pokaže na svetlikajoče se teme, "ko pavso se pod kapo kar skuhale." A na strehah Žan ni trpel najhujše žeje. Gospodarji, ki so hoteli biti s svojimi delavci dobri, so že vedeli, kako jim je treba streči. Pravo žejo je Zan trpel pri drugačnih poslih, pri takih, kjer niso bili v navamosti samo lasje, ampak vsa glava. Ta je bila prvič resno v nevarnosti'3. julija 1942, ko so ga v Geršičih prijeli Italijani. Odpeljali so ga v metliški zapor, kjer so ga dobro pretepli. A lahko bi bilojiuje. Trije fantje iz Geršičev, Kure, Papič in Šimec do zapora sploh nisovprišli, ampak so jih prej ubili. Iz Metlike so Žana premeščali v druge zapore in vse dlje od doma. Vse do Padove, Rima, Palerma m otoka Ustica v Sredozemskem morju so ga vodili. Na tem majhnem in vročem otoku so bili ujetniki bolj prosti, saj ni bilo kam pobegniti. Najhujša je bila prav žeja, kajti voda je bila prava dragocenost. Gostilničar jo je prodajal po isti ceni kot vino. Čas, ki ga je Žan prebil v italijanskih zaporih, Italijanom ni delal v korist. Zavezniki so medtem osvojili severno Afriko in se bližali italijanskim obalam. Bolj ko so prodirali proti severu, hitreje so tudi Italijani na sever umikali svoje jetnike. Končalo se je v vsesplošnem razpadu in neredu, ki so ga interniranci izkoristili tako, da se je vsakdo poskušal prebiti do doma kakor je vedel in znal. Žan je iz severne Italije do rodnih Krivoglavic prišel večinoma peš, le tu in tam se je odpočil na vlaku. Srečno se je izognil vsem nevarnostim, ki so prežale na dolgi poti. Komaj se je Žan doma dodobra odpočil, že je bilo treba iti v partizane. Najprej na Jugorje v brigado, potem v Sadinjo vas pri Žan in Jožefa Tomc iz Krivoglavic Mm mmm Semiču h glavnemu štabu, končno pa globoko v kočevske gozdove, prav pod Snežnik nad Gotenico, kjer je bila sovražnikovim očem dobro skrita partizanska tiskarna 11A Triglav. Tukaj so prišle Žanove cimermanske sposobnosti spet do izraza. Pomagal je graditi barake. Delo ni bilo enostavno niti lahko, saj se je bilo treba znajti in prilagoditi razmeram. Stavbe je bilo treba postaviti tako, da jih sovražnik iz zraka ni mogel opaziti. Gradbeni material so si morali pripraviti sami, žeblje pa so hodilijskat na pogorišča zapuščenih kočevarskih vasi. Še dlje, vse do Suhe krajine so se morali podati, da so dobili kaj za pod zob. S tiskamo Triglav je Žan preživel celih osemnajst mesecev. To je bil nenavaden čas. Živeli so povsem odmaknjeni od sveta, v strogi konspiraciji, podnevi ob tesarskem delu, ponoči pogosto ob tiskarskem stroju. Imeli pa so že elektriko in radio, tako da so bili o dogajanjih zunaj goteniškega gozda kar dobro obveščeni. Žan nikoli v življenju ne bo pozabil stroja znamke Tigel, ob katerem je prečul prenekatero noč. Enakomerno ga je poganjal z nogo, tako kot kolovrat, in stroj je ubogljivo tiskal denar in priznanice mlade partizanske države. Na drugih strojih sta se vrtela Poročevalec in Ljudska pravica, ki so iu potem po dobro organiziranih kurirskih poteh razpečavali po Sloveniji. Dolgotrajnega bivanja v goteniških gozdovih Žan zagotovo ne bo nikoli pozabil. Družba je bila kar zanimiva in dolgčas so si krajšali z mitingi in kulturnimi prireditvami. V ozadju vsega pa lebdi neprijetno dejstvo, ki ga Žan tudi ne bo nikoli pozabil. To je neprestano pomanjkanje vode. Tla ogromnih kraških gozdov so kot sito in edina voda, ki so jo lahko dobili na dostojni razdalji je bila snežnica. K sreči se je v nekaterih temnih grapah sneg obdržal vse do poletja. Lahko si je torej predstavljati, s kakšnim spoštovanjem in užitkom je Žan poslej pil vodo iz bogatih belokranjskih izvirov. Domov se je vrnil oktobra petinštiridesetega leta. Od treh bratov je bil živ le še Tone. Lojze je umrl na Rabu, Jože je padel pri Dolenjskih Toplicah. Vse je bilo treba pričeti znova. Poročil se je s sovaščanko Jožico, ki je med vojno tudi marsikaj izkusila. Domačija jim je pogorela, na pogorišču pa je ostala kopica otrok, med njimi tudi štirje bratovi. Njegova žena je umrla, sam pa je pri Novi Štifti v partizanih padel. To so bili temelji, na katerih sta Žan m Jožefa pričela ustvarjati dom. Temelji so zdržali. Štiri otroke sta vzgojila, za njimi pa je že osem vnukov. TONE JAKŠE §istoo@G SOasop gptita Letos poleti je na območju širše Dolenjske in Posavja več raziskovalnih taborov, bodisi mednarodnih ali s slovenskimi udeleženci. Udeleženci opravljajo ponekod sociološke raziskave, drugod izkopavajo, kot, recimo, v Starem gradu nad Podbočjem. Tu potekajo sistematična izkopavanja že od leta 1977. Takrat se je Posavski muzej iz Brežic odločil za širše raziskovanje, ki naj bi dalo nove in natančnejše podatke o zgodovini Starega gradu nad Podbočjem. Pobuda za to širše izkopavanje je nastala že pred tem, in sicer pomalem vsakič, ko je na omenjenem kraju kmet ali ljubiteljski arheolog našel predmet, ki je buril domišljijo. Bilo je kar nekaj primerov takih najdb. Kmetje so pri obdelavi zemljišč v prejšnjem stoletju našli nakit, orožje in grobove. Poleg tega so iz tal doslej izbrskali tudi nekaj starih novcev. Tovrstni ostanki so svojčas posebej močno zanimali Jerneja Pečnika in Ignaca Kušljana, domačina, ki sta bila neke vrste ljubiteljska arheologa ali bolje starinokopa. Pozornost arheologov so ves čas pritegovale najdbe, ki so na Starem gradu prihajale ob različnih priložnostih na dan ves čas vse do danes. Zadnji iz vrste tu odkritih predmetov je ploščica, ki so jo našli marca letos. Za nekoga bo najzanimivejši podatek o ploščici ta, da je pozlačena, komu drugemu bo več pomenile, da gre za ploščico, na kateri je upodobljena sedeča figura, najverjetneje vladar. Izkopanina, ki sicer ni najnovejša, a je v marsičem najbolj na očeh še danes, je več kot tono težak kamniti lev. Potem ko ga je kostanjeviški gostilničar Alojz Gač našel v vinogradu na Starem gradu, so v kamen upodobljenega kralja živali prepeljali v Ljubljano in je še vedno v veži Narodnega muzeja. Stari grad je po dosedanjih najdbah zanimiv za strokovnjake v več pogledih. Posvečajo se mu zaradi grobov, kajti če so nekoč nastali grobovi, so pred tem verjetno kje blizu živeli ljudje. Arheologi so domneve o tem z dokajšnjo verjetnostjo potrdili že omenjenega leta 1977. Na Starem gradu so načrtno kopali na štirih mestih. Sondiranje je pokazalo, kot je pred dnevi povedala Katarina Katja Predovnik, zdaj študentka 3. letnika arheologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, daje bil Stari grad naseljen že v starejši železni. Že omenjeni kamniti lev pa je eden glavnih dokazov, da naj bi ta kraj naseljevali Rimljani. Na kraju, kjer je letos in je bil že prej , arheološki tabor, je po mnenju poznavalcev stala utrdba, o kateri po besedah Predovniko-ve ni nikakršnih pisanih virov. Grad, ki je domnevno stal na tem mestu, ni vrisan v, nobenem načrtu, ne omenja ga niti Valvasor. Obdelava gradiva, do katerega so arheologi prišli z izkopavanjem leta 1977, je ponudila nekaj več podrobnosti, ki bodo čez leta skupaj z novimi odkritji mogoče dale celovito sliko o Starem gradu kot utrjeni naselbini. Domnevno gre za utrdbo iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki naj bi pripadala kostanjeviški gospodi. Letošnji tabor, ki naj bi zagotovil nova znamenja o živahni naselitvi Starega gradu v Podbočju v preteklosti, je mednaroden. Raziskava, ki jo vodi doc. ar. Mitja Guštin, predstojnik oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je pritegnila študente iz Belgije, Anglije, Češke, Poljske, Italije, Hrvaške in Slovenije. MARTIN LUZAR PRODAJAMO STANOVANJA LOKALE POSLOVNE PAVLINOV HRIB TREBNJE K-N ] KI!11 /T'Tv 1 mrn mmupronlm!^ n Himno1 [□ u □ | qnn‘o n n 11 [ nuimj^ JlHUnKZininiL. :■ tinthfnn _ TO 1 iiHiiiiiiaiEiiimEraBDfcUJB GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE INŽENIRING, EMONSKA 8 LJUBLJANA, TELEFON: 061/158306 nudi kopalniški program KOLPA-SAN, program kuhinjskih korit KOLPA-KER AKCIJSKA PRODAJA od 10. 8. 1992 do 29. 8. 1992 — 35% popusta na izdelke kopalniškega pohištva AFRODITA ob takojšnjem gotovinskem plačilu, ali na čeke 1+3 s 5% popustom — 15% popusta na ostali program I. kvalitete KOLPA-SAN in KOLPA-KER ob takojšnjem gotovinskem plačilu ali brez popusta na čeke 1+2 — do 60% popusta od izvoznega programa kadi ter polkrožne tuš kadi (količine omejene), kopalna kad ACAPULCO 180 samo za 11.000,00 SIT vključno z davkom Poleg programa KOLPA-SAN ter KOLPA-KER pa vam nudimo še po zelo ugodnih cenah keramične ploščice, vodovodne baterije, gumi kable, črpalke Grundfus. Traktorske plašče 11,2/10-28, cena po kom. 18.240,00 SIT Traktorske plašče 14,9/13-28,cena po kom. 33.001,00 SIT vključno z davkom. Pričakujemo vas vsak delovni dan od 8.00 do 18.00,ob sobotah od 8.00 do 12.00. KOLPA d.d., Metlika, Rosalnice 5 telefon: (068) 58-292, 58-273 telefax: (068) 58-180 r OBVESTILO 'A Zavarovalnica TILIA d.d. Novo mesto v sodelovanju s Svobodnim sindikatom pri Zavarovalnici nudi svojim zavarovancem posebne ugodnosti pri nakupu premoga: — sprejemljive cene in — brezobrestno obročno plačevanje na 3 obroke Z ugodnostmi in njihovimi pogoji so seznanjeni vsi predstavniki sindikalnih organizacij svobodnih sindikatov podjetij, vse informacije pa dobite na sedežu Zavarovalnice TILIA v Novem mestu, Cesta herojev 1, telefon 22-152, interna številka 21 V Z zavarovalno polico in člansko izkaznico Zveze svobodnih sindikatov se živi ceneje! NAJSLABŠI ZRAK V CENTRU NOVO MESTO — Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto je po naročilu občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora v letošnji kurilni sezoni na petih mestih v Novem mestu meril onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in dimom. Meritve so pokazale, da je zrak najbolj onesnažen v centru, kjer so bile mejne vrednosti največkrat prekoračene. Dvakrat so bile koncentracije večje od mejnih še v Žabji vasi, najmanj pa je bij zrak onesnažen na Drski. Rezultate naj bi pojasnjeval mestni toplotni otok oz. usmerjanje toka zraka proti središču mesta. V centru so tudi zgoščena drobna kurišča, svoj delež k onesnaževanju centra pa gotovo prispeva tudi promet. Plinifikacija tega ne bo popravila, marsikaj drugega pa. Omenjene meritve bodo osnova za primerjanje razmer po priključitvi večjih onesnaževalcev v mestu na plinovod. priloga dolenjskega lista ! NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral MARIJO VESEL in OLGO TOMAŽIN, obe iz Novega mesta. Veselovi je pripadla denarna nagrada, ki jo z današnjim dnem povišujemo na 2.000 tolarjev, Tomažinova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 31! Novomeščani lahko ovojnico z rešeno križanko brez poštne znamke oddajo v naš nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 29. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MORJE, SMUK, KOALICIJA, AKSIS, ZET, ROP, LADA RIBIŠKE, AR, ZANOSNOST, VODNAR, ASKOLD, IGRA, BAUM, PIR, ORA, KARCINOZA, LAHTI, GENITIV, ADEPT, ORAČ, NA. prgišče misli Kar počnemo iz strasti, to bi morali početi. Ne glede na to, kako to ocenjujejo drugi. H. DOUTINE Praznik ima moč, da ljudi spremeni. Č. AJTMATOV Bistvo umetnosti je zgodba. B. ŠTIH Odpovedujemo se svojemu bistvu, ker nas je strah za svojo eksistenco. C. ZLOBEC Zenska se razlikuje od moškega po globoki izkušnji življenja. P. ZIDAR nagradna križanka 31 KEM. SIMBOL ZA FOSFOR NAŠ JEZIKOSLO- VEC (JAKOB) OVERITEV VODIČ LUTK AVTOR: JOŽE UDIR KEM. ELEMENT, PODOBEN NATRIJU UTAJITEV KAVSANJE MOŠKO IME RACMAN J\ V PRIDELOVALEC LUKA j ANGL MOŠKO IME LATINSKI PREVOD BIBLIJE ABORTUS GLISTAV OTROK PREVLEKA OPEČ. ZIDU IZ MALTE t> m 1 > SREČKO KOSOVEL DL GRŠKA , MITOLOŠKA REKA V PODZEMLJU POMOŽNI DUHOVNIK LAT. NAPAKE IZBRANCI SVETNIŠKA PODOBA ROMUNSKA DENARNA ENOTA OBRUNEK RIMSKI VOJSKO- VODJA (PREMAGAL ATILO) JAPONSKO VELEMESTO NAŠ PISATEU JAKOB (“MIKLOVA ZALA*) PORTUG. RAZISKOVALEC PEDRO TENIŠKA IG. JAUŠEVEC ETUI ČAS BREZ VOJNE POK. SOV. ŠAHIST PAUL POKLON ITAL VELETOK ZELO TRDA KOVINA STEUNIK GRŠKA ČRKA OBLIKA ČOLNA ALI LADJE BARVA IGRALNIH KART PTIČJA SAMICA VZVIŠENA LIRSKA PESEM GR. MIT. SONČNA DEŽELA zdravnik svetuje 3 (tfta&nm ss ranHtafe© Če moramo z otrokom na pot, si skušajmo urediti potovanje tako, da si izberemo za vožnjo predvsem jutranje in večerne ure, ko se ozračje nekoliko ohladi. Za počitnice z majhnim otrokom sta primerna predvsem junij in september. Kolikor manjši so otroci, toliko bolj so občutljivi za vse spremembe, pa naj si bo to podnebje, hrana ali pa zgolj posteljica, ki je otrok ni vajen. Zato ni vseeno, kam se odpravimo z otrokom na počitnice. Zelo majhen otrok se najbolje počuti v domačem okolju. Za sprehode in sončenje je tudi v bližnji okolici dovolj prostora. Drugače je z nekoliko večjim otrokom, saj mu sprememba okolja pomeni prijetno poživitev in razvedrilo. Ce je otrok zdrav in odporen, se lahko odpravite z njim kamorkoli, povsod se bo dobro počutil in domov se bo vrnil še bolj zdrav. Če pa je otrok bolehen, se hitro utruja in je pretirano občutljiv in nervozen, bo verjetno morska klima zanj preostra. Mnogo bolje se bo počutil v zmernejši klimi sred-njegorskega področja, na višini 600 do 800 metrov, v hladu gozdov in ob jezerih. Otrokom, ki se nagibajo k obolenjem dihal ali pa imajo celo astmatične napade, bo dopust ob morju zelo koristil. Sončenje in kopanje priporočamo tudi pri nekaterih kožnih boleznih, kot na primer pri luskavici. Ne samo klima, že sama sprememba okolja in način življenja ugodno vplivajo na zdravje vašega otroka. In ne nazadnje bo imel otrok nekaj dni svoje starše samo zase, in to ves dan! Priprava na potovanje? Temeljito morate premisliti, kaj boste vzeli s seboj. Čeprav majhen, potrebuje otrok celo goro prtljage. Rado se zgodi, da pozabite doma kaj bistvenega, denimo dudo, brez katere vaš otrok zvečer ne more zaspati, ali njegovo najljubšo igračo, brez katere ne zdrži niti hip. Seveda sodijo k počitniški prtljagi tudi kanglice in lopatke pa plavalni obroč ali rokavčki in gumijaste copatke, s katerimi bo šel lahko brez strahu v vodo. Tudi zaščitnega klobučka, ki bo otroka varoval pred sončnimi žarki, ne smete pozabiti, še posebno, če je vaš otrok svetlolas in še nima najbolj bujnih las. Ne pozabite kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem! Za nežno otrokovo kožo priporočamo predvsem mleko ali kremo, ki se v kožo dobro vpije. Brez strahu pa pustite doma hlačke. Če kdo, potem jih majhen otrok prav gotovo ne potrebuje. In če vašemu malemu junaku kdaj pa kdaj še vedno uide v hlačke, naj bo v kovčku tudi paket papirnatih plenic za prvo silo. Dobro je, če vzamete s seboj tudi zaščitno platno za posteljo, v kovček pa spada tudi kahlica. Tudi ob moiju je lahko prav hladno, zlasti če piha burja, zato ne smeta manjkati topla jopica in dolge hlače. Obleka naj bo sploh zračna, iz naravnih materialov, otroka ne sme tiščati in vezati, ne sme ga ovirati pri gibanju. Sintetične tkanine so v vročini vse prej kot primerne za kožo. Kaj storiti za prijetno potovanje Ker potrebuje majhen otrok veliko spanja, mu morate omogočiti, da bo med vožnjo lahko tudi spal. Zelo prav pride velika potovalna torba za nošenjo otroka, a če prostora ni dovolj, zadošča tudi materino naročje. Če traja vožnja več kot tri ure, bo hotel otrok tudi jesti. Najbolj enostaven način je dojenje, saj je taka hrana vedno čista, primemo ogreta in vedno pripravljena. Sicer pa so na voljo različne mešanice mleka v prahu, ki jim dodamo ustrezno količino prekuhane vode. Tudi gosto hrano dobimo že pripravljeno in jo je treba le pogreti. Manj problemov bomo imeli s pripravo hrane za nekoliko večjega otroka. Na pot ne jemljemo hrane, ki se na vročini hitro kvari. Prav tako niso primerne razne salame, ker otroka po njih žeja. Za žejo niso primerni močno sladkani sadni sokovi, ker preveč obremenujejo prebavila pa tudi odžejajo ne! Tudi mleko je v prvi vrsti hrana in šele nato pijača. Zelo primerno je sadje ali jogurt, seveda pa ne sme biti sparjeno, zato na pot skoraj ne morete brez hladilne torbe. Med vožnjo ne dajemo otrokom žvečilnih gumijev ali bonbonov, ker lahko pri naglem zaviranju zdrsnejo v sapnik. Če potujete z lastnim avtom, ritem potovanja lahko prilagodite otroku. Prav tako si avto z malo spretnosti lahko zelo udobno uredite. Na prtljago v zadnjem delu avtomobila položite blazino ali penasto gumo in vaš malček se bo lahko po mili volji premetaval in kobalil, ne da se boste bali, kam bo padel. Otrok bo tudi zaspal, kadar se mu bo zahotelo. Priporočamo, da se med vožnjo večkrat ustavite v prijetni senci, počitek pa lahko izkoristite tudi za pripravo hrane. mr.sc.dr. TATJANA GAZVODA zanimivosti iz sveta Ozona je premalo in preveč Videti je, da se je ozon prebil iz anonimnosti in postal skorajda mala medijska zvezda; o njem veliko pišejo in še več govorijo. Kdo ni slišal za ozonske lubje in tanjšanje varovalnega ozonskega plašča, ki ščiti vse živo na našem planetu pred ultra vijoličnimi žarki? Izginevanje ozona v visokih plasteh ozračja skrbi ves svet in človeštvo se trudi narediti, kar se da, da bi tega plina ne zmanjkovalo. Povsem druga stvar pa je, ko gre za ozon v najnižjih zračnih plasteh, torej za zrak, ki ga dihamo. Tu ozon ni prijazen plin, prej obratno; če ga je preveč, postane nevaren človekovemu zdravju. Ozon v nižjih zračnih plasteh predstavlja manj kot 10 odst. vsega ozona v ozračju. Nastaja po naravni poti, še posebno v vročih poletjih, k povečanim količinam tega plina pa v zadnjih desetletjih veliko pripomorejo tudi človekove dejavnosti, krivci so predvsem emisijski plini prometnih sredstev in termoelektrarne. Povečana koncentracija ozona je nevarna za vsa živa bitja, rastline, živali in človeka, zato jo redno merijo. V sosednji Avstriji so prejšnji teden namerili večje koncentracije, zato so opozorili prebivalstvo, naj bo pripravljeno na posebne ukrepe, če se bo koncentracija še povečevala. Pri nas so koncentracije ozona, ki jih prav tako redno merijo, v mejah normale, zato zaskrbljenost (še) ni potrebna. Prekletstvo turizma Poletje je čas turizma. Množica ljudi se v poletnih mesecih seli iz svojih stalnih prebivališč v druge kraje, v gore, na morje, ob jezera, na podeželje, v eksotične dežele. To sodobno preseljevanje ljudstev, ki naj bi služilo uživanju in sprostitvi, kar je nedvomno dobro, ni zgolj to; osveščeni ljudje vse glasneje opozarjajo, da gre pri množičnem turizmu tudi za svojevrstno "turistično onesnaževanje". Letos bo svetovni turistični val ponesel 400 milijonov ljudi na razne konce sveta. To je 16-krat več kot leta 1950! Pomislimo samo na hudo obremenitev komunalnih naprav v turističnih krajih, ki se jim število prebivalstva za nekajkrat poveča, kar sc pozna tudi pri urejanju ekoloških vprašanj, od odlaganja odpadkov do kanalizacije. Obremenitev ožjega okolja je v vrhuncu turistične sezone izredno velika. Toda turistično onesnaževanje ne pomeni le ekološkega obremenjevanja okolja, marveč tudi uničevanje kulturne in naravne dediščine. Iz sveta prihajajo žalostne novice o uničevanju kulturnih spomenikov v Italiji, Egiptu, Grčiji in drugod. Sloviti staroegipčanski tempelj v Luksorju je posvinjan z grafiti, ki prekrivajo tisočletne dragocene zapise. Na kipu Svobode v New Yorku imajo posebej zaposlenega človeka samo za to, da odstranjuje prilepljene žvečilne gumije, ki jih turisti odlagajo vsepovsod po mogočnem kipu. Italijanske renesančne umetnine na javnih prostorih so popisane z maloumnostmi arogantnih turistov. V afriških naravnih parkih so živali že povsem zbegane, ker jih ves čas zasledujejo avtomobili s turisti. Celo v visokogorju težko dostopnih