Jahresbericht
der
vierklassigen Volksschule
zu
Rudolfswerth.
1874.
Rudolfswerth
Druck von Vincenz Boben. — Vorleger: V. Hoben.
1874.
Das Lehrpersonale:
P. Sigmund Jeraj, Franziskaner-Ordenspriester, lehrte das Rechnen, das Recht- und Schönschreiben, den schriftlichen und mündlichen Gedankenausdruck, das Zeichnen in der IV. Klasse; den Gesang in der III. und IY. Klasse; ertheilte sämmtlichen Lehrjungen den Religionsunterricht und lehrte in der Wiederholungsschule (Forbildungsschule); wöchentlich 15 72 Stunde. — Zugleich Schulleiter.
P. Method Poljanšek, Franziskaner-Ordenspriester, lehrte das Evangelium in der IY. Klasse, die bibl. Geschichte in der IV. und III. Klasse, und die Religion in allen 4 Klassen der Werktagsschule; wöchentlich 13 Stunden.
P. Amand Mauer, Franziskaner-Ordenspriester, lehrte die Gegenstände der III. Klasse.
P. Ehrenfried Zupet, Franziskaner-Ordenspriester, lehrte das Lesen und den Anschauungsunterricht in der I. Klasse; die deutsche und slovenische Sprache, das Lesen in Verbindung mit den Realien in der IV. Klasse; das Lesen in der Wiederholungsschule; wöchentlich 22 Stunden.
P. Krisostom Rjavec, Franziskaner - Ordenspriester, lehrte die Gegenstände der II. Klasse; das Schönschreiben und Rechnen in der Wiederholungsschule; wöchentlich 20 Stunden.
P. Clemens ielenec, Franziskaner-Ordenpriester, lehrte das Rechnen und das Schönschreiben in der I. Klasse; wöchentlich 7 Stunden.
Uebersieht der Lelirgegenstände und ihrer wöchentl. Stunden.
Die Lelirgegenstände	ln der I. | II. | III. | IY. Klasse Stunden wöchentl.			
1. Die Religionslehre		2	3	4	4
2. Der Sprach- und Anschauungsunterricht	13	—	—	—
3. Der Sprachunterricht und der Unterricht				
in den Realien		—	11	12	13
4. Das Schönschreiben		5	4	3	2
5. Das Rechnen		2	4	4	3
6. Die Formenlehre und das Zeichnen . .							1V«
7. Der Gesang						1	1
Zusammen . . .	22	22	24	24'/,, l
Die Wiederholungsschule (Forbildungsschule) wurde auf wenigere Abtheilungen reduziert, weil die fähigem Lehr-jungen die Gewerbeschule besuchten. Nebst der lleligions-lehre, der alle Lehrjungen beiwohnten, wurden in der Wiederholungsschule die für die Volksschule vorgeschriebenen Lelirgegenstände, den Vorkenntnissen der Schüler angemessen, vorgetragen.
Schulnachriehten.
Das Schuljahr 1873—4 wurde am 1. Oktober 1873 mit dem heil. Geistamte eröffnet und glücklich zu Ende geführt; nur die Blatternepidemie zu Weihnachten verursachte eine kleine Störung.
Am 4. Oktober feierte die Schule das Namensfest Seiner k. und k. Apostolischen Majestät mit einem feierlichen Amte in der Klosterkirche.
Am 2. Dezember feierten wir das Jubiläum der 25jäh-rigen Regierung Seiner k. und k. Apost. Majestät, unsers Gnädigsten Kaisers durch ein feierliches Hochamt.
Am 9. Juli betheiligte sich das Lehrpersonale an der gemeinschaftlichen Konferenz aller zum Rudolfswerther-Schulbezirke gehörigen Lehrer.
Der k. k. Bezirksschul inšpektor, Herr Kanonikus Karl Legat, besuchte öfters die Lehranstalt in der Absicht, um sich von dem Fortschritte und der Erziehung der Jugend zu überzeugen.
Die monatlichen Lehrerkonferenzen sind regelmässig abgehalten worden.
Die religiösen Uebungen sind bei gewohnter Weise geblieben.
Jn den Schulnachriehten, welche viermal während des Jahres an die Schüler vertheilt wurden, finden dieselben angemerkt, ob sie reif seien zum Aufsteigen in die nächst höhere Klasse.
Am 2i). und 30. Juli sind die Jahersprüfungen abge-halten worden. — Den 31. Juli war das Danksagungsamt.
Das nächste Schuljahr beginnt mit dem h. Geistamte am 1. Oktober.
Woliltliäter der Schule.
Das hohe k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht bedachte unsere Schule unter Anderm mit einem Exemplar „Abbildungen von Giftpflanzenk sammt Text. — Herr Martin Hočevar von Gurkfeld übermittelte dem löbl. Fest-Comitd des Kaiser-Jubiläums zu Rudolfswerth 50 H. zur Anschaffung der Winterkleidungsstücke für dürftige Schulkinder; welcher Betrag seiner Bestimmung zugeführt wurde. — Herr Karl Rudež, Mitglied des k. k. Bezirks-Schulrathes, liess auch heuer einen nicht unbedeutenden Geldbetrag der hiesigen Bezirks - Lehrerbibliothek zukommen. — Durch die Güte einiger Schulfreunde gelangte man zum Besitze etlicher Katechismen, die man den Lehrjungen auf die Dauer der Schulzeit hergibt.
