Črnomaljsko kolo.
Dr. Martin Malnerič — Dubrovnik.
Folklorni institut Glasbene Matice v Ljubljani je izdal 2. zv.
slovenskih narodoslovnih študij, ki obsega razprave Franceta
Marolta: Tri obredja iz Bele Krajine — in Borisa Orla:
Mitos o mostu; izd. Gl. Mat., Ljubljana 1936, str. 95.
Delo Glasbene Matice je vredno vse hvale.
Že iiz mladih let poznam črnomaljsko kolo (metliškega ne
poznam), pa mi bodi dovoljeno pripomniti k stvari nekaj besed.
Črnomaljsko kolo je v ce-
loti čisto slično nemškim lajhom
(Lais, Leich; gotsko: lajkam —
plesati, slov. »lajhati«). Prvi del
črnomaljskega kola je pristna
sekvenca v glasbenozgodovin-
skem in glasbenoteoretskem smi-
slu. Motiv prvega dela, — melo-
dično soroden z »Alelujo«, kot
jo duhovnik poje ob Vstajenju,
— se nekolikokrat ponavlja, ena-
ko, kot pri »Aleluji«: z vedno
višjim početnim »Aj!...« —
Čudno, da še nobeden muziko-
log ni tega opazil! — To je pra-
vi »trop« v smislu glasbene zgo-
dovine (prim. »trope« Notker j a
Balbula, ki je umrl 1. 912.). Obe-
nem je ta del kola »predples«
(Vortanz), dočim je »most« za-
vršilni ples (Nachtanz) celokupnega kola — lajhanja. »Most«
pa je obenem antifoničen (kot da ga pojeta dva zbora, »respon-
sorium«: vprašanja in odgovori); poje in pleše se »most« vedno
hitrejše in hitrejše, da naposled konča »prestissimo«.
Črnomaljsko kolo je torej pridružiti nemškim in angleškim
ter francoskim (keltskim) sekvencam in plesom po načinu
»lajhov«.
Dr. Martin Malnerič
črnomaljsko kolo. 101
Ime »Brunka« je tudi ime deklice neke narodne pesmi iz
Perasta, v Boki Kotorski (kot sem nekje že omenil).
Niso torej Črnomaljke vzele te besede iiz metliškega kola,
odnosno od metliškega »pungerta«; v Črnomlju ni nikakšnega
»pungerta«, pa so torej Metličanke ime »Brunke« pokvarile.
Mislim, da je treba aranžiranje črnomaljskega kola za godbo
v načelu odobravati, ker v sekvenci se združujejo ples, petje in
godba; sekvence so menda sploh izšle vz godbe. — Noša Crno-
maljk v kolu nas spominja primorske.
O zgodovinskem ozadju korčulanske »moreške« bi nas mogla
(morda) poučiti opera Drja mus. Samuela Arnold a (t 1802):
Siege of Curzola. — Meni se črnomaljskemu kolu zdi mnogo
sličnejše kotoransko kolo, kot pa moreška. — »Most« ni pesem
(»Lied«), ampak — ples.
Toliko se mi, je zdelo umestno pripomniti povodom nave-
denih študijev, ki pa sicer zaslužujejo našo popolno pozornost in
naše vestno proučavanje.