himalajskih osemtisočakov se nabirajo gore smeti za številnimi turističnimi odpravami, tako imenovanimi trekingi. V turizmu se obrača veliko denaija, vendar pa takšen, kot je, postaja svojevrstna nevarnost, o kateri bo treba prej ali slej premisliti. Kdo najbogatejši? Že lepo vrsto let v času kislih kumaric časopisi in revije objavljajo najrazličnejše super lestvice. Mednje ne moremo uvrstiti lestvice najbogatejših ljudi na svetu, ki jo že precej let pripravlja ugledna revija Forbes. Po tej lestvici, ki jo pripravljajo ekonomski analitiki, sta najbogatejša človeka na svetu Japonca, in sicer Takičiro Mori in Jošiaki Tsutsumi. Mori, zdaj že 88-letni mož, je nadvse uspešen trgovec z nepremičninami, Tsutsumi pa je lastnik železnic in igrišč za golf. Morijevo premoženje so ocenili na 13 milijard dolarjev in je tako za 3 milijarde večje od premoženja svetovnega vice bogataša Tsutsumija, ki je do leta 1990 cela štiri leta vladal na vrhu Forbesove lestvice. Zanimivo je, da so številke, ki jih navajajo letos, nekoliko nižje od lanskih, ko sta se oba Japonca prav tako sončila na vrhu lestvice. Tretji super bogataš pa je Američan William Gates, ustanovitelj slovite hiše računalniške programske opreme Microsoft. Četudi sta na vrhu lestvice Japonca, pa imajo največ milijarderjev v ZDA (101), sledi Nemčija (44) in šele potem je na vrsti Japonska (34). Revija Fortune, ki tudi sestavlja lestvico najbogatejših ljudi na svetu, trdi drugače. Na njeni lestvici je še vedno na vrhu bruneiški sultan, ki je "težak" kar 31 milijard dolarjev, prvak s Forbesove lestvice Taikičiro Mori pa je šele na osmem mestu. praktični križ Sfl _______________z_ J M Dva pravokotnika -bluza Počitniško poletje se je prevesilo v drugo polovico, a za nekatere se počitnice šele začenjajo. Te vroče dneve je sicer najugodneje preživljati s čim manj obleke na sebi, cele dneve in povsod pa v kopalkah le ne moremo biti. Prav pridejo udobna, praktična in hkrati modna oblačila, ki jih lahko sešijemo tudi same. Bluza brez rokavov, h kateri oblečemo poletno krilce ali priljubljene pajkice, oziroma mini obleka, sta le dva pravokotnika z izrezom za vrat, da ni prevroče. Kroj je preprost, enostaven za šivanje, bluza pa super moderna zaradi cvetličnega vzorca ali prav tako modnih pik ali geometrijskih vzorcev. Podobno enostavna in modna je tunika s kratkimi rokavi. Ob straneh ima razporke. Oblečemo jo čez mini ali daljše, ozko, nagubano ali plisirano krilo, ali čez kratke ali dolge hlače. Če tuniko v spodnjem delu razširimo v hlačnice, spredaj všijemo zadrgo in v pasu elastiko, je tu še nepogrešljiv prikupen pajac. Če razpokajo roke, ustnice V času, ko je veliko dela na vrtovih in njivah, zemlja roke hitro izsuši. Rdeče razpokane roke namažite zvečer s kapico ožete limone ali pa vmasirajte v vlažno kožo nekaj kristalčkov citronske kisline. Da bi se koža na rokah sploh ne razpokala, pa se lahko zavarujete tako, da si roke čez dan večkrat namažete s kremo ali oljem in nekaj časa drgnete roko ob roko. Če se je rok prijel vonj po čebuli ali česnu, ga odstranite tako, da roke zdrgnete z drobno soljo. Če pa ne želite imeti razpokanih ustnic, si jih vsaj dvakrat na dan namažite z medom in ga poližite z ustnic šele po petih minutah. Stročji fižol v jajčni omaki slanine, 3 žlice olja, 1 čebulo, 2 stroka česna, 2 rumenjaka, sok ene limone, šopek peteršilja, sol, poper, 5 dag sira. Očiščen in opran stročji fižol skuhamo. V ponev vlijemo olje in na njem svetlo prepražimo na grobo sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Dodamo odcejen stročji fižol, popramo in premešamo. Zalijemo z zajemalko vroče vode ali juhe, posodo pokrijemo in nekaj minut dušimo. Rumenjaka, limonin sok, nariban ementalski sir, sesekljan peteršilj, sol in poper dobro razžvrkljamo. Stročji fižol za trenutek odstavimo in nanj vlijemo jajčno omako. Ponev spet pristavimo in nad šibkim ognjem rahlo mešamo, dokler se omaka nekoliko ne zgosti. Postrežemo takoj. Čas za endivijo Marsikatera gredica v našem zelenjavnem vrtu je v tem času že izpraznjena in treba je pomisliti, kaj z njo. V tem času je zelo primerno obdobje za sajenje endivije, ki nam bo nadomestila zeleno solato. Endivija se močno razraste, in če nočemo, da se nam bodo na nji pojavljale glivične bolezni, jo moramo saditi vsaj na razdaljo 30 cm, lahko tudi več. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rasle prej, sicer zastanejo v rasti in rade poženejo v cvet. Če želimo vzgojiti res kakovostno in okusno endivijo, jo moramo vsaj 10 dni pred uporabo beliti. Belimo jo različno, in to tako, da jo vežemo ali pokrivamo s črno folijo. Rešilna blazina V nekaterih dražjih modelih avtomobilov so varnostnim pasovom že priskočile na pomoč zračne blazine. Te naj bi sc pred voznikom in sopotnikom na prednjem sedežu v primeru trčenja napihnile in ju tako obvarovale pred težjimi poškodbami glave. Kaže, da se bodo za te vrste zaščito ščasoma odločili tudi proizvajalci cenejših vozil, saj bo cenejša serijska proizvodnja omogočila tudi serijsko vgrajevanje. Blazina sc prične napihovati po 20 milijoninkah sekunde po trčenju, popolnoma pa je nepihnjena po 80 milijoninkah, dovolj, da prestreže sunek voznikovega telesa. Število poškodb glave zmanjša od 25 do 40 odstotkov. priloga dolenjskega lista preteklost u gosteh >CQ <]£0DBil vaša zgodBa/vaša PEČATNIK MESTA BREŽICE - Posavski muzej Brežice hrani pečat mesta, ki je bil v rabi od druge polovice 16. stol. dalje. Pečat ima 7 cm dolg ročaj, premer pa je 20 do 22 mm. Izdelan je bil po vzoru večjega pečata iz leta 1530, ki se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Napis na širokem napisnem traku se glasi: S.DER.STAT.RAIN. Na začetku napisa je drobna peterolistna cvetica, pod napisnim trakom pa stoji ščit poznorenesančne oblike z dvema okraskoma na vsaki strani. Sredi grbovnega polja so trije "brežci" ali hribčki, od katerih je sredici višji, za pjimi pa se do vrha ščita dviga konica z dvojnim robom in gubo po sredini. Na obeh straneh konice sta veji, spodaj pa vitičasto okrasje. Na dnu grba manjkajo valovi reke. Odtisi pečata so ohranjeni na številnih aktih iz 17. in 18. stol. Pečati s krajevnim grbom kot razpoznavnim znakom so bili mestom in trgom nujno potrebni, zato so jih skrbno hranili in varovali. (Pripravila: kustodinja Vlasta Dejak) V hišah smrdi strašno - V dolenjskih krčmah pa tudi drugih hišah pazi se vse premalo na prezračenje. V zaduhli izbi človeku kar sapa zmanjkuje. V dobro obiskani krčmi ugasnila je sveča, ker ni bilo zraka. Trdopljučni pivci pa niso nič slutili, še čudili so se luči in ugibali, kaj more neki biti, da ne gori lampica polna olja. V hišah, kjer je več malih otrok, smrdi strašno grdo, ker se plenice suše na peči in se poscana tla ne očistijo zmirom sproti. Da bi se odprlo okno, pozimi nikomur ne pride na misel; še smejijo se ljudje "norcu", ki jih na to potrebo opozoruje. Kvanta se v prilikah - Dolenjci radi zabavljajo'indirektno, da človeka pičijo in jih vendar ne more lahko zavrniti, ker bi rekli, kako more on misliti sebe, ko vendar niso imenovali nobene osebe. Tudi kvanta se v prilikah, kar je po eni strani prav, ker se saj nevedni otroci ne pohujšujejo. Z dekliči mnogi ne znajo govoriti nikoli popolnoma resno. Ott o o5 so Davnega poletja sem stikala po grmskem hribčku za lipovim cvetjem. Pripogibala sem spodnje veje mogočne lipe, kjer je bilo le mah bere. Obrali so ga že drugi. Takrat še ni bilo lepo pakiranih pleterskih in Ašičevih čajev. Prižvižgal je rdečeličen fant in me ogovoril kot star znanec: "Nič ne dobiš, kaj? Počakaj, nasekal ti bom ve/7" Kot maček se je potegnil po gladkem deblu do prve rogovile, se umo pretikal med vejevjem, da so se roji čebel vznemirili in jezno godrnjali. Že se je oglasil vejnik prav v vršičku. Takrat sta se od hiše za kapelo božjega groba utrgali ženski postavi. "Trne, za božjo voljo, kam pa rineš! Tudi spodaj so veje kar kosmate od cvetja, "je žugala starejša, mlajša, v visoki nosečnosti, pa je v trobilo iz dlani moledovala, naj se Tinč precej spravi z lipe, da se vsa trese od strahu zanj. Začutila sem, da trojica spada skupaj, zato sem se spustila po rebri navzdol. Veseli fant v krošnji je preslišal opomine in zaklical proti meni: "Kam pa? Saj naši ne bosta obrali!" Odsekana veja je zaplavala v mojo smer. Potem smo dmžno obirali lipovo cvetje. Tako je Tine, takrat še podnajemnik, postal moj dobri znanec. V našem koncu si je postavil štalico za kravico, kakor se je rad pošalil. Bilo je v času, ko smo na veliko gradili tudi gradove v oblake in se drug za drugega nismo dosti brigali. Tine je bil iskan obrtnik Bil je tih delavec, vedel je za modrost, da tisti, ki veliko govori, sicer seje, žanje pa oni ki posluša. In on je rajši poslušal, zato je tudi uspešno žel. Močan in preudaren je bil kot stvarnik: spočel je misel, rekel: "Hočem! in bilo je. Visoka hiša z balkoni preproga žametne trate okoli nekaj izbranih drevesc in lepotnega grmičja pa vrtiček za kuhinjo in špalir cvetja, ki je cvetelo od pomladi do zime prav do hišnih vrat. Na sončni strani je potegnil brajdo samorodnice, kajpak bolj zaradi < oj ux CO vonja ob cvetenju in zorenju, ki ga je spominjal na domači lubenski nograd Vse je opasal z železno ograjo. Ničesar mu ni padlo z neba, i pošteno se je trudil. "Ampak glavno je," mi je nekoč rekel "imeti pamet o* na pravem koncu. Od samega dela ^ postaneš preje grbast kot bogat. Znati <1 je treba, znati." In on je znal. Ni ga premamila tovarna z odrejenimi urami dela, prostim časom, stanovanjem v bbku, regresom za poletni dopust Nobenega direktorja, nobenega delovodja ni trpel nad sabo; bil je sam svoj gospodar. Njegov delavnik se je ravnal po naročilih, ki so kar deževala z vseh Stranj da vsem ni mogel nikoli ustreči. Poleti je družino pošiljal na N morje, že zaradi drugih, a njegov ^ posel je takrat najbolj cvetel. Greh gj bi bilo poležavati in še zapravljati co povrhu. Tako so tekla leta v nenehnem ^ naprezanju. Še to bi bilo dobro tt.< narediti, spremeniti, dokupiti... V poletno jutro je treščila novi-ca: "Tineta je zadela kap, konec je 0 z njim." gj In že je visel v omarici pri mostu po čmo obrobljen list. Kot bi mi umrl brat, me je co tiščalo v prsih. Da ga res ni več? Tineta, la mi je pred leti nasekal lipovih vej! Še preteklo nedeljo sva <~q se šalila na vrhu klanca. Soparna Oj vročina je trepetala v zraku. Bil je er1 res nekoliko upognjen v hrbtu in čudna rdečica mu je barvala lica. <1 Ustavila sva se, kar se je redko zgodilo, ponavadi sva si samo bežno co pokimala. Pomenljivo me je vprašal, , N če vem, katere tri stvari človeka ,ČQ osvežijo in mu preženejo skrbi "Voda, p. cvetje in ženska lepota," se je široko & zasmejal, me potrepljal po rami in pogledal z dolgim, živim pogledom. Zdaj vem: to je bilo slovo, nikoli Cn< prej ni bd tako domač z menoj. 03 Šla sem ga pohopit. Ležal je M na parah, ves v cvetju, spokojen in ■ lep. Ob vzglavju je hlipala mlada vdova, otroka sta bila še premajhna za bolečino. Po lipovem cvetju je zadišalo, ko sem ga kropila; a cvetje ni prinašalo osvežitve, ni prinašalo pomiritve s človekovo usodo. Ostal® B)aip "Vsako romanje je protipremik. In v resnici atentat nase. S tem, ko sprejmeš to kot svojo zadnjo možnost, si že v lasti prepričljivih dokazov, da je spokornost resnično premik nazaj oziroma pot v 5 ' »** m a o* < co ax co sospočetje novega samega sebe." To presenetljivo misel je zapisal Pavle Zidar v samem začetku svoje najnovejše knjige, ki nosi naslov Spokorno romanje, pod tem naslovom pa prinaša dvoje proznih zapisov Me-djugoije in Jabolko iz skrinje zaveze. Knjiga je nedolgo tega izšla pri založbi Mihelač. V nji se naš najbolj plodoviti pisatelj ponovno izkazuje kot pisec, ki mu je pri srcu stara in v literaturi najbrž nikoli izčrpana tema - bogo-iskateljstvo. Romanje v hercegovsko Medjugorje, v kraje, kjer se je prikazovala Naša Gospa in so se dogajala čudežna ozdravljenja, in izkustvo s karizmatičnim patrom Emilienom Tardifom, ki je pred leti prišel ozdravljat v duhu evangelija tudi k nam v Slovenijo, služi pisatelju kot okvir, v katerem splete celo vrsto življenjskih poti in usod, pripoved pa ves čas zastavlja v razmišljujočem tonu, saj se zgodbe umikajo v ozadje, v ospredje pa stopata razmislek in duhovnost. Morda ni v nobeni drugi knjigi Zidar svoje pisanje tako zelo prepredel z razmišljanji, kot se to dogaja v tej njegovi najnovejši knjigi, seveda pa ne gre za strogo racionalna in dorečena razmišljanja, marveč za razmisleke, ki tipljejo, iščejo, poskušajo in se intuitivno približujejo iskanemu. Zidarjevo pisanje je še posebno v Jabolku iz skrinje zaveze močno obarvano avtobiografsko. MILAN MARKELJ tarna Mm Ada Škerl je do zdaj predstavila svojo poezijo (za odrasle) v vsega dveh samostojnih knjižnih objavah: v zbirkah Senca v srcu (1949) in Obledeli pasteli (1965). Tretja zbirka, Temna tišina, ji je izšla letos, pred kratkim jo je izdala Državna založba Slovenije. Temna tišina je retrospektivna zbirka. Obsega okoli 70 pesmi, razvrščenih v sedem cikov. Večino predstavlja izbor iz dosedanjih zbirk, zadnja dva cikla pa prinašata pesmi, ki so bile doslej objavljene samo revialno ali pa sploh ne. Knjiga je prerez skozi celotno delo pesnice. Ta prerez pokaže, da je Ada Škerl ves čas ostajala zvesta sama sebi in hodila svojo pot, ne da bi se pesniško ukalupila ali se dala zapeljati takim ali drugačnim ideološkim zahtevam, umetnostnim trendom ali modnim muham. Veliko njenih pesmi je temno interniranih. Zakaj so takšne, razberemo iz pesmi Življenje. Že prvi verz ponuja prešernovsko spoznanje o življenju, češ da je to le "iz teme v temo odmerjen čas",... "ko bridko nebogljen si s svojo bolečino". Začutiti, da te resnično razume le tišina, "kadar nekje globoko v tebi zaskeli", je vse, kar kaj velja. "Vse drugo so besede prazne, toliko besed!" Kot da bi pesnica s tem hotela povedati, da vsaka prava poezija raste iz hudih stisk, ki porajajo trpljenje, bolečino! S takšnimi pesmimi se je Ada Škerl pojavila v času, ko so zagovorniki tako imenovane idejne umetnosti javno razglašali svoj boj "proti temu, da bi se umetnik zapiral v ozek svet svojih osebnih bolečin", češ da 'Vzmeti našega življenja" (delovni polet, borbenost, zvestoba domovini in človeku) niso vzklile iz tega. Idejno naravnane kritike so se kajpak obrnile proti Škerlovi, tako da smemo tudi to šteti med razloge, zakaj je izdala tako malo zbirk. Ni pa, kot rečeno, prenehala pisati v svojem lastnem "slogu", ni se uklonila. Njena preganjana in odrinjena poezija je naposled zmagala. Zbirka Temna tišina pa ne vzbuja zanimanja samo zato, ker z njo ponovno oživlja zatirana pesnica, ampak predvsem zato, ker ponuja v branje dobro, pravo poezijo. IVAN ZORAN TELEGRAMI - Marijan Pušavec je izdal svoj prvenec, zbirko kratkih erotičnih zgodb pod naslovom ZBIRALCI NASMEHOV. Knjiga je izšla pri Alephu. - Mariborska založba Rotiš je izdala prevod knjige Slavenke Drakulič KAKO SMO PREŽIVELI KOMUNIZEM IN SE CELO SMEJALI. - V počastitev 70-letnice Marijana Tršarja je Slovenska knjiga izdala monografijo o tem umetniku. - Pri Krtu je izšel prevod knjige MOJ SKRIVNI VRTIČEK - ŽENSKE SEKSUALNE FANTAZIJE b. - Zgodovinsko društvo za južno Primorsko je izdalo PREGLED ZGODOVINE ISTRE Salvatorja Žitka, in sicer gre za prvo tovrstno poljudnoznanstveno delo. Občutek je pri tem podoben tistemu, ki te preveva, medtem ko se sprehajaš po ulicah nekdaj mogočnih Pompejev, nedaleč od Neaplja, ki jih je uničil ognjenik Vezuv. Pot se dviguje, razgled postaja vedno lepši, vedno pogosteje pa se tudi sprašuješ, kakšen smisel ima vzpenjanje na goro po tako urejeni poti. Tedaj pa že zagledaš ob strani klop, kjer se lahko odpočineš in naužiješ lepot narave, ki se ti tu ponuja kot sožitje kopnega z morjem. Opaziš tudi ograjo in tablo z opozorilom, da je hoja naprej proti vrhu lahko nevarna dihalom. Toda večme tabla ni prestrašila; odločili so se pač, da se vzpnejo na vrh, da si bodo lahko ob kraterju, iz katerega se dviguje dim, od blizu ogledali rumena polja žvepla. Na približno tretjini poti do vrha se konča tlakovana pot in se začne prava planinska steza, ki pelje najprej med grmičevjem, kmalu pa se grmičevje konča in se začne goli kamen z vulkanskim, pepelnato črnim drobnim peskom. Ta del poti je že bolj podoben pravim hribovskim vzponom. Ko pridemo do prvih kamnin, ki so prekrite z žveplom, se nam misli usmerijo k Zemlji, poskušamo se spomniti, kar vemno o njenem nastanku ter o njeni skrivnostni žareči notranjosti. Do vrha ni več daleč. Sprehodimo se še po pobočju razmetanega kamenja, ki spominja na slike z Luninega površja, in že smo na robu kraterja. Najprej zvedavo gledamo proti središču, nato pa zberemo pogum in se odločimo ga sprehod okoli kraterja po njegovem robu. Še zadnji sončni žarki zgodnjega večera se lomijo v zadušljivo smrdečem oblaku dima, ki zgovorno dokazuje, da vulkan še ni povsem ugasnil. Veter, ki veje iz moija na kopno, odnaša ■ Sonja Nemanič: smrad proti središču kraterja, tako da se lahko popolnoma približamo tistemu delu ognjenika, ki je živ. Zvedavo se sklanjam nad debele plasti žvepla in opazujem zanimive kristalne oblike, v katere se oblikuje rumen prah. Radovedno podržim roko tik nad eno izmed lukenj, iz katere uhajajo plini. Vulkan me takoj kaznuje: speče me po dlani, da glasno zavpijem. Slovenska žilica po odkrivanju novega se pokaže tudi ob našem sestopu, ko se štirje odločimo, da se ne bomo vrnili po isti poti, pač pa zavijemo po prečnem tolmunu zbitega rdeče-rjavega vulkanskega peska, globoko razbrazdanega od dežnih nalivov. Prečna pot je v začetku videti kot zanimiva popestritev, toda kmalu se pokaže, da po njej ne bo mogoče priti do vznožja. Obrnemo se pravokotno nanjo m krenemo naravnost proti dolini. Z velikimi napori se prebijamo po ozkih, drsečih in zelo krušljivih, včasih globokih in strmih rovih. Približno na polovici vulkanskega pobočja zavijemo na sipko področje črnega drobnega peska, po katerem bi bilo smučanje veliko večji užitek kot pa spodrsavajoča hoja. Prah se nam nabira ne le v čevljih, pač pa nas prekriva po celem telesu. Tudi temeljito čiščenje kasneje v dolini ni pomagalo - nekaj tega prahu, ki se je nabral v oblačilih, sem prinesla celo domov. Posledica vulkanskega delovanja na Vul-canu je tudi topla mlakuža, kjer se turisti namakajo in mažejo z gostim, ijavkastim žveplovim blatom. Blato menda zdravi aknasto in sploh nečisto kožo pa tudi sicer blagodejno vpliva nanjo. Takšnega balzama za naša od prvih letošnjih sončnih žarkov že rahlo pordela telesa seveda nismo hoteli zamuditi. O morebitnih dobrodejnih učinkih bo veijetno mogoče reči šele čez čas, nekaj pa je vredno tudi to, da smo vsaj poskusili pomagati naši koži. Nedaleč stran od miakuže je na majhnem delu ob morski obali morje veliko toplejše kot drugje. Tu po vodi plavajo kot majhni kosmički vate rumenkasto beli žvepleni delčki, ki iz podvodnih kraterčkov prihajajo na površje. V tej vodi spereš s sebe zdravilno blato, seveda šele potem, ko si ga pustil, da je nekaj časa učinkovalo na telo. Težko pričakovani Stromboli Kakšnih sto metrov pred obalo male vasi na Stromboliju se mogočni trajekt ustavi; vas nima dovolj velikega pristanišča, da bi lahko trajekt pristal. Plečata veslača pripeljeta iz vasi potnike, ki želijo na ladjo, in odpeljeta z nje vse, ki žele na kopno. Na ta način ne potujejo le ljudje, pač pa tudi ovce, koze in druge manjše živali. Mi se peljemo naprej. Po dolgotrajni in dolgočasni vožnji se ze v večernem mraku izkrcamo v večjem mestu. Bele kamnite hiške kvadraste oblike z ravno streho, okna in vrata z živobarvnimi polkni in enako pobarvane kovinske ograje balkončkov, zidane stopnice in iz trstičja narejeni nadstreški - vse to so značilnosti mediteranske arhitekture, ki jo lahko občuduješ na vseh otokih v Sredozemlju. Ulice so ozke, po njih se je možno prevažati le z vespami in z značilnimi motornimi tricikli, ki imajo kabino in majhnen keson za tovor. Z njimi domačini prevažajo zelenjavo in sadje pa tudi pohištvo in gradbeni material, primerni so celo za prevažanje ljudi. Vrtovi ob hišah, sicer skromni in slabo obdelani, so polni bujnega zelenja, predvsem zaradi toplih sončnih žarkov, ki ves dan močno grejejo. Čudovita so drevesa, polna debelih rumenih limon ali oranžnih mandarin. Posebej lepo je videti, ker hkrati še čudovito cvetijo. Ljudem, zagorelim od sonca, se nikamor ne mudi. Ni jih veliko na ulicah; posedajo pred hišami ob glasnem klepetu, lastniki restavracij se vabeče ozirajo v mimoidoče. Ženske si lastijo pravico ukazovati svojim možem. Na obali med ribiškimi barkačami ribiči spretno pretikajo nit m krpajo raztrgane mreže. Moije in ribe, ki jih nalove, jim dajejo kruh. Ob pogledu na umirjeno krpanje se zdi, da jim ribarjenje ni le nujno za preživetje, pač pa jim pomeni svobodo in užitek, ko se na odprtem prepustijo morju in vetrovom. Kljub grobim potezam in globokim gubam na obrazih čutiš njihovo neobremenjenost in spokojnost. Stromboli je edini stalno delujoči vulkan v Evropi. Mnogo ljudi prihaja sem skozi vse leto, ne toliko zaradi prijetno toplega molja in vročega sonca, marveč zaradi gore, ki se dviga 926 m nad moljem. mm 1 2 priloga dolenjskega lista POTA in stn? & Epilog krvave bršljinske nedelje Nobenega dvoma ni, da je hotel Miloš Muždeka svojo bivšo ženo in njenega prijatelja umoriti — Osem let zapora — Oba je večkrat zabodel_ NOVO MESTO — Bršljinčani verjetno še niso pozabili krvavega nedeljskega obračuna, do katerega je prišlo letošnjega 17. maja popoldne pred blokom številka 42 in ki se le po spletu neverjetnih in čudežnih okoliščin ni končal z najhujšim. 33-letni Miloš Muždeka, doma iz Gline, sicer pa zaposlen v Novo-teksu, je tega dne z nožem na vzmet, ki je imel 13 centimetrov dolgo rezilo, napadel svojo bivšo ženo Milko in njenega spremljevalca Novaka Triviča z namenom, da ju umori. Kako resne namene je imel, kažejo ugotovitve, da je ženo zabodel v čeljust, desno stran prsi, laket in dlan, Triviča pa pod pazduho, v prsi, roko, mu prebodel prsno steno in ranil pljuča. Le čudežu gre pripisati, da sta oba preživela. dežurni poročajo VLOM V TRGOVINO - V noči na 26. julij je neznani storilec vlomil v trgovino KZ Sentlovrenc in tam preiskal založenost prodajnih polic. Odnesel je nekaj prehrambenih artiklov, skupne '■škode je za 15 tisočakov. OB DENARNICO - Še neznani storilec je 29. julija med 13. in 13.30 iz pisalne mize Novomeščana F. M. v Tovarni zdravil Krka zmaknil denarnico z gotovino in lastnika prikrajšal za 1.700 tolarjev. BENCIN JE IZHLAPEL - V noči na 30. julij je nekdo iz osebnega avtomobila, parkiranega na Cesti herojev v Novem mestu, ukradel 15 litrov bencina, tako da je Novomeščan Janez S. prikrajšan za tisočaka. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM - Konec prejšnjega tedna je izpred bifeja v Gribljah izginilo kolo z motorjem Tomos avtomatik, last Črnomaljca Tomaža J. Slednji je prikrajšan za vsaj 20 tisočakov. VRGEL GA JE NA TLA - 21. julija okoli 21. ure je v kraju Gumberk prišlo do prepira, med katerim je L. V. porinil A. V. Slednji je padel po tleh in si zlomil roko. Zoper L. V. bo spisana kazenska ovadba. OTROK ZANETIL POŽAR - 28. julija ob 19.05 je prišlo do požara na kozolcu J. D. iz Dobrniča. Preiskava je pokazala, da je ogenj zanetil otrok med igro z vžigalnikom. Škode na kozolcu je za 20.000 tolarjev. OSTAL BREZ ŽAROMETOV -Neznanec je 28. julija med 13. in 23. uro odvil prednja žarometa z osebnega avtomobila, parkiranega pred OS Žužemberk. A. K. iz Dolnjega Podšumberka je tako oškodovan za 10.000 tolarjev. MED KOPANJEM OB MARKE -Brezovčan, ki se je 27. julija popoldne veselo namakal v Krki na Mihovici, je manj veselo pogledal v ročno torbico. V njej je ugotovil manko bankovca za 100 nemških mark. Za koliko je oškodovan, ni potrebno posebej računati. Z VILAMI NAD SOVAŠČANA -31-letni J. B. iz Budganje vasi je utemeljeno osumljen, da je 21. julija med prepirom z ročajem vil in z roko večkrat udaril 26-lctncga sokrajana in ga pri tem hudo poškodoval. J. B. bo moral pred sodnike. V OPTIKO PO VISKI - Neznanec je v noči na 31. julij vlomil v Optiko Bože W. v Črnomlju in zmaknil steklenico viskija. Škode je za tisočaka. Po pripovedovanju Muždeke sta se z ženo leta 1989 sporazumno ločila, vendar še naprej živela kot mož in žena. Priznal je, da je vseskozi sumil, da ima žena ljubimce, čeprav mu je ona to vztrajno zanikovala. Dodal je celo, da so mu ti grozili po telefonu in daje zato med njim in Milko prihajalo do prepirov. Pojasnil je, da jo je le enkrat močneje pretepel, medtem ko jo je klofutal dokaj često, zaradi česar sta žena in hči večkrat pobegnili od doma in prenočili pri znankah. Milka je večkrat poklicala policijo, vendar so ga s seboj odpeljali le enkrat, le enkrat pa je bil tudi kaznovan pri sodniku za prekrške. Kot je Muždeka pojasnil v zagovoru, so se prepiri nadaljevali tudi po ločitvi, višek je bil letošnjega 11. maja, ko sta žena in hčerka odšli od doma neznano kam. Bilje ponedeljek, naslednjega dne je izvedel, da naj bi prebivali pri neki ženski v Bršlji-nu, v sredo pa ga je znanec bojda obvestil, daje bila hčer izpisana iz šmihelske šole. Tako seje odločil in izginotje prijavil policijski postaji, še zlasti, ker so iz PO DOLENJSKI DEŽELI • Tudi tako se po dolenjski deželi rešujejo sosedski spori. Grobeljčana M. K in E. K., ki ene prejšnjih noči nikakor nista mogla zaužiti sadov nočnega počitka, sta se nad tiste, ki so ju pri tem vznemirjali, spravila s kislino. Polila sta 22-letnega D. R., 29-letnega J. G. in I6-letnega M. S., vsi doma iz Grobelj. Da bi bila varnost popolna, sta v vrtno ograjo napeljala še eletrični tok. O svojih varovalnih ukrepih bosta morala izčrpno poročati sodnikom, pred slednje pa bodo morali tudi nočni razgrajači. • Konec prejšnjega tedna je neznanec neopazno vstopil v videoteko Andreje Kramar v Črnomlju. Vikend si je popestril z dvanajstimi videokasetami. • Noč na minuli petek je bila usodna za šest prebivalk kokošnjaka Ane L. v Dolenjih Kamencah. Perutnina na žaru se v teh dneh prav prileže. • Več dela je verjetno imel zmikavt, ki se je na dvorišču stanovanjske hiše Ivana J. v Oskoršnici v nočnih urah polotil desetkilogramskega purana. Sledov boja zjutraj ni bilo videti, žal pa tudi purana ne. • Še ena iz živalskega sveta. Ta je ostal prejšnji teden prikrajšan tudi za štiri kunce holandske pasme, ki so prebivali v zajčniku Z,ore J. na Cesti herojev v Novem mestu. Holandski kožuharji imajo očitno visoko ceno, policijsko poročilo govori o 20 tisočakih škode. stanovanja postopoma izginjale razne stvari. Naposled je bilo stanovanje prazno, v njem so mu ostali le trosed, omara, peč, radiokasetofon in zamrzovalna skrinja. Tako je v soboto sklenil ženo in hčer kar lastnoročno poiskati. V Bršljin seje odpravil v nedeljo dopoldne, vendar do 12. ure ni imel uspeha, zato se je vrnil domov in se oborožil z nožem na vzmet. Zakaj, ni znal prepričljivo pojasniti. Ponovno se je v Bršljin odpravil popoldne, naposled je tudi izvedel, kje sta bivša žena in hčer prebivali. Novaka Triviča je poznal le na videz, tlak pa se mu je dvignil, ko mu je nič hudega sluteča soseda rekla, da se misli Trivič z Milko poročiti. Še bolj razkačen je postal, ko je v kleti opazil svoj razbiti kavč. Trdno se je odločil Milko in Novaka počakati. Bilje trezen, toda sodnikom je povedal, da ju ni nameraval napasti. Spomni se le njunega prihoda, več ne. Nedavna obravnava pred senatom novomeškega sodišča, ki mu je predsedoval Franc Kusič, je dogajanje in okoliščine postavila nekaj drugače, kot jih je opisal Muždeka. Slednji seje v Novo mesto priselil leta 1980, ves čas zakona pa maltretiral ženo, ji grozil, jo pretepal pred otrokom, ji prepovedal prosto gibanje itd. Dokazi govorijo celo, da je umor načrtoval in se zanj pripravljal. Tako je omenjeno nedeljo z nožem v žepu v hodniku bloka čakal na ženo in Novaka Triviča s povsem določenim namenom. Pred blok v Bršljinu sta se pripeljala z rdečim osebnim avtomobilom lada niva med 13.30 in 14.00. Takoj ko je Milka s hčerko izstopila iz vozila, jo je napadel z nožem in večkrat TATVINE V PISARNAH NOVO MESTO — 29. julija dopoldne je zmikavt obiskal upravno zgradbo SGP Pionir v Bršljinu. Izkoristil je odsotnost S. K. in J. M. ter jima iz pisarne, kjer delata, ukradel denarnici, v katerih je bilo od sedmih tisočakih še nekaj mark. Prazni denarnici so kasneje našli na parkirišču ob cesti nad Dolenjimi Kamencami. Istega dne pa je bil zmikavt tudi v stavbi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, kjer je M. D. prikrajšal za denarnico in 7.000 tolarjev gotovine. VNOVČENA PONAREJENA BANKOVCA TREBNJE, ŠENTJERNEJ — Ponarejeni tisočtolarski bankovci so očitno še v obtoku, zato previdnost ni odveč. Tako je neznanaec 26. julija enega takih bankovcev vnovčil na bencinskem servisu v T rebnjem, dan kasneje pa je bil ponaredek vnovčen v Ljubljanski banki, ekspozituri Šentjernej. Zapisnik za svobodnejšo mejo Slovenija in Hrvaška podpisali dokument, ki naj bi zmanjšal število zapletov ____na meji — Posebni potovalni pasovi za Slovence in Hrvate LJUBLJANA, NOVO MESTO — Vse kaže, da bo zapletov na meji s sosednjo Hrvaško v bodoče manj. Tako vsaj je soditi po skupnem zapisniku o delu obeh državnih delegacij, ki ga je za slovensko stran podpisal Pavle Čelik, podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve, za hrvaško pa Joško Morič, pomočnik ministra. Dogovorjeni režim na meji s sosednjo državo seje skušal kar najbolj približati tistim življenjskim rešitvam, ki jih je ob številnih osebnih obiskih obmejnih krajev slišal tudi minister Igor Bavčar. Koliko je v tem uspel, bodo seveda najbolj pristojno odgovorili tisti Dolenjci, Belokranjci in Posavci, ki jih je uvedba meje prikrajšala za toliko vsega, jim spremenila stoletne navade, jih ločila od včerajšnjih sosedov. In kaj prinaša sklenjeni dogovor? Med drugim to, daje osebna izkaznica državljanov obeh držav še naprej priznan dokument za prehajanje državne meje in da bosta obe strani pri pristojnih organih predlagali sprejem meddržavnega sporazuma o priznavanju dokumentov za prehod državne meje. Obe strani bosta tudi pospešili postopek za uvedbo posebnega prometnega pasu na mejnih prehodih, po katerem bodo potovali samo državljani Slo- venije in Hrvaške, policiji pa bosta naložili, naj na meji izvaja le selektivno kontrolo Slovencev in Hrvatov. Posebno poglavje pogovorov je bil režim kontrole na mejnih rekah, v prvi vrsti gre za Kolpo. Do sprejetja posebnega meddržavnega sporazuma obe strani dopuščata kopanje v mejnih rekah pod pogojem, da se kopalci vselej vračajo na zemljo države, kjer so stopili v vodo. Kršitelje bosta obe strani sprva le opozarjali. Slovenija in Hrvaška dopuščata športno in turistično plovbo ter veslanje po mejnih rekab brez posebnega dovoljenja, ob tem pa se obe strani zavezujeta, da se bosta o večjih javnih prireditvah na mejnih rekah sprotno obveščali. Naslednja tema pogovorov je bilo vračanje oseb na državni meji. Dokler to področje ne bo urejeno z meddržavnim sporazumom, velja, da tujcem, kijih mejni organi ene države zavrnejo pri vstopu v državo, sosednja država, iz katere so tujci prišli, ne sme preprečiti njihove vrnitve. In nadalje: če se v oseminštiridesetih urah ugotovi, da je državljan tretje države ilegalno prestopil slovensko—hrvaško mejo, ga mora država, iz katere je prišel, sprejeti nazaj brez vsakršnih formalnosti. V primeru pa, ko držav- ljane tretjih držav varnostni organi sosednjih držav izženejo in je to razvidno iz potne listine ali odločbe, se takšnim tujcem dovoli tranzit. Seveda le, če gre za osebe, ki imajo pri sebi ustrezne dokumente za prehod meje. Kategorizacija mejnih prehodov naj bi bila po dogovoru delegacij obeh držav opravljena čimprej, pogovori o tem se morajo pričeti najkasneje do 15. septembra letos. Slovenija in Hrvaška sta si enotni, da se morajo najkasneje do 15. septembra določiti tudi tisti mejni prehodi za maloobmejni promet, ki so jih predlagale mejne občine. Za konec pa še nekaj besed o reševanju mejnih sporov in incidentov. Praviloma naj se ti rešujejo na ravni lokalnih policijskih uprav, v ta namen naj bi imele uprave imenovane stalne člane komisij za reševanje mejnih incidentov. Le kadar dogovora na takšnem nivoju ne bi bilo in kadar bi šlo za hujše incidente, naj bi se v reševanje vključili tudi predstavniki ministrstev. In ne nazadnje: obe strani sta posebej poudarili, da to ni končen dokument mejnega režima, pač pa je potrebno stalno iskati nove metode in načine za njegovo še večjo liberalizacijo. B. B. zabodel. Navzlic že opisanim poškodbam je Milki uspelo, da se mu je iztrgala in zbežala, zato se je Muždeka pognal proti Novaku Triviču. Tudi njega je večkrat zabodel, ko je Novak padel po tleh, seje znova spomnil na ženo, a mu je ta medtem že zbežala. Ta trenutek je izkoristil tudi Trivič in — čeprav hudo ranjen, med drugim tudi v pljuča, zaradi česar gaje pričelo dušiti — tudi on pobegnil. Razjarjeni Muždeka seje naposled spravil na Trivičev osebni avtomobil in na njem prerezal vse štiri gume. Ko pa je slišal zavijajoče sirene policistov in reševalcev, seje z nožem narahlo pičil v prsni koš in se vlegel na zelenico pred blokom. Nobenega dvoma ni bilo za sodnike, da je hotel Miloš Muždeka svojo ženo in Novaka Triviča umoriti, le njegovi obsedenosti, ko je z nožem mahal brezglavo in povsod, ter spletu okoliščin se imata zahvaliti, da sta si rešila življenje. Za Muždeko sodišče ni našlo nobenih tehtnejših olajševalnih okoliščin, pač pa predvsem vrsto obremenilnih, tako da mu je senat izrekel enotno kazen osem let zapora. Sodba še ni pravnomočna. B. BUDJA Nevarnost »južnih« trkov Zakaj sistem avtomobilske zelene karte v Sloveniji ne deluje? — Predlog AMZS Dejstvo, da Slovenija ta čas še ni članica Sveta birojev s sedežem v Londonu, kar je prvi pogoj, da sistem avtomobilske zelene karte na njenem ozemlju deluje, povzroča na naših cestah kar precej zmede in dvomov. V prvi vrsti se postavlja vprašanje zavarovanja naših državljanov pred škodo, ki jo povzroči nekdo z vozilom tuje registracije, zlasti gre pri tem za vozila iz republik bivše Jugoslavije. Resda v Sloveniji ta čas še velja zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja iz bivše SFRJ, ki ureja tudi povračilo škode, povzročene z vozilom tuje registracije, vendar je njegova veljava v današnjih razmerah, milo rečeno, sporna, temu primerni so tudi zapleti, ki se pojavljajo ob tovrstnih prometnih nezgodah. Nesporno je, da bo trajna sistemska rešitev tega problema rešena le s pristopom k Londonski konvenciji in s sprejetjem zakona o premoženjskem in osebnem zavarovanju, dotlej si bo potrebno pomagati druga- če. Avto-moto zveza Slovenije, denimo, predlaga — in temu predlogu bi vsekakor kazalo prisluhniti — naj Slovenija sprejme začasno uredbo, s katero bi se določila dolžnost obvezne sklenitve čezmejnega zavarovanja za vsa vozila, ki prihajajo izven držav ES in Efte, zlasti novonastalih držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Takšno zavarovanje naj bi bilo sklenjeno za najmanj 30 dni in največ za eno leto. Predlagana uredba pa bi morala urediti tudi vprašanje vozil v lasti razseljenih oseb, beguncev, ki prebivajo v Sloveniji. Tudi zanje bi namreč morala veljati sklenitev obveznega zavarovanja za določen čas. Vse to bi seveda pomenilo dodatno delo na meji, carinski oz. policijski delavci pa bi morali biti pooblaščeni ne le za temeljitejšo kontrolo, pač pa tudi za morebitno sklepanje predlaganih začasnih zavarovalnih pogodb, kot je to v nekaterih evropskih državah že običaj. Sicer bo jeze in vroče krvi med slovenskimi vozniki čedalje VCČ- B. B. Tatvin z njiv je vse več V zavetju nočnih ur neznanci pospravljajo tisto, kar so pridelali drugi ___ NOVO MESTO — V prejšnji številki napovedana in opisana »obdelava« polj in njiv na Dolenjskem se nadaljuje. Tako je neznani storilec v noči na 27. julij do osme ure z njive v Črmošnji-cah pri Stopičah nakopal 30 kg krompirja in porezal 25 glav zelja. Janez T. je ob okrogle tri tisočake. V Kolpi se je utapljal Nesrečneža rešil znanec PODZEMELJ — Le upati je, da se bo nesreča, do katere je prišlo v nedeljo, 2. avgusta, med kopanjem v Kolpi v Podzemlju, končala brez najhujšega. 65-letni Anton P. iz Ljubljane je v nedeljo okoli 16.30 skočil v reko in jo preplaval do nasprotnega brega, ob vrnitvi pa očitno omagal. Sredi Kolpe seje pričel utapljati, na srečo je bil znanec, kije to opazil, dovolj priseben. Skočil je v Kolpo in nesrečneža izvlekel ter mu nudil prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Zadnja poročila od tam so govorila, daje življenje Antona P. še ogroženo. POVZROČITELJ NESREČE POBEGNIL OTOČEC — V nedeljo, 2. avgusta, ob 13.45 se je Mateja Gričar iz Štrauberka peljala z osebnim avtomobilom po regionalni cesti od Otočca do Mačkovca. Med vožnjo v nepreglednem ovinku ji je nasproti po levi pripeljal neznan voznik motornega kolesa, kateremu seje Gričarjeva izogibala, pri tem pa zapeljala s ceste in trčila ob drevo. Povzročitelj nesreče jo je popihal, Gričarjeva pa je ostala poškodovana, medtem ko je na avtomobilu škode za 150.000 tolarjev. ZASEGLI PLINSKO PIŠTOLO ČRNOMELJ — 30. julija so policisti PP Črnomelj zasegli 38-letnemu D. M. iz Gribelj plinsko pištolo, kalibra 9 mm, nemške izdelave. D. M. za orožje, s katerim je v gostilni v Krasincu grozil A. C., doma iz Dolenjcev, ni imel dovoljenja. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE VINICA — 30. julija okoli 20.15 je prišlo na Vinici pri Smarjeti do požara na starejšem gospodarskem poslopju Vinka Gradišarja iz Novega mesta. Vzrok požara zaenkrat še ni znan, zapisati je moč le, da je ogenj uničil ostrešje in naredil za 60.000 tolarjev škode. SOPOTNIK PODLEGEL POŠKODBAM TREBNJE — Na magistralni cesti med Ljubljano in Brežicami je 29. julija ob 22.45 prišlo do hude prometne nezgode, kije znova terjala smrtno žrtev. Trčila sta osebna avtomobila, za volanoma katerih sta sedela Franc Gorenc s Homa in Julij Glavan z Vinje Gorice. Slednji je vozil iz Novega mesta proti Ljubljani, ko je dohitel tovornjak, je pričel zavirati, tega pa ni uspel pravi čas storiti Gorenc, ki je z golfom vozil za njim. Trčil je ob Glavanovo vozilo, kije zapeljalo s ceste, pri tem pa se je sopotnik Stanislav Radin, 72, iz Trebnjega tako hudo ranil, da je poškodbam podlegel na mestu trka. V približno enakem času je nekdo šaril tudi po' njivi Ane P. iz Čučje Mlake. Ana je ugotovila, daje njiva v Stranjah lažja za vsaj 50 kilogramov krompirja. Slednjega je potreboval tudi tisti, ki seje minule dni podal na njivo med naseljema Zavinek in Stara Bučka. Ivanu Š. je izkopal in neznano kam odpeljal 100 kilogramov krompirja. Ob take vrste poročilih zagotovo ne bo odveč, če bo sosed kdaj poškilil tudi na sosedovo njivo in tako pripomogel, da bo pridelek pospravljal tisti, ki je njivo obdeloval. VSE VEČ NEREGISTRIRANIH VOZIL ČRNOMELJ — Po črnomaljskih cestah se vozi že toliko neregistriranih vozil, da to prebivalce precej moti. Zlasti seje promet s takšnimi vozili povečal spomladi, ko so začeli Romi nabirati zelišča. Občani zahtevajo, naj pristojni takšna vozila izločijo iz prometa. Tudi na policijski postaji priznavajo, da seje spomladi število neregistriranih vozil na cestah močno povečalo, ni pa šlo le za vozila Romov. Črnomaljska policija je v letošnjem letu obravnavala in dala sodniku za prekrške več kot sto predlogov za uvedbo postopka zaradi vožnje neregistriranih motornih vozil v prometu, od tega je bila skoraj polovica predlogov zoper Rome. Policisti so vsa takšna vozila izključili iz prometa in voznikom prepovedali nadaljnjo vožnjo, a se kljub temu še vedno vozijo z neregistriranimi vozili. Vendar pa drugih pooblastil, s katerimi bi lahko preprečili vožnjo z neregistriranimi vozili, policija nima. MED PODIRANJEM HIŠE NAŠLI MINO ČATEŽ — Med podiranjem starejše hiše na Čatežu pri Trebnjem so 30. julija našli mino, kalibra 42 mm, ki izvira še iz druge svetovne vojne. Za uničenje nevarnega ostanka je pirotehnik že poskrbel. HOTEL JE PREVARATI ZAVAROVALNICO NOVO MESTO — M. K. izGrmovlja je utemeljeno osumljen, daje skušal minule dni spraviti v zmoto cenilca škod pri zavarovalnici Tilia ter tako na goljufiv način priti do izplačila škode. M. K. naj bi si opis prometne nezgode preprosto izmislil. ODNESEL MARKE, DINARJE IN HRANO KAMENCE — 28. julija zvečer je bilo vlomljeno v osebni avtomobil M.D. iz Novega mesta, kije imel vozilo parkirano v gozdu ob cesti v naselju Kamence. Nepridiprav je iz avta odnesel denarnico s 600 DEM in 25.000 tolarji ter zavoj otroške hrane. Skupne škode je za prek 60.000 tolarjev. ZABODEL GA JE Z NOŽEM TREBNJE — 39-letni H. G. iz Trebnjega je utemeljeno osumljen, da seje 29. julija v zgodnjih jutranjih urah na svojem domu sprl s Trebanjcem J. K. Med prepirom naj bi ga H. G. z nožem zabodel v ledveni predel telesa in ga huje poškodoval. PRETRGAL ELEKTRIČNI KABEL NOVO MESTO — Zasebni obrtnik J. H. iz Velikega Gabra je 29. julija okoli 14.30 med kopanjem jarka za plinsko napeljavo na novomeških Mestnih njivah neprevidno z rovokopačem pretrgal električni kabel. Popravilo je novomeško Elektro stalo 120 tisočakov. ODNESEL BANKOVEC - Na mizi v kuhinji stanovanjske hiše Franca M. iz Velikega Nerajca sc jc 31. julija nahajal bankovec za 5.000 tolarjev. Kako in kdaj je ž mize izginil, ne ve nihče. UKRADEL TORBICO - Neznanec si je 21. julija med 12. in 12.30 prilastil moško torbico z dokumenti, spravljeno v osebnem avtomobilu, parkiranem v Velikem Gabru pred gostinskim lokalom Gustelj. Ljubljančan Ciril Z. je ob 4.000 tolarjev. PRAZNE HLAČE - 1. avgusta so v zidanici na Drejčjcm Vrhu visele hlače Jožeta S. iz Trebnjega. Nekdo je po hlačah nenadejano pobrskal in v žepu našel 5.000 tolarjev. Seveda jih je odnesel. * • • Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo. (Pitagora) • Moški vladajo svetu, ženske vladajo moškim. (Španski pregovor) TRČILA V KOLESARKO - 28. julija ob 15.35 se je po lokalni cesti v novomeškem naselju Košenice peljala z osebnim avtomobilom Zdenka Hribernik-Brodarič iz Novega mesta. V križišču enakovrednih cest je z lokalne ceste zavijala proti naselju, pri tem pa s prednjim delom avtomobila trčila ob kolo, na katerem je sedela 10-letna N. D. Slednja je padla in se hudo poškodovala, tako da so jo odpeljali na Zdravljenje v novomeško bolnišnico. POŠKODOVAN MOTORIST -Izsiljevanje prednosti je zakrivilo prometno nezgodo, do katere je prišlo 31. julija ob 13.30 v križišču Sokolske in Lunačkove ulice na Mimi. Trčila sta osebni avtomobil, za krmilom katerega je sedel Gabrijel Platiče z Mirne, in voznik kolesa z motorjem Uroš Rebolj, ki se huje poškodovan zdravi v bolnišnici. KOLESAR POBEGNIL - 27. julija ob 12.15 je prišlo v naselju Čardak v Črnomlju do prometne nezgode, v kateri sc je poškodovala 10-letna Maja G. Med prečkanjem ceste jo je podrl neznani kolesar, ki je po nezgodi pobegnil v neznano. Majo, ki je dobila pretres možganov in odrgnine po glavi, so zadržali na opazovanju v novomeški bolnišnici. PREHITRO JE VOZIL - Na lokalni cesti v Primostku se je 27. julija zgodila pretnetna nezgoda, ki ji je botrovala prevelika hitrost. 22-letni Novomeščan Robert Ogrin jc med vožnjo s kolesom z motorjem zaradi tega padel in se na srečo le laže poškodoval. Triatlonci vse bliže vrhu Ob Igorju Kogoju raste na Dolenjskem obetaven rod triatloncev — 15. avgusta tekma v Novem mestu NOVO MESTO — Kot smo na kratko že zapisali, pripravlja novomeški Triatlon klub v soboto, 15. avgusta, tekmo na GROSUPELJČANOMA NOČNI TURNIR TREBNJE — Športni center Vita iz Trebnjega je pripravil minuli petek nočni turnir teniških dvojic, ki se gaje udeležilo trinajst parov. Vpolfinalnih obračunih sta Grosupeljčana Skrjanc in Kralj ugnala Peljhana in Stokanoviča s 7:5, Bradač in Kušer pa Freliha in Ilovarja z enakim rezultatom. _Finalni dvoboj je bil na sporedu ob 3. uri, Škrjanc in Kralj pa sta premagala dvojico Bradač, Kušer z 9:7. STREL PRVI NA BLEDU BLED — V nedeljo, 2. avgusta, je bil tu plavalni maraton na progi, dolgi 2.100 metrov. Naporno preizkušnjo je dobil Morkonožan Martin Strel, ki se ga Dolenjci še dobro spomnijo po enkratnem podvigu, ko je sredi julija preplaval Krko od izvira do izliva. TURNIR V MALEM NOGOMETU MIHOVICA — NK Zidaki iz Šentjerneja pripravlja v nedeljo, 9. avgusta, turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču v Mihovici. Pričel se bo ob 8. uri, prijave zbirajo pred pričetkom turniija, najboljše pa čakajo ob pokalih še lepe nagrade. PRIHODNJO NEDELJO TURNIR OTOČEC — Športno društvo Stari grad z Otočca pripravlja v nedeljo, 16. avgusta, turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču pod Starim gradom. Pričetek turnirja bo ob 8. uri, organizator pa bo zbiral prijave pol ure poprej. PROŠNJA OB JUBILEJU! NOVO MESTO — Novomeški klub bo ob svoji 70-letnici v septem-beru izdal publikacijo z orisom prehojene poli. Ob tej priložnosti klub naproša vse, ki imajo na voljo kakršne koli dragocene podatke, gradivo ali fotografije iz. preteklosti, naj jih posodijo v obdelavo in objavo. Gradivo za< publikacijo zbira in ureja Slavko Dokl, telefon 21-381. GRIBELJČANI VABIJO GRIBLJE — Tukajšnje športno društvo pripravlja v nedeljo, 9. avgusta, ob 8. uri v Gribljah pri Črnomlju športno srečanje v malem nogometu, plavanju in odbojki na mivki. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja. GORSKE CILJE DOBIL GLIVAR PURGST — Kolesarji novomeške Krke so se minuli vikend udeležili tridnevnih dirk v sosednji Avstriji. Na 69 km dolgi kriterijski vožnji je bil Puš 18. in Ravbar 20. Še bolje je bilo na cestnih preizkušnjah. Prvo, dolgo 140 km, je med 168 tekmovalci dobil Nemec Werncr, Ravbar je bil 7., Turk 13., Papež 22., Glivar 24. in Fink 25., medtem ko je v točkovanju gorskih ciljev zmagal Srečko Glivar. V nedeljo je bila tretja preizkušnja, 151 km dolga cestna dirka, ki jo je dobil Nemec Goetze, Mervarje bil 3., Papež 13. in Glivar 16. ||j p lili VELIKO OBETA — Mladi Jaka Švent je že na evropskem prvenstvu dokazal, da postaja triatlonec, o katerem bomo še slišali srednji razdalji, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo morali udeleženci po Krki preplavati 2 kilometra, prekolesariti 76 in preteči 20 km. Start triatlona bo na novomeški Loki, cilj pa pri gradu Otočec. V sklopu tega tekmovanja bo v petek, 14. avgusta, strokovni posvet, za katerega zbira organizator prijave do 10. avgusta, kotizacija pa znaša 400 tolarjev. Zamujene prijave za tekmo in prijavnino za seminar je moč poslati na naslov: Triatlon klub Novo mesto, Slavka Gruma 34, 68 000 Novo mesto. Vse dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah (068) 26—645,65—491,23—026 in 28—358. Novomeško zastopstvo na tej domači tekmi zanesljivo ne bo zgolj opazovalec, to potrjujejo tudi zadnji rezultati tekmovalcev dolenjskega Triatlonskega kluba. Tako seje Jaka Svent pred dnevi udeležil mladinskega evropskega prvenstva na Nizozemskem, kjer je za 0,75 km plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka potreboval 1:13,40 ure in zasedel odlično 36. mesto. V imenitni formi pa je tudi Igor Kogoj, ki tudi po zadnjih dveh triatlonskih tekmah v Ljubljani in Bohinju prepričljivo vodi v skupnem seštevku slovenskega pokalnega tekmovanja. Igor je v Ljubljani zmagal z naskokom poldruge minute pred Tomšičem, s katerim sta bila razred zase, Šentjernejčan Janez Avsec je bil imeniten deseti, Andrej Prah pa 21. Nekoliko več smoleje imel Kogoj v Bohinju, kjer mu je med kolesarjenjem počila guma, vendar je ogromen zaostanek v teku zmanjšal na vsega 1,5 minute, kar je bilo dovolj za končno tretje mesto. Od ostalih Novo-meščanov je bil Jaka Švent 17. (v mladinski kategoriji je bil tretji), Prah 32. in Strniša 34. Avsec je moral zavoljo padca med kolesaijenjem odstopiti. V nedeljo prvoligaška generalka Tekma med Studiom D in Avtobumom bo ob 17.uri NOVO MESTO — Vsega deset dni je še do pričetka prvenstva v I. nogometni ligi, razumljivo, da sta nestrpnost in negotovost vse večji. V taboru novomeških nogometašev pa kakšne posebne mrzlice pred pričetkom ligaških obračunov ni čutiti. Kot da se igralci in vodstvo zavedajo, da takšne priprave, kot jih imajo radijci letos, enostavno morajo dati rezultate. In če je soditi po pripravljalnih tekmah, potem so Novomeščani res imenitno pripravljeni. S pridržkom seveda, da so prvenstveni obračuni nekaj povsem drugega. Doslej je Studio D odigral šest prijateljskih tekem, prejšnji teden je v Brežicah ugnal Svobodo s 3:0, strelca pa sta bila Zamida (1) in Marti novic (2). Dvoje srečanj so radijci odigrali med zadnjimi vikend pripravami v Žalcu, tako so v soboto premagali Korotan s 5:1, zadetke so dosegli Bra-covič (2), Oblak, Kosič in Jakša, v nedelje pa so z 2:0 ugnali prvoligaša Rudarja (Velenje), zadetka sta dosegla Kosič in Jakša. Do pričetka prvenstva bodo Novomeščani odigrali še nekaj prijateljskih tekem, generalka za prvoligaški start z ljubljanskim Slovanom pa bo v nedeljo ob 17.uri v Portovaldu, ko se bo s Studiom D pomerila ekipa kočevskega Avtobu-ma. Tekma bo hkrati uvod v prireditve ob praznovanju 70-letnice novomeškega nogometa. Trener Jakopič bo tekmo bržkone pričel s postavo, na katero računa v srečanju s Slovanom: Mohor, A. Primc, Kramar (N. Primc), Lazanski, Prelogar, Petrovič (Mila-novič), Prezelj, Oblak, Martinovič, Kosič, Bracovič. KOLESARSKA DIRKA V ČRNOMLJU — V nedeljo so se v Črnomlju zbrali kolesarji iz cele Slovenije in hrvaški kolesarski klub ZMC. Generalni pokrovitelj dirke je bil minister Igor Ba včar. Na sliki prejema darilo najboljši črnomaljski kolesar Bor Vršlaj. (Foto: J. Dorniž) Najboljši domačin deveti V Črnomlju je bila peta dirka za kriterij mest in za pokal Frutabele — Pokrovitelj Igor Bavčar FABIO TRETJI KOMENDA — Na tukajšnjem hipodromu je bila minuli vikend konjeniška prireditev, katere osrednja točka je bila memorialna dirka Janka Juhanta za tri-do dvanajstletne kasače. 1800 metrov dolgo progo je prva premagala Letja, medtem ko je bil Fabio z Antončičem (Šentjernej) tretji, dosegel pa je kilometrski čas 1:22,4. Modelarji sami iskali sponzorje za nastop na EP Med trojico v Romuniji tudi Daniel Terlep NOVO MESTO — Slovenski modelarji te dni nastopajo na evropskem prvenstvu v romunskem Sibiu, od koder z nestrpnostjo čakamo prvih rezultatov. Še posebej, ker je med trojico tudi član AK Novo mesto, Daniel Terlep, ki skupaj z Litijčanoma Videnškom in Rozmanom nastopa v razredu F-l-A. Resda je normo za nastop na EP doseglo devet tekmovalcev, vendar zveza zanje ni našla denarja, tako da so na pot odšli le trije, ki so sami poskrbeli za sponzorje. Tako je pokroviteljstvo nad Danielom Terlepom prevzel Izvršni svet SO Novo mesto, ostali sponzorji pa so: Zveza za tehnično kulturo Novo mesto, Studio D, Novoline d.o.o., Pionir—MKI d.d., Mikros d.o.o, Alan d.o.o. Za ogrevanje pred nastopom na evropskem prvenstvu seje trojica slovenskih reprezentantov minuli vikend udeležila še tekme za svetovni pokal. ČRNOMELJ — Črnomaljski kolesarski klub je v nedeljo organiziral 5. kolesarsko dirko za kriterij mest za kategorijo mlajših in starejših mladincev in za pokal Frutabele, za katerega so se potegovali mlajši in starejši pionirji. Generalni pokrovitelj dirke je bil minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Na dirki so sodelovali kolesarji: KD Krka Novo mesto, KK Rog Ljubljana, KK Krško, KK Sava Kranj, KK Tropovci, KK PIONIRJI IN MLADINCI ZA DRŽAVNE NASLOVE NOVO MESTO — Kolesarsko društvo Krka pripravlja v petek in nedeljo, 7. in 9. avgusta, prvo državno prvenstvo za pionirje v cestni in ekipni vožnji. V petek se bodo upi slovenskega kolesarstva pomerili na cestni posamični dirki. Start tekme bo v Orehovici, tekmovalce pa bo pot peljala po krožni progi med Orehovico, Gracaijevim tumom. Pristavo in Gorenjim Mokrim Poljem. Pionirji B bodo startali ob 17., pionirji A pa ob 18. uri. Nedeljska ekipna dirka pa bo potekala na progi letališča v Cerkljah, start bo ob 10. uri, pionirji B bodo morali prevoziti 10, pionirji A pa 20 kilometrov. Za pionirji bodo imeli državno prvenstvo v eljipni vožnji v Cerkljah še starejši in mlajši mladinci. Slednji bodo startali ob 11.30 in bodo morali prevoziti 40 km, medtem ko se bodo ekipe starejših mladincev na progo podale ob 13. uri. čaka pa jih 70 km tekme s časom. Sloga Idrija, KK Ptuj, KK ZMC Zagreb in domači kolesaiji. Po otvoritvi dirke so se predstavniki slovenskih kolesarskih klubov v hotelu Lahinja pogovarjali z ministrom Igorjem Bavčarjem o številnih problemih slovenskega kolesarstva. Po končanem tekmovanju pa sta Igor Bavčar in črnomaljski župan Martin Janžekovič najuspešnejšim podelila medalje in nagrade. Med pionirji v skupini A so bili najuspešnejši: Mitja Aš, Peter Ribič in Andrej Filip, vsi trije iz KD Krka Novo mesto. V skupini B je bil prvi Miha Žohar, drugi Matej Marin, oba iz KK Ptuj, tretji pa Vedran Benovič ZMC, najboljši domači kolesarje bil Bor Vrščaj na devetem mestu. Med mlajšimi mladinci so prva tri mesta zasedli: Miha Jakofčič, KK Rog, Mitja Hamler, KK Lenart, in Andrej Kastelic, KD Krka. Najhitrejši starejši mladinci pa so bili: Bojan Ziherl, KK Sava, Igor Markovič, KD Krka in Tadej Križman, KK Sava. J.D. ŠE DVE ZMAGI AVTOBUMA KOČEVJE — Ekipa kočevskega nogometnega drugoligaša je sklenila enotedensko turnejo po Franciji s še dvema zmagama. S 3:0 so ugnali tamkajšnjega drugoligaša Moussing, z 2:0 pa ekipo St. Gill, ki nastopa v tretji francoski ligi. Tri zadetke na teh tekmah je dosegel Komočar, po enega pa Murn in Struna. M. G-č. ČETRTEK, 6. VIII. SLOVENIJA 1 10.20- 13.00 in 16.00 - 0.25 TELETEKST 10.35 VIDEO STRANI 10.45 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (6/13) VRTEC NA OBISKU 11.10 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: LEDVICE 11.35 LJUDJE IN PSI, 8. del 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BIH, 5. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 16.15 VIDEO STRANI 16.25 NAPOVEDNIK 16.30 SOVA, ponovitev 17.50 EP VIDEO STRANI 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE ZVERINICE IZ REZUE (2/13) 18.28 EP VIDEO STRANI 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DIRE STRAITS V BASLU 21.10 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA: MARILYN MONROE, amer. dok. serija (1/5) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA 23.00 DRAGI JOHN, amer. naniz. (16/22) 23.25 HITLER NAPRODAJ, 5., zadnji del angl. nadalj. 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.55 OI Barcelona 92 (do 1.20) PETEK, 7. Vffl. SLOVENIJA 1 10.10-13.00 in 16.00 -1.15 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 10.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 SMRKCI, amer. risana serija 11.00 OBLAČEK POHAJAČEK, ponovitev (4/4) 11.10 HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA: MARILYN MONROE, ponovitev amer. dok. serije (1/5) 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, 6. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 16.15 VIDEO STRANI 16.25 NAPOVEDNIK 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE SKRIVNOSTNI OTOK, ponovitev angl. nadalj. (3/6) 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 POROČEN MOŠKI, angl. nadalj. (2/4) 21.35 SOVA: ROSEANNE, 10. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 97 4S SOVA- 22.45 S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (1/6) 23.30 NITTI - LIKVIDATOR, amer. film 1.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.45 OI Barcelona 92 ( do 2.50) SOBOTA, 8. VIII. SLOVENIJA 1 9.05 - 13.05 in 14.35 -1.10 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 IZBOR 9.30 RADOVEDNI TAČEK 9.45 LONČEK, KUHAJ!: RIŽEVE PALAČINKE 9.50 MODRO POLETJE, ponovitev 11. in 12. dela 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BIH, 7. 8. 92 12.55 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 NAPOVEDNIK 15.05 SOVA, ponovitev 16.20 DELFIN FLIPPER, amer. film 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 LETALSKA DRUŽBA, angl. nadalj. (5/9) 19.05 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 MARJANCA 92, 1. oddaja 21.35 SOVA MURPHY BROWN, 36. epizoda amer. naniz. 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: 22.45 S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (2/6) 23.30 DEKLE Z NASLOVNICE, amer. film 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.45 8.45 OI Barcelona 92 (do 3.00) NEDELJA^™” SLOVENIJA 1 8.50 - 13.00 in 14.10 - 0.55 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 PLAMENICA, ponovitev nadalj. (4/6) 10.30 RENU BASSI V PLESIH IZ INDIJE 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (16/26) 11.30 ŽIČE - MED SPOMINOM IN PRIHODNOSTJO 12.00 POROČILA 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.50 VIDEO STRANI 14.35 NAPOVEDNIK 14.40 SOVA, ponovitev 15.50 TOLPA ANGELOV, amer. film 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (6/13) 19.00 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE - KORALNI TRIKOTNIK, angl. poljudnoznan. serija (2/8) 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 17. epizoda S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (3/6) 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.35 Video strani - 9.45 OI Barcelona 92 - 0.00 Video strani TOREK, 11. Vlil. SLOVENIJA 1 9.55 - 12.10 in 15.55 - 0.10 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.20 NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE 11.35 LJUDJE IN PSI, 9. del 12.00 POROČILA 16.10 VIDEO STRANI 16.20 NAPOVEDNIK 16.25 MOROCCO (ponovitev amer. filma, ČB) 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija (5/12) 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (6/13) 21.00 NOVOSTI ZALOZB 21.10 KRONIKA, kanadska dok. serija (18/26) 21.35 SOVA PROBLEMČKI, angl. naniz. (5/9) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (5/6) GLASBENI UTRINEK - J. Sibe-lius: Finladija 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 19.00 Monaco - GP V atletiki 15.25 Video strani - 15.35 Dosje (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovitev) - 18.20 Svet poroča - 19.00 Modro poletje (16/38) - 19.30 Dnevnik ZDF - 20.00 V hribih se dela dan: Uršlja gora in Robanov kot - 20.30 Tomo Česen predstavlja: Ledeni slapovi (2/10) - 20.45 Glasba, show in cirkus - 21.45 Omizje -23.45 Svet poroča (ponovitev) - 0.25 Video strani PONEDELJEK, 10. Vffl. SLOVENIJA 1 9.10 -12.10 in 16.50 -1.10 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 POROČEN MOŠKI, ponovitev angl. nadalj. (1/4) 11.15 FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 17.15 NAPOVEDNIK 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.45 LJUBITELJI NARAVE, angl. poljudnoznan. serija (1/3) 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE 20.50 IGRA PONOČI (drama HTV) 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.40 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: STARA VOHUNSKA MAČKA, angl. naniz. (3/7) S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (4/6) ,HEMINGWAY, evrop.-amer. nadalj. (5/8) 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.40 Video strani - 17.50 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (15/38) -19.30 Dnevnik KP - 20.00 V hribih se dela dan: Poprek čez Pohorje - 20.30 Tomo Česen predstavlja (1/10) - 20.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: J. Stern-berg - M. Dietrich: Morocco (amer. film, ČB) - 22.15 Zemljepisne posebnosti: Z otoka Mindanaa - 23.05 Video strani SREDA, 12. Vffl. SLOVENIJA 1 9.55 - 12.10 in 17.20 - 0.35 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.20 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (5/12) ALIČE V DEŽELI RISB, oddaja TV BiH (5/8) 11.10 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. (6/13) 12.00 POROČILA 17.35 VIDEO STRANI 17.45 NAPOVEDNIK 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PROGRAM ZA OTROKE 7iv 7AV 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA NORO ZALJUBLJEN, kanadski film 21.50 ŽIVLJENJSKI VZPON, amer. kratki film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: NENADNI USPEHI, amer. naniz. (13/19) S KLOVNI SO PRIŠLE SOLZE, nemška nadalj. (6/6) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Video strani - 17.40 Sova (ponovitev) - 19.00 Modro poletje (17/38) - 19.30 Dnevnik KP - 20.00 V hribih se dela dan: Za Grintovci - 20.30 Tomo Česen predstavlja (3/10) - 20.45 Vojaki glasbe - 22.15 Zemljepisne posebnosti: Hong Kong - družinski portret - 23.10 Video strani SVET SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA — vodjo zdravstvene enote Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: — visoko strokovno izobrazbo — pedagoško andragoško izobrazbo — strokovni izpit — najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje še druge pogoje za učitelja ali sodelavca na srednji šoli Pomočnik ravnatelja bo imenovan za štiri leta. Pomočnik ravnatelja bo v skladu z normativi imel delno učno obveznost oziroma opravljal druga dela v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom. Rok za prijavo je osem dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh od dneva objave razpisa. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Oropani skupaj! Iz uvodnega referata na zborovanju povojnih raz-laščencev v Šentjerneju Danes šteje Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) več kot tisoč članov, poleg tega pa so z nami tudi že nekatere izrazito demokratične politične stranke, To nas navdaja z opti- Vzrok temu je tudi »bojazen« nekaterih, da s popravljanjem starih krivic ne bi povzročali novih. Pri tem je dobro vedeti, da to skrb pretirano izražajo predvsem tisti, ki so te krivice v preteklosti tudi povzročali. Krivice pa so bile storjene. Prva krivica pomeni nasilen odvzem premoženja, kije predstavljalo v največ primerih žulje več rodov, druga krivica pa je zatiranje razlaščenih drugorazrednih državljanov nad 40 let, saj so imeli vso politično moč in vse privilegije predvsem najbolj goreči predstavniki režima. ZLRP je opravilo z brezplačnim angažiranjem velikega dela članov ogromno delo in danes lahko s ponosom ugotovimo, da brez ZLRP in DEMOSA ne bi bilo zakona o denacionalizaciji, če pa bi bil, bi bil neprimerno manj ugoden za razlaščence: • preprečili smo krivičen namen, da bi pri vračanju premoženja delali razlike med razlaščenim kmetom, kije lahko obdržal tradicijo svojega dela, in tistim, ki je bil prisiljen opustiti svoj poklic; • dosegli smo, da se bo vračalo premoženje vseh pod enakimi pogoji, brez izjeme, za katerega razlaščenca gre; • dosegli smo prednost vračanja premoženja v naravi; • s skrajnimi napori smo dosegli, da se bodo popravile tudi tiste krivice, ki so nastale v šestdesetih letih zaradi arondacij in komasacij. Kljub velikim naporom pa ZLRP ni moglo uspeti in uveljaviti nekaterih zelo upravičenih zahtev, in sicer: 1. Jamstvo države za obveznice. Če tega jamstva ne bo, bodo postavljeni razlaščenci, ki ne bodo mogli dobiti premoženja v naravi, v neenakopraven položaj, saj bo njihovo odškodnino predstavljal le kos brezvrednega papirja brez kritja. 2. ZLRP že vsaj dvp leti opozarja na divje privatizacije. Zal brezuspešno. Zato danes zahtevamo razveljavitev teh umazanih poslov, izvršenih na račun razlaščencev. 3. Zakon o denacionalizaciji se pri oblikovanju odškodnin opira na komunistične cenitve ob podržavljenju. ZLRP kljub velikim prizadevanjem ni moglo doseči, da bi pri ocenjevanju odvzetega premoženja v denacionalizacijskem postopku odločali sodno zapriseženi cenilci in izvedenci. Na osnovi arhivskih podatkov smo namreč ugotovili, daje bilo premoženje v številnih primerih podcenjeno celo na 10 odst. tržne in realne vrednosti. . To so tri poglavitna vprašanja, ki jih je nujno rešiti v skladu z lastninskimi normami razvitih dežel. ZLRP samo temu ne bo kos, zato pozivamo politične stranke za pomoč, volilce pa, naj vendar volijo tiste stranke, ki vedo, daje lastnina sveta pravica vsakega državljana. FRANC IZGORŠEK, predsednik ZLRP Slovenije mizmom, čeprav so procesi denacionalizacije praktično zašli v slepo ulico. ŠE: »BLAGOVNI PROMET MORA NA BREGANO« Odgovarjamo na 30. julija objavljeni članek pod naslovom «Blagovni promet mora na Bregano«. Menimo, da bi morali pred objavo navedenega članka “o umiku podjetja Vektor z mejnega Prehoda« omenjeno informacijo, ki ni j°čna, preveriti. Podjetje Vektor d.o.o., jc za omenjeni prehod pridobilo konce-ffJ0 ministrstva za promet in zvezo R Slovenije. Svoj delovni čas smo priredi-“ Potrebam na samem MP, tako da naše podjetje v celoti izpolnjuje zahteve oz. pogoje po pridobljeni koncesiji. Celo nasprotno, opravljanje špediterskih dejavnosti na MP Metlika in Obrežje, v Povezavi s špediterskima poslovalnicama Novo mesto in Krško, pomeni nudenje celovite ponudbe špediterske ln transportne'dejavnosti v dolenjski regiji. ZDENKO PAVČEK, direktor družbe PRIPIS UREDNIŠTVA — Informaci-J° o Špediterski službi nam je dal pred-Javnik Intereurope, Jože Juršak. v prisotnosti šefa carinske izpostave Novo mesto, Janeza Terčka, in komandirja mejne p.p. Metlika, Vlada Desnice. DOPOLNILO V zapisu »Po operaciji takoj domov«, objavljenem 16. julija, smo zapisali, da je med drugimi tudi Slavko Vidmar prispeli za nakup duodenoskopa. Pravilneje bi moralo pisati, da je prispevek dala firma Peniks, ki je last Matjaža Suhadolnika in Slavka Vidmarja. Za netočnost se opravičujemo in želimo, da bi se še več zasebnih fitm izkazalo s takimi potezami. Uredništvo DL Pozdravljam društvo proti oderuštvu Zgovoren moj primer Z veseljem sem izvedela, da je ustanovljeno Društvo proti oderuštvu in želim čimprej postati članica. Želela pa bi, da tako društvo, kot tudi slovenska javnost, izve, zakaj društvo proti oderštvu v naši lepi domovini danes resnično potrebujemo. Bilo bi pa še bolje, če bi bilo ustanovljeno nekako pred dvema letoma, ko so davčne uprave na občinah začele z zaračunavanjem večtisočprocentnih letnih obrestnih mer za neplačane davke in prispevke. Kdo ne pozna Shakespearovega Beneškega trgovca Schaylocka, ki je svojim neplačnikom hotel izrezati kos živega mesa za plačilo dolgovane protivrednosti v zlatu. Tako sem jaz kot dolgoletna obrtnica v občini Ljubljana-Center morala poravnati vse svoje davke in prispevke ne glede na to, da sem imela zadnji dve leti pri svojem poslovanju veliko izgubo. Če pa bi upoštevali realno vrednost mojega vloženega kapitala, pa sem imela realno izgubo že prejšnja leta. Vsako leto sem se pritoževala na davčno upravo občine Ljubljana-Center, v obupu celo na republiško davčno inšpekcijo. Rezultat vseh pritožb je bil: plačaj, ali pa ti tečejo oderuške obresti, od katerih se ne boš mogel opomoči in sojih vedno dosledno in povsod izterjali samo od privatnikov, velike »izgubarje« in mastodontska »velepodjetja« pa bo že nagradil proračun, beri: vsi mi, mali davkoplačevalci. VLADOVITA BAJT Ljubljana Pražakova 14 Namesto pravice dobil »kazen« Oškodovani, ne pričakujte preveč od denacionalizacije! — Moj primer je dovolj zgovoren — Ne odrekam se pravici do ocene mednarodnega organa V tretji številki Dolenjskega lista sem 16. januarja letos javnost seznanil, daje pristojni republiški sekretariat za pravosodje mojo nacionalizacijsko odločbo izpred več kot tridesetih let odpravil, ker je bil ob nacionalizaciji med drugim nepravilno uporabljen materialni zakon. Mojo na tej osnovi vloženo zahtevo po povrnitvi najemnine za čas obstoja nacionalizacije sta tako enota temeljnega sodišča kot tudi pritožbeno višje sodišče zavrnila. Ravnokar pa je v revizijskem postopku to storilo tudi vrhovno sodišče. Svojo zavrnitev utemeljuje z navajanjem številnih zakonskih členov, katerih kot pravni laik nisem v stanju ocenjevati ali preverjati. Vkljub temu pa trdim, daje ustava zakon vseh zakonov in da so dosedanje ustave dopuščale nacionalizacijo le proti pravični odškodnini. Zato bi se vsa zakonita določila in ukrepanja morala temu jasnemu ustavnemu določilu podrediti že ob sami nacionalizaciji. Da pa so bile ob nacionalizaciji določene »odškodnine« samo simbolične in sramotno nizke, mi ni potrebno posebej dokazovati. Vsled jasnosti naj povem, daje znašal moj tožbeni zahtevek po povrnitvi mesečne plačane najemnine 2.863 dinarjev (sedaj tolarjev) to je v znesku, ki ga je najemnik prostorov do časa vrnitve v mojo last plačeval družbenemu »uprav-ljalcu« prostorov. Naj bralci ne zamerijo moji preprosti primerjavi, da višina te zahtevane mesečne najemnine zadošča na primer za nakup enega samega čevlja, za nakup para čevljev je torej potrebna dvomesečna zahtevana najemnina. Namesto da bi sodišča ugodila moji zahtevi, so mi naložila plačilo sodnih taks v znesku natanko 66.610,20 tolarjev, ki sem jih v zahtevanem roku moral seveda plačati. Če k tej »kazni« prište-jem še znatne odvetniške stroške, se upravičeno resno vprašujem, kdo si bo »Kazen« za Belo krajino? ____Predlog Zelenih o določitvi volilnih enot Zeleni Slovenije smo podprli predloge zakonov o volitvah, ki (žal z nekaterimi potrebnimi amandmaji) niso bili sprejeti. Ne strinjamo pa se s predlogom za izdajo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (Poročevalec 14. 7. 1992), ker je predvsem pri določanju volilnih okrajev (88) pogosto prezrl geografske, zaposlitvene, oskrbne in ostale značilnosti, ki povezujejo prebivalce določenih območij. Pretežno administrativno-matemati-čni način določanja volilnih okrajev je sicer v določeni meri posledica uporabe dogovorjenega kriterja približno enakega števila prebivalcev z odstopanjem do 5%, vendar tudi v tem primeru niso bile izrabljene vse možnosti upoštevanja medsebojne geografske povezanosti posameznih območij znotraj volilne enote oz. okraja. Neprimernost predlagane delitve na volilne okraje najbolje ilustrira delitev na volilne okraje v šesti volilni enoti, kjer je občina Črnomelj v prvem volilnem okraju skupaj z delom novomeške občine, druga belokranjska občina, Metlika, pa skupaj z delom novomeške občine v drugem volilnem okraju. Mar bomo tudi na tak način »kaznovali« že tako zapostavljene obro--bne slovenske pokrajine, kot je Bela krajina (sedaj še ob trdi slovensko-hrvaški meji) in jim praktično vzeli Upokojensko beračenje in milost »Hrvaški« upokojenci Sonja Lokar v komentaiju o t.i. jugoslovanskih upokojencih vprašuje, ali preostane beračenje in milost. Dobil sem pismo od ministrice za delo, ki odgovarja pritrdilno. V njem pojasnjuje, da bo ob nesprejetju ustreznega zakona možno reševati problem »hrvaških« upokojencev le s socialnimi podporami, ki pa ne zadoščajo niti za pokritje minimalnih življenjskih stroškov glede na predpise o socialnem varstvu. Torej tako globoko smo padli. V imenu »hrvaških« upokojencev in, dovolim si, tudi v imenu sedanjih in verjetnih bodočih socialno ogroženih bi bilo to potrebno dati v vednost Grosovim liberalom in Starmanovim demosovcem, ki prevladujejo v skupščinskem zboru občin. Upamo, da bo večina državljanov Slovenije ob naslednjih volitvah presodila, kdo zasluži in kdo ne zasluži našega zaupanja. Imenovani stranki gotovo ne. P. M. Obrežje še upal iskati pravico na sodiščih in sodišča smatrati kot varuha njihovih temeljnih pravic. Zahtevo po popravi krivice, povzročene v času preživelega enoumja, sodišča tudi v času sedanje »demokracije« zavračajo in svoje sodbe izrekajo v imenu ljudstva. V imenu tega ljudstva je republiško vrhovno sodišče še pred vrnitvijo prostorov v mojo last zavračalo moje zahteve (z izjemo ene) šestkrat, takratno vrhovno sodišče Jugoslavije pa je o zadevi razsojalo trikrat tako, da je mojima prvima dvema tožbama ugodilo in celo v obrazložitvi tretje (ki jo je sicer zavrnilo) v 1970. letu nakazalo konkretno pravno zakonito možnost vrnitve, ki pa je lokalni organi vsled svojih samoupravnih pristojnosti niso upoštevali. Posebej nesprejemljiv in družbeno škodljiv pri tem je med drugim tudi sodni sklep okrožnega sodišča v Novem mestu iz. i 972. leta, s katerim je bil v moji zadevi dejansko sodno legaliziran ponarejeni sejni zapisnik seje obeh takratnih pristojnih občinskih zborov. Take odločitve sodišč namreč naravnost vzpodbujajo upravne organe k površnim, protizakonitim in družbeno nesprejemljivim dejanjem. Spričo dejstva, da se trudimo in želimo v vseh pogledih vklopiti v evropske integracijske tokove in norme, me kot državljana sme resnično zanimati: v kateri od teh evropskih držav se osnovne pravice njihovih državljanov »rešujejo« na enak ali vsaj podoben način in v kateri sodstvo resnično ni samostojno in neodvisno, temveč podrejeno zagrešeni politiki? Če sem za popolno popravo povzročene krivice v domovini samo delno uspešno (s tem, da sta mi prostora vrnjena v mojo last) izčrpal vsa pravna sredstva, pa se ne odrekam pravici prositi za oceno mojega primera pristojne mednarodne organe, takoj ko bodo za to vsi pogoji in možnosti. JANKO VRANEŠIČ Črnomelj Kmet onesnaževalec okolja Vprašanje v premislek novomeški Komunali: zakaj različen odnos do kmetovalca in lastnika vikenda? možnost dostopa vsaj do slovenskega parlamenta?! Zeleni sodimo, daje ob očitnih pro-cesih centralizacije potrebno v okviru ustavnih določil izrabiti vse možnosti za krepitev lokalne samouprave in zdravega regionalizma, za katerega so življenjsko zasnovane volilne enote in volilni okraji temeljni predpogoj. Zato predlagamo: 1. spremembo kriterija glede števila prebivalcev v volilni enoti od + — 5 na okoli — 10%, 2. doslednejšo uporabo načela medsebojne geografske povezanosti posameznih območij znotraj volilne enote oziroma okraja (upoštevanje geografskih, urbanističnih in ostalih strokovnih študij). DUŠAN PLUT Predsednik Zelenih Slovenije V NEMŠKO VOJSKO POD PRISILO Nekje sem bral, da hoče nekdo nekomu polomiti kosti. Temu bi dejal, da naj svoje fizične moči raje preizkuša pri delu, pa bo od tega imel več koristi. V nemško vojsko smo bili namreč prisilno mobilizirani. Iz nje nas je mnogo pobegnilo. Zločinov pa je bilo dovolj tudi kje drugje. Upajmo, da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. MATJAŽ ROMANOV Metlika ODPRTO PISMO DRNOVŠKOVI VLADI Nameravate sanirati banke? Na čigav račun? Poglejte, kako se bohoti Ljubljanska banka? Kam investira denar, ki ga vanjo vlaga obubožano gospodarstvo? Kdo je kupil Iskrino stolpnico? S čigavim denarjem? V kakšnih stavbah se šopirijo te denarne ustanove! Na čigav račun? Vi jih boste pa sanirali. Gospodarstvu ste povišali davke. Bankirji si delijo plače in regres, obračunavajo veliki R, gospodarstvo in delavci z njim pa tonemo. Vaša »strokovna« vlada si je tudi povišala plačo, obenem pa tudi vsem tistim, ki jo podpirajo. Je v tem strokovnost? Je to morda tudi v dogovarjanju z »brati«? Upam, da bo vsega tega enkrat navadnim volilcem dovolj in bodo volili tiste, ki bodo kaj naredili, PETER REPOVŽ ZAHVALA Namesto cvetja na grob pokojnega Borisa Kosa iz Novega mesta, Skalickijeva 4, podarja 1.000 SLT Karolina GUŠTIN iz Novega mesta, Skalickijeva 6, Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za podarjeni znesek se iskreno zahvaljujemo. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Ali smo kmetje na deželi res onesnaževalci okolja? Dobro bi se bilo prepričati, kdo bolj onesnažuje okolje, mi kmetje ali mestni ljudje, ki prihajajo iz mesta na deželo na vikend. Njim ni treba plačevati smetarine, čeprav spadajo pod določeno naselje in imajo svoje hišne številke pa tudi smeti. Ko so uslužbenci Komunale Novo mesto zbirali podatke po domovih tistih, ki nismo oddali popisa hiš, sem na vprašanje, kaj je s popustom za kmete, dobila odgovor: »Mogoče drugo leto!« »Kaj pa vi-kendarji,« sem vprašala, »ki so oddaljeni od glavne ceste le kakih 300 metrov?« Odgovor se je glasil: »Do njih ne moremo s tovornjakom!« Čeprav vikendarji vozijo robo do svojega vikenda tudi s tovornjakom, »komunal-ci« tja ne morejo. Kmetje plačujemo smetarino ravno toliko kot mestni ljudje, le gospodi na vikendih tega ni treba. Na kmetiji lahko porabiš odpadke v različne namene, na primer za živino, za kurjavo ali na njivi, in tako ti ostane le malo odpadnih materialov za v smetnjak. Na vikendih je seveda drugače. Sicer pa se postavlja vprašanje, kaj sploh še spada v smetnjak. Na spisku, ki POLETNI DOSEŽKI TISKARNE NOVO MESTO Kljub poletni vročini se proizvodnja ne ustavlja. Življenje teče dalje, enega izmed njegovih sestavnih delov pokriva tudi grafična dejavnost. Na veliki razstavi naive, ki sojo ob 25-letnici mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje prejšnji teden slovesno odprli v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo dobili v roke tudi ličen in strokovno odlično stiskan katalog na 40 straneh. Oblivala ga je dipl. inž. arh. Maruša Stupica, diapozitivi so delo Foto studia Franc Markelj in fotoliti izdelek Tiposa iz Ljubljane. V 700 izvodih je katalog, v katerem je 26 kvalitetnih barvnih reprodukcij domačih in tujih naivnih slikaijev, stiskala Tiskarna Novo mesto. Za isto prireditev je izšlo tudi 200 domiselnih zloženk o razstavi hrvaškega slikarja Ivana Rabuzina s štirimi njegovimi reprodukcijami. Tudi to je izdelek Tiskarne Novo mesto, ki je na obe deli lahko ponosna. Slednje velja še za tisk 300 izvodov najnovejše izdaje Dolenjske založbe. Pesnik Ivan Gregorčič iz Rakovnika pri Šentrupertu je izdal zbirko pesmi Beg gazel z ilustracijami in oblikovanjem Lucijana Reščiča. T. G. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Osnovna organizacija sindikata Beti Mirna Peč namesto venca za pokojno Angelo Makše — 3.500 tolarjev, krajevna skupnost Regrča vas ostanek od venca z.a pokojno Julko Jelen — 3.440, Stane Žunič, Novo mesto, prispevak namesto izplačanega honorarja — 500, sosedje v Cankarjevi ulici, Novo mesto, namesto venca na grob Helene Splihal — 6.155, občinski sodnik za prekrške Novo mesto namesto venca za pokojno Pepco Jug — 10.000 in družina Auersperger, Skalickega 2, Novo mesto, namesto venca na grob Borisa Kosa —2.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! • • »Resnica«je hotenje, da zagospodarimo nad različnimi občutki. (Nietzsche) je bil objavljen lansko leto, kaj vse ne sodi tja, je bil naštet domala ves odpadni material razen kamenja. Letošnja ugotovitev Komunale je, da je vsako gospodinjstvo »pridelalo« 35,74 kg smeti na mesec. Mislim, da je ta številka zato tako visoka, ker gre sedaj tudi na deželi marsikaj v smetnjak, kar bi drugače pristalo na kupu komposta ali bi se kako drugače koristno uporabilo. Po mojem mnenju je krivo to, da Komunale ne zanima, koliko smeti imaš. »Plačaj! Ni važno, če imaš smeti ali ne,« tako mi je povedal uslužbenec Komunale, kije popisoval. Če pa ne plačaš dveh ali treh položnic, že dobiš opomin, ki ti grozi s sodiščem. Predno boste tožili nas kmete, ki imamo večinoma le po en dohodek na družino, raje poskrbite, da bomo vsi enakopravno plačevali, tudi tisti, ki imajo po dva večja dohodka in tudi več smeti kot kmetje, če smo že enakopravni državljani Slovenije. P. J. Žužemberk Vas Hrast je zrasla iz ruševin Spomin na požig Na vsakih toliko let vaščani Hrasta iz občine Metlika organizirajo proslavo, s katero se spomnijo požiga vasi in upora proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Letos je minilo 50 let od požiga vasi. Zopet smo obudili spomine na napad Belokranjskega in Gorjanskega bataljona na okupatorsko postojanko v naši vasi, ki seje zgodil 22. julija 1942. Sovražnik ni požgal le domov, zrušil je tudi zidove in nazadnje požgal še sadna drevesa. Od vasi je ostala le puščava. Zbegane družine so našle zatočišče pri rojakih in prijateljih v sosednjih vaseh. Med vojno je vas enotno sodelovala v NOB, 17 vaščanov je bilo neposredno vključenih v osvobodilni boj, trije pa so za svobodo dali tudi svoja življenja: Niko Jurič, Tonček Malenšek in drago Pre-dovič. Na napad okupatorja in požig vasi še danes spominja spominsko obeležje. Po osvoboditvi se je začela obnova vasi. Danes je to zelo lepa vas. Vsi tisti, ki so se že pred leti izselili in živijo v Ljubljani, Trstu in drugje pravijo, da jih vse bolj vleče v rojstni kraj in kako tudi ne, ko pa je v tej vasi lepo živeti, še lepše pa se je v njo vrniti po tolikih letih. G. BOGDANOVIČ VSEM HVALA V Pacugu smo preživeli deset lepih sončnih in nadvse prijetnih dni. Dobra hrana, ki jo je pripravljala izvrstna kuharica, sonce, morski zrak in voda ter seveda skrbni tovariši in tovarišice, vse to je pripomoglo, da je čas kar prehitro minil. Naj se javno zahvalimo vsem, ki so pomagali, da smo spoznali, kaj se pravi živeti v šoli v naravi. Učenci 4._razreda OŠ Šentjanž DOMAČE TRNJE • Ni važno, katera stranka je na vladi — zdrava pamet bo vedno v opoziciji • Črne ovce so že dolgo — strelovodi ob »ideološkem neurju«. • Nekatere muči skleroza takrat, ko se je treba spomniti —obljub pred mandatom. |llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||l|||l|||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| | Slovenci in gozdni sadeži l Slaven Leti-ca, zagrebški sociolog in nekdanji Tudmanov svetovalec, je lansko leto slovenski tip organiziranosti družbe označil s pojmom alpsko - gobarski tip, kar naj bi pomenilo visoko stopnjo organiziranosti in smotrnosti Nabiranje gozdnih sadežev je na Slovenskem kar razširjeno delovanje in ga vsekakor lahko umestimo v alpsko -gobarski tip ravnanja, vendar pa ne smemo pozabiti tudi na simbolični, vidik nabiralništva. Iti v naravo vendarle ne pomeni samo iskanja nečesa koristnega in uporabnega, ampak tudi soočenje z nevarnostjo, nepredvidljivostjo, ne nazadnje pa pomeni tudi iskanje sreče in prvinskosti. Sodobni človek devetdesetih pogosto ne samo, da gre v naravo, ampak tja pravzaprav pobegne, saj skuša kompenzirali neravnotežja v družbi z ravnovesjem v naravi. Problem je seveda i> tem, da zgroženo ugotovi, da s svojimi posegi (torej tudi z nabiralništvom) pravzaprav spreminja naravo v družbeno naravo, torej svet, ki vse bolj izgublja svoje (naravno) ravnovesje in pridobiva neravnotežne, človeške elemente. Kako je potemtakem s Slovenci? Kako povezati njihovo prislovično smotrnost z vse večjo nesmotrnostjo v »moji deželi«? Vsekakor je potrebno ugotoviti, da to nista dve ne-povezljivi skrajnosti, še posebej, če ju opazujemo v miselni zvezi devetdesetih let ali, če hočete, postmoderne dobe. Devetdeseta leta pomenijo sintezo, vendar ne sinteze v smislu zlitja v eno, kije enotno, trdno in enosmerno, ampak zlitje v kompleksno celoto. Torej, ko boste šli v gozd po gobe ali ostale gozdne sadeže, dobro premislite, če ravnate v skladu s povedanim. Če ne boste, se vam lahko zgodi, da boste šli po gobe oziroma da se boste vrnili v osemdeseta, sedemdeseta leta ali pa še dlje v preteklost! GAŠPER LUBEJ niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,umi,imuni,um,uuiuunuuuniunnmg^ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Rože čutijo, da jih ima človek rad To trdi M. Vrviščar RADOVIČA — Ko ljudje vozijo mimo hiše Marije Vrviščar na Radoviči nad Metliko, upočasnijo vozilo in si ogledujejo okolico hiše, obdane s cvetjem. Marija se približno poldrugo desetletje bolj posveča gojenju rož, vendar le za okrasitev lastnega doma. Ras, da z veseljem da rože sovaščankam, nikoli pa jih ni prodajala. Tudi z nasveti ne skopari, žeprav jih sama ne išče pri vrtnarjih. Rože goji po lastnih izkušnjah, včasih pa pogleda tudi v knjigo. Marija ni nikoli preštela, koliko različnih vrst rož raste okrog hiše, gotovo pa jih je več kot 200. Cvetijo pa od začetka marca do konca novembra. A kljub temu še vedno vsako pomlad ali jesen, ko prodaje-jo v trgovinah bodisi sadike ali že-bulice, kupi kaj, česar še nima. »Priznam, da niti ne vem za imena vseh rož. V glavnem imam trajnice, le Marija Vrviščar malo je enoletnic, predvsem pa jih gojim v vrtu, le malo v lončkih. Raje pa vidim rože v vrtu kot v vazi. Ce jih utrgam, imam občutek, kot da sem jim vzela življenje,« pravi Marija. Zdi se, da rože čutijo, kako jih ima Marija rada. Bujno ji uspevajo prav povsod. Vzklijejo tako rekoč iz betona, če le najdejo na njem malo zemlje. »Rožam moraš pokazati, da jih imaš zares rad. Jaz se z njimi celo pogovarjam,« pove in prizna, da z njimi ni malo dela. Zelo so zahtevne, toda če ima le minuto časa, se jim posveti. Ob njih, kot zatrjuje, pozabi na vse težave. Pri Vrviščar-jevih imajo sicer kmetijo, a ker ima Marija bolne roke, ne more veliko delati ne na polju ne v vinogradu, zato svojo ljubezen do zemlje kroti z rožami M..B.-J. Zaparkiran prostor kliče pajka Novo mesto ima premalo parkirišč, pa še ta so večkrat po nepotrebnem zaparki-rana — Pohvala policiji, ki je dobro obvladala spremembo prometnega režima Že od letošnje zime dalje smo v No- saj vsakdo, ki parkira ali speljuje, vsaj vem mestu pogrešali navzočnost polici- malo zmoti prometni tok. Največje stov na Glavnem trgu in na prometni- prometne težave pa povzroča dostava cah, ki vodijo nanj in na stari most. Na blaga v večje trgovine, ki so na Glavnem trgu. Kar naštejmo jih: Dolenjkina Samopostrežnica in teh zaradi gostega prometa in parkiranja najbolj obremenjenih poršinah smo bili svojčas vajeni skoraj nenehne prisotnosti dveh policistov. Zdaj je zaradi izkopov za plinsko napeljavo promet spremenjen: Ljubljanska cesta in Glavni trg sta odprta za dvosmerni promet. Novomeški policiji moramo čestitati in izreči pohvalo, ker je prek noči in zelo učinkovito obvladala hudo prometno stanje ob uvedbi spremembe. Veseli smo tudi dveh policistov, ki v prometnih konicah patruljirata po teh prometnicah in res kulturno obvladujeta promet, rešujeta zaplete, do katerih prihaja, in vljudno usmerjata in opozaijata. Ob dvosmernem prometu je največ težav pri parkiranju na Glavnem trgu, Mesarija KZ sta najbolj moteči, nekoliko manj pa Mer-catoijeva Pogača. Vse tri imajo vsak dan po večkrat dostavo blaga na vhod. Domnevam, da naštete prodajalne v obratovalnih dovoljenjih nimajo odobrene dostave blaga skoz vhod, koder vstopajo kupci, ker je to sprto s kulturno prodajo. Najbrž so takšen, zelo moteč način dostave blaga sčasoma izsilile s prakso, ki je ni nihče preprečeval. Drugi povzročitelj parkirnih težav na Glavnem trgu (prej tudi vzdolž Ljubljanske ceste) so zaposleni, ki se zjutraj pripeljejo na delo, zaparkirajo na javnem parkirišču in ga zasedejo za 8 prometno najbolj frekventnih ur. Že večkrat sem slišal pripombe, da na Glavnem trgu največ parkirajo trgovci. udeležuje 6 do 8 tabornikov iz Bele krajine, večkrat pa se jim pri učenju jadranja ali izletih pridružijo ljudje, ki počitnikujejo v Prelesju. V dobrih šestih dneh je Dušan, kije inštruktor jadranja na deski, naučil 15 novih jadralcev. Dogajanje v taboru bodo posneli na filmski trak, s pomočjo katerega nameravajo prihodnje leto v Prelesje povabiti tudi klube iz drugih evropskih držav. To srečanje bi namreč radi naredili mednarodno. Takšne počitnikovanje je zanimivo, ZASEBNIKU PA JE USPELO LOŠKI POTOK — Kar nekaj let je bilo potrebnih, daje krajevna skupnost napeljala dovolj materiala, daje iz vaške mlake nastala uporabna površina, na kateri je TVD Partizan načrtoval izgradnjo nogometnega igrišča in kasneje teniškega. Zlasti pomanjkanje denarja pa tudi prave volje je bilo vzrok, da je vse ostalo le pri besedah. Preteklo leto je bil prostor ponujen zasebniku. V nekaj mesecih sta bili zgrajeni dve igrišči, balinišče in ličen gostinski objekt. Igrišči služita namenu že dva meseca, in ker je objekt osvetljen, je zlasti ob večerih živahno. A. K. S surfom v Poljansko dolino V Prelesju letos prvič športno ekološki tabor PRELESJE — Najlepša dolina Kolpe je Poljanska dolina. Za te odmaknjene in med hribovje stisnjene kraje ve le malokdo. Tudi mladi Belokranjci, ki so sem prišli na športno ekološki tabor, niso pričakovali, da se bodo imeli tako lepo. Windsurfing klub ali klub privržencev jadranja na deski in ljubiteljev narave iz Črnomlja deluje dobro leto. Športno ekološki tabor so organizirali v Prelesju prvič, za to jim je nekaj denarja dala občina Črnomelj. »Ker lani zaradi vojne nismo mogli na jadranje na morje, sem se odločil, da poiščem alternativo doma,« razlaga vodja kluba, Dušan Vrščaj. Ogledal si je Kolpo in ugotovil, da so v Prelesju idealni pogoji za jadranje, hkrati pa je tu še skorajda nedotaknjena narava. V klubu so se odločili, da pripravijo tabor, na katerem bodo jadrali, imeli šolo jadranja, kjer bodo kolesarili na bližnje hribe, čistili obrežje reke, ribarili in, skratka, poskušali preživeti taborjenje čim bolj naravno. Zajtrk in večerje si pripravljajo sami, le kosilo pojedo v gostilni Madronič. Pred dnevi so z gorskimi kolesi odpeljali na Kozice, od koder so imeli čudovit razgled na celotno Poljansko dolino. »Ker ves čas piha rahel veter, poteka učenje jadranja na deski hitreje, pa tudi lažje je,«razlaga Dušan. Tabora se letos • Odliv možganov je nujen v družbi, kjer kolektivno prevlada nad individualnim. (B. M. Zupančič) • Papirnico v Količevem so prodali, lahko pa si kupite še železarno na Jesenicah. (Grafit) • Roka naj se posuši tistemu, ki nam meče okleščke pod noge in nam poskuša razbiti stranko. (Buser) • Postati človek je umetnost. (No-valis) KOLPA BOUŠA OD MORJA — Črnomaljski klub za jadranje na deski je letos prvič organiziral šolo jadranja na Kolpi. Spoznali so, da so pogoji za jadranje na Kolpi idealni, kot naročeni za začetnike. (Foto: J. Dorniž) prijetno in tudi zdravo, kajti člani kluba se zavzemajo tudi za čisto in naravnemu okolju prepuščeno reko Kolpo. J. D. Ob 50-letnici belokranjskega odreda Sovražnika poznali kot sebe O organizaciji in delovanju varnostno-obveščevalne službe OF v Beli krajini Do organiziranja Varnostno-obveščevalne službe v Beli krajini (VOS OF BK) je prišlo, kot drugod v slovenskih pokrajinah, razen v Ljubljani (že 1941.), spomladi 1943. leta. Za Belo krajino je bilo to še posebno hudo obdobje, obdobje strahovitih posledic jesenske okupatorsko-kvizlin-ške ofenuzive 1942. leta. Ne gre pozabiti, daje bilo do takrat prizadetega 13 odst. belokranjskega življa in 43 odst. popolnoma ali delno uničenih stanovanjskih in drugih poslopij. Okupator je zaplenil na stotine konj, volov in druge živine, na tisoče prašičev in drobnice, da o uničenem inventarju ne govorim. O teh razmerah je Vitkovič zapisal, da «... v Beli krajini, po sovražnikovi ofenzivi v jeseni 1942. leta, so bile posledice strahovite. Požgane in opustošene domačije, ki so ostale brez gospodarjev, mnogo odvedenih ljudi v internacijo in ustreljenih. Organizacije OF so bile do temeljev zrahljane, v mnogih vaseh docela uničene, celotni odbori pobiti in internirani...« Da bi lahko Bela krajina (BK) izpolnila svojo zgodovinsko vlogo in nalogo, so morali snovalci osvobodilnega boja skupaj z Belokranjci že na začetku razrešiti dva osnovna problema. Prvič, daje ozemlje BK svobodno, in drugič, hujšega, da se bodo vse naloge opravljale nemoteno od vdorov sovražnih oboroženih sil, predvsem pa, da se teren zavaruje pred delovanjem vseh sovražnih agenturnih služb, tudi kvizlinških. In da ne bi bilo zmote, povejmo, da je morala VOS OF BK, pred tempa že civilna obveščevalna služba BK, takoj na začetku prekrižati sablje s številnimi obveščevalnimi službami. Te pa so bile: kot prva civilno-vojaška nemška agentura s prek 900 punkti in z neugotovljenim številom profesionalnih agentov na tleh zahodne Jugoslavije. Iz Berlina sta vodili dve agenturni poti v BK: ena prek Ljubljane in druga prek Zagreba. Belo krajino je kot druga želela preplaviti ustaška nadzorna služba. Sem pa je še prišteti ustaško in domobransko vojaško agenturo in agenturo hrvaškega klera. Kot tretja je tu do kapitulacije Italije delovala civilna in vojaška agentura AVRA in SIA z vsemi organizacijskimi in političnimi oblikami in organizacijami. Tu se še pojavijo, žal ne zadnje, agenture domačih kvizlingov, začenši od dušnih pastiijev — o tem je dosti pisal Franček Saje — pa obveščevalne službe formacij belih, poznejših domobrancev in agentura četnikov. Spomniti se moramo, da je bila Bela krajina od 4. do 5. maja 1941 do kapitulacije, 8. septembra 1943. leta, zasedena od Italijanov. Do konca vojne, 15. maja 1945. leta, je bila BK, razen nekaj vdorov nemško-ustaških in domobranskih sil, svobodna, ne pa osvobojena sovražnih agentur. K delom teh sovražnih agentur je treba dodati še vsa ostala slaba dela posameznikov in skupin, ki so bila sovražniku v prid, nam pa samo v škodo in težave. Boj naše obveščevalne in varnostne službe se je ravno v svobodni Beli krajini najbolj razvnel. In kdo seje vsem tem sovražnim agenturam, skupinam in posameznikom postavil po robu, seveda ob spoštovanju zakonitosti, osebnosti in človeškega dostojanstva? Belokranjke in Belokranjci sami in mi, maloštevilni pripadniki in sodelavci iz drugih krajev Slovenije, ob dejstvu, da smo bili pri tem vsi bolj ali manj amaterji. Razmerje v teh službah — do italijanske kapitulacije —je bilo 70:30 v korist mož, po kapitulaciji — zaradi vsesplošne mobilizacije mož v NOV — pa 65:35 v korist žena. Vsi, teh pa je bilo po dosedanjih raziskavah med 6 in 98 odst. prebivalstva, so bili naprej organizirani v COS BK, potem v VOS BK in v obveščevalnih službah OF, AFŽ, SKOJ, ZSM in pri pionirjih. Bilo pa je tudi neugotovljeno število simpatizerjev upora kot pomočnikov organiziranih obveščevalcev oziroma zaupnikov. (Nadaljevanje prihodnjič) In ko smo že načeli strahotno pomanjkanje parkirišč v trgovskem in poslovnem središču mesta, za nameček še vprašanje: ob katerem Abrahamu bo Pionir dogradil blagovnico na Novem trgu? Z gradnjo je mestu odvzel 150 parkirišč, ki so bila prej na tamkajšnjem prostoru. Na gradbišču blagovnice sem zvedel, da je v njenih podzemnih prostorih in na prostem načrtovanih 450 parkirišč. To je približno 2-krat toliko, kot je zdaj na voljo parkirišč v središču mesta. Ali je dopustno, da podjetje z nekajletno gradnjo, kiji za zdaj še ni videti konca, povzroča težave vsemu mestu? Zakaj ne usposobijo vsaj podzemnih parkirišč? Glavna prometna ovira v središču mesta je pomanjkanje parkirnega prostora. Policija te ovire ne more odstraniti ne s piščalko in ne z gumijevko: rešitev je samo v povečanju parkirnih površin. Pri ostvarjanju tega smotra pa bi s Komunalo morala tvorno sodelovati podjetja, ki nimajo svojih parkirišč in njihovi delavci parkirajo na javnih. Načeti bi bilo treba tudi težave, ki jih povzroča počasna gradnja blagovnice na Novem trgu. Z razumnim in složnim pristopom bi mogoče celo lahko dosegli, da bi bil Glavni trg kot lepotec Novega mesta, očiščen pločevine in namenjen samo pešcem. MILOŠ JAKOPEC NOVO MESTO tradina ...... d.o.o. ^ podjetje za trgovino in poslovne storitve Cesta herojev 70 tel/fax: (068) 22-046 NOVO * Tiskalniki CITIZEN — prirejeni za SLO tržišče * Fotokopirni aparati XEROX * Računalniki PRODAJA, LEASING, NAJEM K7. "KRKA" BRAZDA AGROSERVIS POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO Spoštovani kupci! V trgovini Agroservis, Pot na Gorjance 8, vam nudimo: — gnojilo KAN po 692,00 SIT — vrtne kosilnice MURRAY po 27.510,00 SIT — zaščitna sredstva — čebelarski material — GARDENA program za vrtičkarje Obiščite nas, ne bo vam žal! VI NAM — Ml VAM Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. PLAVA LAGUNA POREČ POČITNICE V VRHUNCU SEZONE PO POSEBNO UGODNIH CENAH 7 DNEVNIH PAKET ARANŽMAJEV TERMIN: 8. 8. 92 HOTELI: Materada, Lotos, Albatros in Delfin Polpenzion: 9.800 — penzion 11.900.— SIT BUNGALOVI SPADIČI (prehrana v hotelu Materada) pol-penz. 8.400.—, penzion 10.500 SIT. 4-POSTELJNI APARTMANI ASTRA: najem 16.800 SIT. V ceni je še taksa, gala večerja (razen za goste apartmana), šola smučanja na vodi za otroke in odrasle in šola tenisa za otroke. Tudi do 100% popusta za otroke. INFORMACIJE: Vaša agencija in po telefonu (0531) 31-822, 34-122, fax: 32-026 BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Tel. (068) 45-650 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betonel 45-651 in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nu-\ 45-652 d'mo 5% Popusta! Turistična agencija PALČEK POCENI NA DOPUST! 7 polpenzionov v hotelu Brioni (A kat.) v Puli samo 160 DEM 3 polni penzioni v hotelu Brioni samo 70 DEM Otroci imajo 50% popusta! Tenis zastonj! ^ncii^ar,?a*a Punta Verudela — najem apartmaja že od 20 DEM na dan dalje 333 62aCiie: Turistična a9encija Palček, tel.: (063) AVTO ŠOLA DUAL EXPRES Šmihelska 6, Novo mesto tel.: 24-413 POSPEŠENI TEČAJ IZ CPP Za vse tiste, ki bi želeli počitnice kombinirati s koristnim delom bomo organizirali pospešeni tečaj iz CCP za A in B kategoriji. Tečaj bo končan v enem tednu. Predavanja bodo v dopol-danskem času pa tudi v izmeni, tako da bo čas tudi za druge aktivnosti. Prijavite se lahko vsi, ki boste dopolnili 18 let in tisti, ki boste svoj rojstni dan praznovali v šolskem letu 92/93. Posebno ugodno je za vse, ki opravljajo izmensko delo. Tečaj bo dopoldne od 8. do 13. ure in popoldne od 15. do 20. ure v centru Novega mesta, na Glavnem trgu 30 (nad slaščičarno), od ponedeljka, 10. avgusta. — tr-prodajnim GLOBAL trgovina PARADIŽ tel.: (068) 49-582 OdpiramcHTOvo tmiovino s tehničnim blagom GLOBAL programom: Mokrono9’ s Prod' bela tehnika, akustika, mali gospodinjski aparati, šolske potrebščine, igrače, orodja, gradbeni material, gume, kmetijska mehanizacija, rezervni deli, kolesa, motorna kolesa gnojila... Na otvoritev vas vabimo v soboto, 8. avgusta,ob 10. uri. P-pneali se boste o kvalitetni ponudbi in ugodnih cenah. Prenovljena gostilna »PRI ROMANU« Hudoklin Franc Gabrje 130 tel. (068) 85-628 domača hrana in konkurenčne cene! Vas vabi na nedeljska družinska kosila po prednaročilu (3+1)=400 SIT (kosilo naročite do 10. ure) Vsak dan oomača šunka in kruh, ob sobotah odojek. Pripravljamo poročne slovesnosti, obletnice in večja družabna srečanja do 80 oseb. ——Baa V SHOPPING? siii mmm lili: illlll 11 'x : i V BLAGOVNICO Priče Cutters V’SAKD^^i^ POSLA ____ -^onomizirajte; ^Ogatite_3€2V1^5^ Kako priti v blagovnico Priče Outters v vzhodnem delu Zagreba, v Sesvetah? MARIBOR VARAŽDIN LJUBLJANA avtocesta avtocesta izhod ZAGREB — VZHOD obvoznica Poiščite ta kažipot. Sledite mu. i • Blagovnica Priče Cutters, Zagreb, Sesvete, Kelekova 4, posluje v soboto in nedeljo od 9. do 20. ure. TU DENAR POMENI VEC tedenski koledar Četrtek, 6. avgusta - Vlasta Petek, 7. avgusta - Kajetan Sobota, 8. avgusta - Miran Nedelja, 9. avgusta - Roman Ponedeljek, 10. avgusta - Lovrenc Torek, 11. avgusta - Jasna . Sreda, 12. avgusta - Klara LUNINE MENE 13. avgusta ob 11.27 - ščip kino BREŽICE: Od 7. do 9.8.(ob 18.30 in 20.30) francoska akcijska komedija Operacijska pašteta. Od 6. do 9.8. (ob 20.30) ameriška melodrama Princ plime. ČRNOMELJ: 6.8. (ob 21. uri) ameriški triler Ricochet. KRŠKO: 9.8. (ob 18. uri) ameriški film Mladi revolveraš. NOVO MESTO: Od 6. do 9.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski letalski film Proti soncu. kmetijski stroji TRAKTORSKO prikolico, nosilnost 4 t, prodam, i 26-677. 3294 TRAKTOR ZETOR, 50/11, prodam. Janez Kolenc, Dol. Dole 7, Škocjan. 3301 TRAKTOR UNIVERZAL 445, na 4 pogone, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Martin Grahek, Lokve 57, Črnomelj. 3307 AGROIZBIRA trgovina nudi ugodno akumulatorje vseh vrst, z dveletno garancijo. Primer: 12 V 100 Ah - 6.600, 12 V 135 Ah - 12.500, 12 V 140 Ah -11.900. Gume za traktor 10 - 28 - 18.500, 12,4-11 - 28: 18.400, vse rezervne dele za_trak-torje Tomo Vinkovič, IMT, Fiat Štore, Univerzal, Ursus, Kosilnico BCS, nože za kosilnice, vzmeti za obračalnike in pajke itd. V času sejma bo trgovina odprta 15.8. in 16.8. od 9.-17. ure. Se priporoča Slavko Prosen, Agroizbira, Šmiedniška 17, Kranj. (064)324-802. 3329 TRAKTOR IMT 539, star tri leta, 180 delovnih ur, prodam. Alojz Verbič, Lob-ček 48, Grosuplje. 3341 DOBRO ohranjen traktor MAN prodam ali menjam za manjšega. Zlatka Ko-par. Polje pri Krmelju. 3350 KROŽNE BRANE, pajka, tračne grablje in kravo v a- kontroli prodam. . 84-858. 3351 TRAKTOR IMT 577 s 770 urami in IMT 542 s 1500 urami in čelnim nakladalcem Rikoprodam. s (061)789-434. 3384 kupim STAREJŠO HIŠO v okolici Novega mesta ali proti- Šentjerneju - po možnosti vseljivo, kupim, e 28-821. 3357 motorna vozila R 4, letnik 1989, prodam. Venta, Marjana Kozine 62, Novo mesto Z 750. letnik 1980, registriran do 4/93, poceni prodam. Branko Stefanič, Podbočje 28. 3298 JUGO 45, letnik 1983, registriran do 7/93, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan. Silvo Kirn, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica. 3299 Mazdo 323, letnik 91, prodam. Ovniček Anton, Smolenja vas 79, s. 24-561. Z 101, letnik 1980, prodam, s; 87-081. 3302 Z 750, letnik 1985, prodam. Marjan Kolenc, Šranga 8, Mirna Peč. 3303 OPEL KADET, karamboliran, letnik 1978, prodam. Viktor Pacek, Jelše 31a, Leskovec. T 75-894. 3304 126 P, letnik 1982, registriran do 2/93, ugodno prodam. Ogled po 17. uri. Irena Turk, Brod 4, 68312 Podbočje. 3305 JUGO FLORIDA, letnik 1989, registriran do 5/93, prodam. Cena po dogovoru. Martin Grahek, Lokve 57, Črnomelj. 3308 GOLF JGL, letnik 1981, neregistriran, prodam. * 86-131. 3309 Z 128, letnik 1987, prodam. * (0608)32-144. 3314 VOLKSVVAGEN 1200 J, letnik 1974, prva registracija 1976, registriran do 8/93, prodam. S 65-335. 3316 Z 750, letnik 1980, registriran do 7/93, prodam. ® 76-541. 3326 JUGO 65, letnik 4/89, ugodno prodam. * 84-840. 3337 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. 78-256. 3342 VOLVO 340 GL, diesel. odlično ohranjen, letnik 10/87, ugodno prodam. ® 21-590. 3345 Z 101, letnik 1987, registriran do 6/93, prodam. ® 23-663. 3346 R 4 GTL, letnik 89, prodam. S- 23-368. Z 128, letnik 1986, prodam. ® 23-669. 3352 126 P, letnik 1988, prodam, m 42-453. 3356 LADO RIVO, letnik 1988,prodam. ® 21-120. 3365 GOLF D, letnik 1990, prodam. ±26-570 dopoldne in 22-612 popoldne. 3366 GOLF, letnik 1985, prodam za 7.000 DEM. *■ 20-387. 3367 R 4 GTL, letnik 1984, in lado 1300 S, letnik 1986, prodam. ® (0608)62-628. 3371 FIAT 132 diesel prodam ali menjam. ® 27-501. 3378 . FIAT 126, star dve leti, prodam. ± 23-302. 3379 Z 128, letnik 1987, prodam ali zamenjam za R 4, letnik 1986. * 23-585, po 20. uri. 3382 R 4 GTL, letnik 2/92, prodam. ±-21-568. 3383 HROŠČA 1300, letnik 1972, registriran do 19.1. 1993, motor v okvari, s (0608)32-964. 3385 obvestila ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, s (068)44-662. 2797 PIŠČANCE BELE. stare 4 tedne, bomo prodajali 15.8.. Višček, Račje selo, Trebnje, : 44-862. 3306 računalniški inženiring cl.o.o. ^ tel.: 068 20-437 A KMEČKI TURIZEM Pucelj, Pod gradom, Žužemberk, c 87-092, sprejema naročila vsak dan. Odprto vsak petek, soboto in nedeljo. Domača hrana, ob sobotah odojek. 3318 RAČUNALNIŠKI PRIROČNIKI V SLOVENŠČINI PARADOX.........2000 SIT QUATTR0 PRO.....2200 SIT KOMPLET (-20%)...3900 SIT DESK d.o.o.Jzola Kosovelova 36 Tel.: 066 / 62 676 NAJAMEMO 2 ali 1,5-sobno stanovanje in kupimo 1,5 ali manjše 2-sobno stanovanje s centralno kurjavo v Novem mestu. Tel. 22-441 int. 574. Ne ostanite sami zaradi predsodkov! Pokličite AFRODITO — ženitno posredovalnico v Kranj 064-324-258 ali 51-245. Za brezposelna dekleta in ženske je brezplačno. Prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani manjše etažno stanovanje v vrstni hiši (atrij, centralna, telefon) v Novem mestu. Tel. (068) 22-208 M DOLENJSKI LISTI USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartoli, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakie, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. J EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst, euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst, euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst, euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61 -936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Prinašalcem tega odrezka priznamo 2.000 SIT popusta! TAJNICO z izkušnjami, z znanjem računalništva, knjigovodstva in vsaj enega tujega jezika ZAPOSLIMO Ponudbe pošljite na naš naslov v roku 7 dni po objavi ali se oglasite po telefonu 26-126. FENIX INFORMATIKA d.o.o. Novo mesto) Partizanska 19 Avtošola RIBA vas vabi na pospešeni tečaj iz CP predpisov za A in B kategorijo s pričetkom 18. 8. 92 ob 9. uri in ob 15.30 v Novem mestu v Ekonomski šoli. Uro izberite sami. Vozite lahko na vozilih citroen AX, R 5 in golf. Izkoristite našo hitrost, kakovost in potrpežljivost do kandidatov in se prijavite po tel. (068) 25-630. PRAN JE s pritiskom in paro na terenu! sodi • vodni zbiralniki (Štirne) • motorji, delovni stroji • vodni odtoki Naročila: (068) 22-019 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare štiri mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure_vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® 52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, S/ (0608)67-578. 3344 KOKOŠI, BELE, odlične nesnice,-prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Cena samo 200 SIT. Humek, S: 24-496. 3348 TRGOVINA TIM, Dvor 73, obvešča cenjene stranke, da imamo na zalogi ves šolski program, bižuterijo, obutev in konfekcijo po konkurenčnih cenah. Se priporočamo. 3363 ZA piknike in zaključene družbe poceni oddajam na lepem kraju na Lazu -Ojstri vrh (Rdeči Kal pri Dobrniču) počitniško hišo z velikim vrtom. V notranjosti je prostora za 60, na vrtu pa za 300 ljudi. ® 40-764. 3375 KMETOVALCI, POZOR! Kredit vam nudimo za vse traktorje Univerzah Zetor, IMT , Deutz, TV 826 ter 18 in 21 KM, Same do pet let. Pri traktorjih Univerzah če je dobava nad 30 dni, popust do 5 %. Informacije pri Agroavtu Kranj, Go-renjesavska 17, ali c (064)221-192 od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. 3380 posest V BLIŽINI Novega mesta prodam starejšo hišo in parcelo, primerno za vi-kend.Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesto. 3322 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 4 ha zemlje, prodamo. Dol. Pod-boršt pri Trebnjem, odlična lokacija za obrt. ® (063)36-279. 3331 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in nekaj zemlje v Ribnici, primerno za razno dejavnost, ugodno prodam. (061)863- VEČ parcel prodam. Marija Kralj, Je-lendol 2, Škocjan. 3336 V OREŠJU, Kumšperk 35 pri Bizelj- skem, prodam montažni vikend, podkleten, elektrika, voda, vinograd 10 a, sadovnjak in njivo 20 a ter 102 a parcele, mešani gozd-pašnik, z možnostjo postavitve vikenda. Ogled od 6.8. dalje. 3343 GOZDNE PARCELE v neposredni bližini Črnomlja zelo ugodno prodam, ± (061)192-732. 3347 STANOVANJSKO HIŠO, Razlagov breg 17, prodam. Ogled možen v nedeljo. 3353 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmar-jeti prodam. ® 42-142. 3355 V ŠMARJU pri Trebnjem prodam eno ali obe zemljišči, 1446 m2 in 975 m2, za gradnjo vikenda, z vso dokumentacijo, elektriko, vodo in asfaltom. (S? 263-563 ali 51-848. 3361 STAREJŠO ZIDANICO z vinogradom v Bojniku prodam. Kličite od 19. do 20. ure v četrtek in petek. i 73-435. 5370 M2 listnatega gozda v okolici Trebnjega prodam. ± (0608)44-546 ali (064)57-229. 3368 3,5 HA domačije z njivami, travniki in gozdom prodajamo, x- 61-276. 3370 prodam NEMŠKI OLJNI GORILEC, malo rabljen, ugodno prodam. «• (068)25-827. 3295 LESENI SOD, 20001, za namakanje prodam. Jože Jarkovič, Čadraže, ® 42-593. 3296 NJIVO v Metliki, velikosti 4275 m2, prodam. S (047)75-574. 3300 KITARO DIAMOND, kopija Gip-son, in ojačevalec Solton Chorus 50 prodam. ® 23-554 ali 65-441. 3310 TELEFONSKO ŠTEVILKO Dolenjskih Toplic prodam. SJ 65-344 ali 87-273. 3312 DVA BILJARDA, ameriški in na jurčka, ter 300 obročev za sode prodam. * 85-628. 3315 UGODNO PRODAMO star, zelo ohranjen koncertni klavir CRAMER-MAYER in klaviaturo YAMAHA PSR-60. Evangelijska cerkev Novo mesto, SV 28-496. 3320 KRAVO s teletom, brejo telico in 1000 kg koruze v strokih prodam. SV 42-222. 3.327 VEČ čebeljih družin v panjih AŽ ali brez prodam. SV (061)855-102. 3330 PSICO, nemško ovčarko z rodovnikom, staro enajst tednov, prodam. Sv 26-115. 3332 MALO rabljeno zmrzovalno skrinjo ugodno prodam, s 65-539. 3338 KONJA, starega šest let, prodam, VS 43-844, zvečer. 3339 SPALNICO Meblo, rabljeno, ugodno prodam. SV 24-653, popoldne. 3349 KOBILO z žrebičkom, ponovno pri-puščeno, in kravo za zakol prodam. : 76-081. 3354 PRIJAZNE MLADIČE, koker špa-njele, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam, s (061)851-712. 3358 RABLJEN pralni stroj Gorenje prodam. S 84-554. 3359 R 4, letnik 1986, in R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Barbič. Mala Cikava 15, Novo mesto. 3364 KRAVO, osem mesecev brejo, motor pony expres in opeko polnilec prodam. : 78-117. 3369 HRASTOV HIS, 6,60 m x 4,50 m, 5.20 m x4,40 m, prodam. Cena po dogovoru. 's 52-243. 3377 GARTER Osar 56 in žamar prodam. Vi (064)41-615. 338! PUDLJE. pritlikave, sivosrebrne, stare 2 meseca, rodovniške, prodam, s (068)87-215. 3228 službo dobi VARILCA in NK delavca v kovinski stroki zaposlim. Jože Lauš, Šentjurje 5 pri Veh Gabru, ® (061 )785-092. 3311 PRIJETNA in prijazna natakarica dobi delo. Šifra: »DOBER OD« 3313 SIMPATIČNA dekleta za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 3324 ZASEBNO trgovsko podjetje potrebuje izkušenega računovodjo z znanjem računalništva, možna zaposlitev za nedoločen čas. ® 57-122. 3333 VOZNIK s c in e kategorijo, s prakso, dobi službo. ® 44-246. 3334 AKVIZITERJI, POZOR! Nudimo vam 30T provizijo za vaše delo. Informacije na S 26-343. v 3360 STE v finančni stiski? Če imate avto in voljo do dela, pokličite SV 23-977. 3373 ŽELITE dobro zaslužiti? Pogoj: osebni avto. ® 24-781. 3374 HONORARNO delo nudim. Zelo dober zaslužek, lasten prevoz. ® 23-640. 3376 razno V BELI KRAJINI oddam prostor za gostinsko in trgovsko dejavnost. Naslov v oglasnem oddelku. 3317 PROSTOR, 40 m2, s telefonom, v Novem mestu, iščemo. ® 22-366. 3323 službo išče VOZNIK c in e kategorije išče službo. :V (0608)89-159, zvečer. 3325 stanovanja STANOVANJE v okolici Novega mesta oddam, e 76-508. 3297 DVOSOBNO STANOVANJE, 57 m2, v Novem mestu prodam. ® 25-084, od 8. do 13. ure. 3319 DVOSOBNO NOVEJŠE STANO-VANJE v Novem mesu prodam za 52.000 DEM. jc 27-059. 3321 VEČJE STANOVANJE v Brežicah ali okolici, opremljeno ali delno opremljeno, s telefonom in centralnim ogrevanjem, najamem za daljše obdobje. ® (061)103-133, Maijan. 3328 GARSONJEROv Novem mestu prodam. ® 41-179. 3372 MLADA DRUŽINA vzame v najem stanovanje v Novem mestu. Tel.: 51-480 STANOVANJE, 20 km iz Novega mesta, prodam. Cena po dogovoru. S? 26-288 po 20. uri. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA — učitelja slovenskega jezika (visoka izobr.) 1 za nedoločen čas 1 za določen čas — učitelja angleškega jezika (visoka izobr.) 2 za določen čas — učitelja nemškega jezika (visoka izobr.) 1 za določen čas — učitelja matematike in fizike (visoka izobr.) 2 za nedoločen čas 1 za določen čas — učitelja zgodovine — sociologije (visoka izobr.) 1 za določen čas — učitelja športne vzgoje (visoka izobr.) 2 za določen čas — učitelia gostinskega poslovanja in ekonomike (visoka izobr.) 1 za določen čas — strokovnega učitelja kuharstva (višja ali srednja izobr.) 2 za določen čas — strokovnega učitelja strežbe (višja ali srednja izobr.) 2 za določen čas Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, ULICA TALCEV 3, NOVO MESTO ZAHVALA »Tako bi rad pogledal li v oči, roke pobožal tvoje ovenele, poljubi! te na ustne onemele, a je med nama smrt in kup prsti« Zapustila nas je naša draga mama, stara mama in teta TEREZIJA ZUPANČIČ iz Smolenje vasi 10 Hvala vsem, ki ste ji naklonili blago misel. Žalujoči: hčerki Vida in Majda z družinama, Ivica ter ostalo sorodstvo Novo mesto, Accra, 27.7.1992 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevni upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 63. letu nas je po kratki, a težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast FRANC MUREN, st. iz Črmošnjic pri Stopičah 39 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, tolažbo in sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivoma GG tozd Vrtnarstvo in GIP Pionir za podarjena venca, gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za številno spremstvo na pokojnikovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Jožica in Maijanca z družinama, sin Franci, sestre ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST Št. 32 (2242) 6. avgusta 1992 »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO V Bršljinu (Ljubljanska c 28) ODDAMO POSLOVNE PROSTORE: 1. prostor, velik cca 32 m2 — primeren za gostinsko dejavnost (bistro) 2. prostor, velik cca 340 m2 v 1. etaži — primeren za trgovsko, servisno ali poslovno pisarniško dejavnost. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo do 31.8.1992. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 22-316 ali osebno na sedežu podjetja Kovinar Novo mesto. Gasilsko društvo OTOCEC 68222 Otočec ob Krki razpisuje javno dražbo vozila Renault IMV kombi leto izdelave registracija do št. prevoženih km. izklicna cena 1976 februar 1993 16.000 250.000,00 SIT Javna dražba bo v nedeljo, 9.8.1992, ob 9. uri pred Gasilskim domom v Otočcu, Šempeter. Na javni dražbi bodo lahko sodelovali tisti, ki bodo vplačali 10-odstotno varščino pred dražbo. Ogled vozila bo možen eno uro pred začetkom javne dražbe v Gasilskem domu Otočec. Svet OSNOVNE ŠOLE ŠMIHEL NOVO MESTO Šmihel 2 “H razpisuje v skladu z 78. členom Statuta delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA, s polovično učno obveznostjo na razredni stopnji Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, ter imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za usmerjanje in vodenje inovativnega pedagoškega dela zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1. 9. 1992. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpis«. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po končanem postopku. ^•"^Canon & imming m I I # I *:?. i I l M m SERVIS in TRGOVINA Jedinščica 27, 68000 NOVO MESTO tel./fax. 068/26-004 — originalni rezervni deli ter potrošni material — fotokopirni stroi ter telefaxi ENKRATNA PRILOŽNOST! Znižanje vseh izdelkov OčMIOH -a za — 15% do 20% m >;* I « I i p •i?:-.. v,w dostava,montaža brezplačna; uradni servis ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 32. letu starosti, nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric ALFONZ KOPAR s Polja pri Krmelju Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom (posebno Zupančičevim), prijateljem in sovaščanom za pomoč, darovano cvetje in denar. Posebna zahvala Komunali Trebnje, Dani Mirna in Darku Krakarju, ki so mi v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna zahvala govornikom, gospodu Jamšku, direktorju Komunale ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Zlatka, hčerka Tina, sin Fonzek ter vsi ostali ZAHVALA KRU V 83. letu nas je zapustila naša draga mama in .stara mama IVANKA LILEK roj. Perše iz Jerneje vasi Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevkam iz Doblič in pogrebcem iz Jerneje vasi. Žalujoči: vsi njeni Podjetje NOVOTEHNA Trgovina na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 10, odda v najem najboljšemu ponudniku poslovne prostore v I. nadstropju v Trgovini Kostanjevica, Ljubljanska cesta št. 4, v izmeri cca 250 m2. Poslovni prostori so primerni za opravljanje storitvenih oz. proizvodnih dejavnosti. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije na upravi podjetja, Glavni trg 10, ali na telefon 21 -737 int. 32. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta NEŽA DRAGMAN s Polhovice 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Šentjernej ter osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ SLAK iz Brezovega loga 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, gasilcem, društvu invalidov, sodelavcem Krke - ampulnega in biološkega oddelka. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebej pa družinama Kostrevc in Badovinac. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V poletnem cvetju zapustila si nas, sosede in znance ter svojo rodno vas. Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in stare mame ANE PUGELJ z Lutrškega sela pri Otočcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za denarno pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala govornikoma za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi Krki d.o.o., sodelavcem in sodelavkam, servisu Intel, sosedom Kemovim ter patru Luki za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN bratoma RIKIJU in ANGELU v tretjem letu, kar vaju ni več med nami. Živita pa še vedno v naših srcih in ostala nam bosta v trajnem spominu. Žalujoči: mamica, nona, nono, bratranec Rok ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični smrti naših najdražjih smo se mnogo prezgodaj poslovili od JOŽICE MLAKAR JOŽETA MLAKARJA njune hčerke BENEDIKTE Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnikom darovali vence, cvetje in jih pospremili na njihovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: Joco in drugo sorodstvo ZAHVALA Našo zlato mamo črna zemlja krije, poleg jame njenim najdražjim bridka solza lije. Ob težki bolezni nas je v 86. letu zapustila naša skrbna mama, babica in prababica FRANČIŠKA GLUŠIČ Pri lajšanju bolečin smo dolžni zahvalo dr. Svaškoviču ter sosedi Anici Vene, ki sta ves čas stala ob strani njene bolezni, istočasno tudi za poslovilne besede. Zahvala velja tudi Janezu Baniču, pevcem in gospodu župniku. Hvala tudi sorodnikom, sosedom in znancem. Žalujoči: sin Lojze in Zvone ter hčerka Angelca z družinami in vnuki in pravnuki Gor. Jesenice, 31.7.1992 ZAHVALA Prišla je grenka ura ločitve... V 79. letu je umrla naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA ZUPANČIČ iz Dol. Lakovnic 2 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom posebno Beletovim, Bohtetovim in Možetovi mami. Hvala za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in za daritev sv. maš. Hvala ŽTO Novo mesto, Splošni bolnišnici-kirurškemu oddelku in Martinu Zupančiču. Prisrčna hvala gospodu dekanu Adolfu Mežanu za dolgoletno obiskovanje na maminem domu. Hvala pevcem KUD Ruperč Vrh, gospodu župniku iz Šmihela in gospodu župniku iz Stopič, ki sta lepo opravila pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po neozdravljivi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ POVŠE iz Ručetne vasi 3 Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in pokojnega spremili na zadnji poti. Predvsem hvala bolniškemu osebju oddelka intenzivne nege za neizmerno skrb in nego. Hvala Alojzu Hoznarju, Gasilskemu društvu, KS Petrova vasvZZB, ŽTP Novo mesto za izrečene poslovilne besede ter pevkam. Še posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi v N DOLENJSKI UST Janez Turk Bilo je kmalu po vojni, bržkone leta 1947. Janezu in njegovim vrstnikom —omenimo le Tonija Majerleta, Boža Vesela, Slavka Sitarja, Vinka Mirtiča pa Win-discha, Valiča, Kožuharja, Ča-vloviča in ostale — je bilo dovolj tega, da so morali za uro žogobr-carskega treninga žrtvo vati dve za Šivanje in krpanje žoge. Kratkohlačniki so urno skovali načrt, vedoč, da na njihovem igrišču na Grmu igra tudi vojska, slednja pa je že v tistih časih imela vse, tudi pravo žogo. V varnem zavetju koruze ob igrišču so fantje potrpežljivo čakali, kdaj bo usnjena krogla zgrešila cilj. Vztrajnost je bila kmalu poplačana, NK Elan je tako dobil svojo prvo imena vredno povojno žogo. Edini Turk je slednji ostal zapisan do danes. Janezov obraz je nogometni barometer. Velikokrat je bil v bližnji preteklosti mrk, na srečo je zadnje mesece zvečine vedrih potez, kar je za novomeški nogomet dobro znamenje. Presneto dobro in zanesljivo zna namreč oceniti, kaj je nogometu v prid in kaj ne, ali se deta dobro ali slabo, občutiti zna vzdušje in razpoloženje. Danes ga bržkone ni, ki bi novomeško žogobrcarstvo poznal bolje od njega. » Takoj po vojni se nasje zbralo nekaj, ki smo v nogometu našli tisto, kar smo dolgo iskali: prijateljstvo, družabnost, šport, željo po dokazovanju. Imeli smo srečo, da je bil na Loki zaprt vojni ujetnik po imenu Herman, bil je nemški nogometni reprezentant Dovolili so, da nas je treniral, rezultati so bili kmalu tu. V letih 1950 in 1951 smo bili med najboljšimi mladinskimi ekipami, mlade igralce Splita smo v Novem mestu namahali s 4:0, premagali smo ljubljanski Odred, trbovelj- skega Rudarja, kije bil takrat prvak. To so bili lepi časi. Pa čeprav smo se na tekme vozili s tovornjaki, ki so ali pa niso imeli cerad, čeprav je motor med vožnjo nekajkrat zakuhal, čeprav smo včasih na tekmo zamudili tudi po tri debele ure. Star 21 let sem moral leta 1954 v Beograd v vojsko, ko sem se vrnil, igrišča na Grmu ni bilo več; tam so rastli bloki. Kar dve ali tri leta smo morali čakati, da je v Portovaldu nastalo igrišče, kjer novomeški nogomet domuje še sedaj.« Malo je bilo naključij v Janezovem življenju, eno redkih lakih se je z njim poigralo v trenerski šoli v Rovinju. »Ob zaključku šole smo igrali tekmo na Reki, zavoljo poškodbe igralca sem vskočil v igro in tako svoje običajno vratarsko mesto zamenjal za mesto obrambnega igralca Menda sem odigral izvrstno, saj se med vratnice do konca nogometne kariere nisem več vrnil« Nogometnih ‘ spominov ima Turk za celo knjigo, enega od njih je le oddvojil »Leta 1961 smo igrali v Kočevju pomembno tekmo za napredovanje v slovensko ligo s tamkajšnjim Rudarjem. Biloje več vzrokov, da se nas je zbralo vsega osem ela-novcev, tekmo jih je končalo le pet. Kar trem — meni, Čavloviču in Moroju — so polomili noge, sodnik je moral tekmo pri rezultatu 1:1 prekiniti Najhujši v kočevski vrsti je bil možakar, ki je svojo moč že pred tekmo razkazo val tako, da je hodil med nami in kot za šalo upogibal debelo železno palico. Priznam, da so se nam noge tresle.« Polnih trideset let, ko je vsakodnevno po pol dneva puščal v novomeški IMV, preostanek razdelil med kmetijo in žogo, vmes pa sta se za krajše obdobje vrinila celo rokomet in kegljanje, je Turk počitek in oddih iskal ter našel na nogometnem igrišču, kot igralec ali pa kot trener. Danesje vaditelj novomeških vratarjev. Svojo poslovilno tekmo v Elanovem dresu je Janez odigral leta 1967 v Novem mestu proti splitskemu Hajduku. V njem so takrat igrali Jerkovič, Holcer, Vardič, Nadoveza, Sirkovič. Dostojno vsega, kar je kot igralec dal Elanu, je bilo slovo. Na srečo pa Janez o slovesu od kluba, ki bo te dni praznoval sedem desetletij obstoja, ne razmišlja. Ve ali nemara le sluti, da še nista rekla zadnje besede? R B(JDJA V zameno za ločitev ponudil smrt Krvav petkov popoldan v Mlakarjevi hiši v Logu pri Sevnici — Najprej ubil 18-letno ženo in njena starša, nato z bombo pokončal še sebe — Vojko Kotnik ni prenesel, da sta mu Mlakarjeva odpeljala ženo LOG PRI SEVNICI — Dolgo je v soboto okoli 9. ure zjutraj v hiši Mlakarjevih v Logu 104 pri Sevnici zvonil telefon. Slušalke ni dvignil nihče. Hiša je bila prazna, čeprav je v kuhinji, dnevni sobi in nad vhodnimi vrati gorela luč. Razbita stekla, še bolj pa pogled skozi napol zastrto okno na prestreljeno pohištvo, madeže krvi na tleh in stenah, so pričali, da se je tu dogajalo nekaj strašnega. Tisti, ki je klical, tega očitno še ni vedel. Edino živo bitje ob hiši je bil psiček, sosedje se povedali, da mu je ime Taras. Zbegano je hodil od garaže do svoje hišice natanko pod oknom sobe, kjer so ugasnila štiri življenja, in cvilil. Kot POSKUSNI TV SIGNAL S TRDINOVEGA VRHA Te dni je v oddajniškem stolpu na Trdinovem vrhu začel delovati poskusni oddajnik na frekvenci televizijskega kanala 41, ki razpošilja testni signal z raznobarvnimi pokončnimi programi in piskajočim tonom. Kanal 41 je na Trdinovem vrhu predviden za oddajanje regionalnega programa oziroma za program III. mreže Radiotelevizije Slovenija. Ker pa osrednja slovenska televizijska hiša nima dovolj zmogljivosti za pripravo še tretjega programa, je programski čas na štirih prostih frekvencah po Sloveniji ponudila drugim postajam. Za oddajnik na Trdinovem vrhu je najresnejši kandidat Televizija Novo mesto v ustanavljanju, ki že tretje leto vsak dan oddaja program »Vaš kanal« po mestnem kabelskem razdelilnem omrežju. Potem bo kot pokrajinska televizijska postaja Trdinov vrh pripravljala program za Belo krajino, Posavje in Dolenjsko — kolikor pač pokriva s signalom oddajnik z Gorjancev. M. MOŠKON Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! O Revozu, rokah v Novem mestu in pameti v Ljubljani — Trebanjsko srečanje z ljubljansko birokracijo — »Suh« jez v Mačkovcu — Cestarji pesek le gledajo Takoj po dvajseti uri je prišel odziv na dva zapisa v Dolenjskem listu o Revozu, predvsem v imenu stanovalcev v ulici like Vašte v Novem mestu, kije v soseščini IMV oz. podjetij, ki so iz njega nastala. Gospod, ki je klical, se je pridružil gnevu zastran gradnje nove Revozove lakirnice, za katero je — kot so slišali — baje dal soglasje neki odbor za okolje. Sosedov pa seveda ni nihče nič vprašal. Ti se morajo kljub poletni vročini podnevi in ponoči dušiti za zaprtimi okni, saj jih hoče smrad zadušiti. »V Novem mestu lakirnica, komercialo pa so preselili v Ljubljano. Kaj dela novomeška oblast? Naj se vendar že zgane, predno bomo popoln hlapčevski jug,« se je v imenu krajanov jezil klicatelj. Poklical je tudi Silvester Jug iz Trebnjega, ki sicer z družino, ženo in dvema otrokoma, že dobri dve desetlet- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče’ več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. ji živi v tujini. Že za veliko noč, ko so bili v domovini, so želeli jugoslovanske potne liste zamenjati za slovenske. Silvester, žena in mlajši sin so nov potni list dobili brez težav, za starejšega sina pa jim je uslužbenka za okencem na Mačkovi v Ljubljani dejala, da morajo prinesti rojstni list. To so sedaj tudi storili. Po triurnem čakanju pa jim je taista uslužbenka tokrat razložila, da mora sin, če hoče jugoslovanski potni list zamenjati s slovenskim, napisati prošnjo, v kateri naj bi med drugim čim več napisal o starših. »Vse to me je prizadelo, počutim se ponižanega. Prošnja je potrebna za nekaj, kar bi rad bil, ne pa za tisto, kar si. Še preje nikoli nisem imel nobenih težav, zdaj, v samostojni Sloveniji, pa bi pričakoval, da bo odnos do ljudi boljši, doživljam pa takšne stvari. In to o prošnji nam je za povrh razlagala gospodična, ki je spomladi zahtevala le rojstni list,« je v gnevu razlagal Silvester Jug. Birokratizem je očitno huda reč, ki jo bo pri nas težko izkoreniniti. Jože N. iz Novega mesta je poklical zaradi obnavljanja jezu v Mačkovcu, ki ga opravlja VGP. Vsaj bager, s katerim delajo, je njihov. Pravi, da so na levo polovico jeza napeljali toliko kamna in nekakšnih cevi, da je pol jezu suhega, brez pretoka, kar je povsem nerazumno. Kaj šele bo, ko bo Krka upadla, se jezi Jože in kot ribič dodaja, da so s tem nasipavanjam z jezu, kjer je najlepše loviti, pregnali že večino rib. Zasipan pa je tudi studenček pri jezu. Jože se sprašuje, čigava je Krka, javna ali zasebna last. Slišati je namreč, da je tako nemogoče zasipavanje jezu v Mačkovcu v zvezi z razvojnimi načrti Termotehnike. Janez iz Suhe krajine je sporočil, da je že dva tedna od močnega naliva, na cesti od Žužemberka proti Zagradcu pa je v Poljanah še vedno 10 do 15 cm na debelo nanesenega peska. »Kaj čakajo cestarji, zakaj ga ne pospravijo, saj je takšna cesta nevarna,« sprašuje Janez. Upajmo, da ga bodo vsaj sedaj, ko je njihova malomarnost obelodanjena. Že prejšnji teden smo v imenu delavk Beti zapisali klic o menda čudnih merilih pri invalidskem upokojevanju. Tašča »spornega primera« je govorice o podkupnini za odhod, v invalidski pokoj zavrnila z nevoščljivostjo in babjimi čenčami, a podkupovanje še naprej buri duhove. Med delavkami v Beti, v imenu katerih je ena klicala, vlada, tako smo slišali, prepričanje, da so za invalidsko upokojitev potrebni konvertibilni izvidi in cekarji dobrot. Takšno stvar dokazati pa je težko. Z. L.-D. da bi slutil, daje za zmeraj ostal brez gospodarjev. Dolgo si prebivalci Loga, Sevnice, Posavja ne bodo opomogli od krvave tragedije, ki seje pripetila minuli petek natanko ob 17.34. Boleče je med ljudmi odjeknilo nerazumno ravnanje mladeniča, ki je pahnil v smrt tri nedolžna bitja in na koncu obračunal še s sabo. Zločin, ki se mu lahko v povojni kriminalistični beri Posavja postavi ob bok le divjanje morilca po Kladju in okolici, zločin, kije prišel le dan potem, ko smo z olajšanjem zapisali, koliko manj krvavo je bilo letošnje posavsko polletje, bo za vedno zaznamoval življenje Loga. Nič ne bo več tako, kot je bilo še v petek do 17.ure. Marsikatero vprašanje bo ostalo brez odgovora, tudi ali predvsem zavoljo tega bo ulica pisala svoje zgodbe, bolj ali manj resnične, bolj ali manj domišljijske. Nekaj jih danes že kroži po Posavju. V vseh — uradni in neuradnih —inačicah petkovih dogajanj pa enega dejstva žal ne more nihče spremeniti: tega večera so v mlaki krvi mrtvi obležali 18-letna Benedikta Mlakar, dijakinja 3. letnika srednje družboslovne šole v Brežicah, njena 42-letna mati Jožica, direktorica Kmečke zadruge Sevnica, in njen 53-letni oče Jože, vodja enote elektro-dispečerske službe v Sevnici, ter 21-letni Vojko Kotnik, zaposlen v vojaškem Učnem centru Cerklje. Miha Molan, vodja inšpektorata policije, in Ivan Urek, namestnik vodje urada kriminalistične službe UNZ Krško, sta bila med prvimi na mestu krvavega obračuna. Najbolj sveže rezultate nočne preiskave sta strnila na sobotni jutranji tiskovni konferenci. Doslej zbrana obvestila kažejo, da gre ozadje zločina iskati v nasprotovanju Mlakaijevih do zveze ZMAGOVALCA PORTOROŽA TUDI PRI »KULIJU« GABRJE — V nedeljo, 9. avgusta, bosta na vrtu gostišča »Kuli« v Gabrju prepevala letošnja zmagovalca festivala Melodije morja in sonca v Portorožu, Janez Bončina-Benč in Tomo. Mlado in staro bosta zabavala od 20. ure dalje. KLIC V SILI NOVO MESTO — V četrtek, 6. avgusta, bo na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Olga Jukič. LEPE NA G RA DE ZA DOBRE OPA ZO VALCE — »Kje smo pritisnili na sprožilec fotoaparata?« smo poimenovali nagradno igro, s katero želimo naslednjih pet tednov popestriti poletno mrtvilo in že tako vroče poletje narediti še bolj vroče. Pravila igre so enostavna, nagrado — zložljivo vrtno garnituro, vredno 12 tisočakov in kupljeno v Jelovici, si boste prislužili tako, da boste v naše uredništvo po tel 23-610čimprej sporočili, kjeje nastala zgornja fotografija. Morda je to vaš ali sosedo v balkon, s cvetjem okrašeno okno, vrt, kozolec, vogal hiše. Nagrada bo vaša, če boste prvi sporočili podatke o posneti fotografiji in da ste ali boste poslali naročnik Dolenjskega lista. Mi vas čakamo in nagrade tudi. stanovanja v Bohoričevi'ulici v Brežicah pojavila Jože in Jožica Mlakar. Prišla sta po hčer in jo tudi odpeljala domov v Log. Kotnika je to ob vrnitvi iz službe vrglo iz tira, razmišljal ni niti za hip, pač pa seje urno odpravil v Log do Mlakarjevih. Kaj so si tistega popoldneva povedali v obraz, ne bo nikoli znano, očitno je le, da Vojko s prepričevanjem, naj se Benedikta vrne k njemu, ni uspel. Takrat seje v njem porodil strašen naklep. Molan in Urek sta, po rezultatih preiskave sodeč, tako opisala naslednje minute: • »Po neuspešnem prepričevanju se je odpravil do bližnje hiše svojih staršev in tam pod pretvezo, da orožje potrebuje za nočno vežbo, vzel avtomatsko puško M 70 AB 2, kalibra 7,62, bolj znano kot kalaš-nikov, in ročno bombo. Tako oborožen se je nato vrnil do hiše Mlakarjevih, ura je bila 17.34, ko je proti ženi in njenima staršema izstrelil več rafalov, ugotovili smo, da je izstrelil cel nabojnik in še nekaj nabojev iz drugega. Takoj zatem je aktiviral še t.i. defenzivno ročno bombo in si sodil sam. Vsi štirje so bili takoj mrtvi, zaradi narave bombe pa kakega večjega razdejanja ob eksploziji na hiši ni bilo. Odkod orožje, ta čas še raziskujemo, obstaja namreč sum, da gre za vojni plen.« Takšna je uradna verzija enega najhujših posavskih povojnih zločinov, malo tega ji je moč dodati po razgovorih z vidno pretresenimi sosedi in sokrajani Loga. Z negotovostjo in strahom so čakali, kdaj se bo z morja vrnil 15-letni brat Benedikte, ki mu je bržkone prav to rešilo življenje. Doma ga čaka prazna hiša. Prav Tudi o Vojku niso imeli slabih besed, bil je miren, v njihovih očeh je zlasti zrasel po lanskoletnem vojnem obračunu z jugovojsko v Krakovski hosti, kjer je bil Kotnik, ki je že preje služboval v TO, aktiven udeleženec in bil za to tudi odlikovan. Jože Hočevar je prvi sosed Mlakaijevih, njegova hiša je od mesta zločina oddaljena le kakih deset me-metrov. »Istega leta smo se vselili v novo hišo kot Mlakarjevi, to je bilo leta 1984. Bili smo dobri sosedi, ne morem verjeti in dojeti, daje vse to res. V petek ob pol šestih popoldne sem bil na balkonu, kar naenkrat sem zaslišal močan ropot. Sprva sem mislil, da so se nekje zrušili betonski kvadri. Tudi ko je zaropotalo drugič in tretjič, nisem niti pomislil na orožje, vse pa mi je bilo jasno, ko je zaropotalo četrtič. To je bil dolg rafal, ki mu je sledil še močan pok. V tistem trenutku sem tudi videl, kako proti hiši teče Vojkov oče, očitno je slutil, kaj namerava sin, dotlej sem ga videl le, kako z dvorišča gleda proti hiši Mlakarjevih. Bilje prvi, kije videl strašno podobo štirih krvavečih trupel, eno je bil njegov sin. Za Kotnika je moral biti to strašen udarec. V tistem trenutku je do naše hiše pritekel tudi Robi Perc, sosed, kije končal policijsko všolo, in od mene poklical policiste. Če sem pričakoval kaj takega? Ne, nikoli nisem slišal nobene grožnje. Ne vem, kaj je obsedlo Vojka, daje odšel domov po orožje. Slišal sem, da je očetu rekel, da puško potrebuje za nočno streljanje, ker da ima nočni vizir. Orožje je potem zavil v staro zastavo in jo mahnil proti Mlakarjevi hiši. Očitno pa ni mislil takoj streljati, saj je puško skril pod drevo in k sebi najprej poklical Benedikta. Sele, koje spodletel tudi ta njegov zadnji poizkus, da ženo prepriča, NASPROTOVANJE POROKI PLAČALA Z ŽIVLJENJEM — 42-letna Jožica Mlakar, direktorica Kmečke zadruge Sevnica, je nasprotovala zvezi med hčerko in Kotnikom. V petek pozno popoldne je skupaj z Benedikta, možem in morilcem obležala v mlaki krvi. med njihovo hčerko Benedikta in Vojkom Kotnikom. Starša sta hotela, naj hčerka prej dokonča šolo, toda njej in Vojku za takšne nasvete očitno ni bilo mar. Konec junija, koje Benedikta postala polnoletna in ko njenih staršev nekaj časa ni bilo doma, sta se na hitro in potihoma poročila. Sicer pa naj bi njuna zveza trajala že kaka tri leta, oba sta namreč iz istega kraja, hiši Mlakarjevih in Kotnikovih sta narazen le kakih 150 metrov. Po poroki seje Benedikta preselila v Brežice, kjer je Vojko dobil od Učnega centra Cerklje stanovanje, mladoporočenca sta živela mirno in vsaj na videz srečno življenje. Potem pa je prišel petek, 30. julija. V dopoldanskih urah, koje bil Vojko v službi, sta se na vratih njegovega DRA MA ZA OKNI — Za temi okni je v petek ob 17.34 Vojko Kotnik obračuna! z Mlakarjevo družino in na koncu sodil še sebi VAS JE OBNEMELA — Log pri Sevnici bo v zgodovini posavske kriminalistike ostal zapisan kot kraj, kjer se je pripetil eden najhujših povojnih zločinov. V ozadju na gričku je hiša Mlakarjevih, levo v ospredju pa Kotnikovih, kamor je Vojko odšel po kalašnikov in ročno bombo. tako so vedeli povedati, daje bila v času zločina v hiši tudi 70-letna Be-nediktina stara mama, ki stanuje v podstrešnem stanovanju, a da od šoka ni sposobna spregovoriti ene same besede. Sicer pa so si bili enotni, da ni prav nič kazalo na kakršenkoli obračun, kaj šele tragedijo take vrste. Kotnikovi so mirni in zgledni krajani, Vojkov oče je policijski upokojenec, mati pa sekretarka na SO Sevnica. in koje ta pričela kričati in planila v hišo, je začel streljati. To je bilo nekaj strašnega, bil sem zraven, ko so trupla polagali v krste. Tega prizora ne bom nikoli pozabil.« Bila je sobota dopoldne, Log pa prazen in tih. Na cesti niti žive duše, nevsakdanjo tišino je le tu in tam prekinilo presunljivo cviljenje Tarasa, edine priče petkovega zločina. BOJAN BUDJA Leslvica narodnozabavne glasbe c studio ^ Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri Qblikovaniu lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado TOMAŽU BECU iz Novega mesta. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Lepa naša domovina - ANS. SLOVENIJA 2 (4) Cvet pod planinami - ANS. NAGELJ 3 (6) Po Dolenjski - PETER FINK 4 (2) Ti nisi taka - FANTJE Z VSEH VETROV 5 (9) Goijuški stric - SLOVENSKI KVINTET 6 (3) Pleničke je prala - ANS. JOŽETA SUMAHA 7 (5) Oče, voščimo t. - ALM NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI . 8 (-) Moja zidanica - ANS. lOJZETA SLAKA 9 (7) Lojtrca - PIHALNI ORL TREBNJE 10 (8) Spet smo se skupaj zbrali ANS. BR. POLJANŠEK Predlog za prihodnji teden: Uspav. 'ka - ANS. TONIJA ISKRE >■55 Glasujem za Z O Moj naslov. ič Kupone poiljite na naslov Studio D, p p. 103, 68000 Novo mesto