Der Berichterstatter fühlt sich angehnem verpflichtet, den tiefgefühlten Dank hiefür öffentlich zum Ausdruck zu bringen.
Rangordnung der Schüler.
(Učenci po zaslužonji vvrsteni).
IV. Schulklasse.
1. Kolenc Vinzenz aus Haselbach.	17.
2. Ivec Martin aus Semič.	18.
3. Šetinec Benjamin aus Landstrass.	19.
4. Hudovernik Johann aus Sittich.	20.
5. Klemenčič Johann aus St. Lorenz.	21.
6. Zavudnik Karl aus Seisenberg.	22.
7. Zupančič Johann aus Töpliz.	23.
8. Kos Josef aus St. Michael.	24.
9. Picigas Leopold aus Rudolfswerth.	25.
10. Bervar Franz aus Rudolfswerth.	26.
11. Ogolin Anton aus Semič.	27.
12. Rozman Karl aus Rudolfswerth.	28.
13. Bersan Johann aus St. Barthelmä.	29.
14. Zurc Josef aus St. Michael.	30.
l.r>. Dolorenco Anton aus Montona.	31.
16. Parma Rudolf aus Triest.
Toman Anton aus Präwald. Zwerger Karl aus Rudolfswerth. Petrič Maximilian aus Wippach. Petrič Josef aus Wippach. Simončič Anton aus Haselbach. Kaliger Karl aus Tschermoschniz. Bartel Mathias aus Hönigstein. Pelko Johann aus Töpliz.
Azman Wilhelm aus Rudolfswerth. Gliha Johann aus St. Mar ein. Knafelc Alois aus St. Michael. Parkei Josef aus Hönigstein. Maxer Sigmund aus St. Michael. Petrič Hermann aus Wippach. Dular Josef aus Graz.
1.
2.
3.
i.
6,
e.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
ir>.
16.
17.
18.
19.
20,
III. Schulklasse.
Lokar Franz aus Hönigstein.	21.	Pissig Wenzel	aus Rudolfswerth.
Kopitar Franz aus Kraxen.	22.	Ovzin Johann	aus Rudolfswerth.
Pehani Josef aus Seisenberg.	23.	Medved Josef	aus St. Michael.
Lukei Rudolf aus St. Martin bei Littai. 24.	Hauptmann Alois aus Sittich.
Pajnič Josef aus Oberlaibach.	25.	Majdič Jakob aus Lustthal.
Slak Mathias aus Dübeniik.	26.	Jazbec Friederich aus Rudolfswerth.
Zakrajšek Josef aus Grosslascht'tsch. 27. Jenewein Ignaz aus Rudolfswerth.
Saje Johann aus Predasl.
Klatzer Karl aus Sittich.
Pugel Theodor aus Maihau.
Pizmaht Felix aus Nassenfuss.
Zura Franz aus Prečna.
Dular Franz aus Hönigstein. Klemenčič Franz aus Treffen. Hirsch Leopold aus Semič, von Formaclier Primus, Edler auf Lilienberg aus Laibach.
Stukel Josef aus Rudolfswerth. Barilli Karl aus Landstrass.
Fux Emanuel aus Möttling.
Mlenik Karl aus Rudolfs werth.
28. Lakner Josef aus Rudolfswerth.
29. Schmalz Johann aus Neudegg.
30. Vrimsak Josef aus Rudolfswerth.
31. Kosem Franz aus Neudegg.
32. Petrič Leopold aus Gurkfeld.
33. Ovsec Franz aus St. Michael.
34. Bobnar Franz atis St. Michael.
35. Klemenčič Franz aus Prečna.
36. Fischer Josef aus St. Michael.
37. Kovač Barthel aus Johannisthal.
38. Kristen Josef aus Sittich.
39. Senica August aus Rudolfswerth.
40. Kopač Josef aus St. Michael.
41. Zalar Franz aus Rudolfswerth.
1.
2.
3.
4. 5 6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
li.
15.
16.
17.
18. 19.
II. Schulklasse.
Ekel Karl aus Rudolfswerth.	20.	Ceru	Adolf	aus Triest.
Jordan Raimund aus St. Michael. 21. Vovk Franz aus Prečna. Kramaršič Augustin aus Waltendorf. 22. Jereb Josef aus Rudolfswerth.
Pirnat Bernhard aus Prečna. Dular Josef aus Waltendorf. Helle August aus Landstrass. Sepie Josef ans Treffen.
Murn Ignaz aus St. Michael. Radež Alois aus Rudolfswerth. Colnar Alois aus Rudolfswerth. Jereb Johann aus Rudolfswerth. Ribič Valentin aus Arch.
Kirar Josef aus St, Kanzian. Fux Agidius aus MSttling. von Rus Karl aus Rudolfswerth. Barborič Karl aus Rudolfswerth. Knafelc Vinzenz aus St. Michael. Lenart Josef aus St. Michael. Ferlič Josef aus Rudolfswerth.
23. Rozman Alois aus Rudolfswerth.
24. Kune Alois aus St. Michael.
25. Gorenc Anton aus Rudolfswerth.
26. Vovk Ferdinand aus St. Michael.
27. Gorenc Johann aus St. Kanzian.
28. Jernuin Franz aus Prečna.
29. Mausser Michael aus St. Michael.
30. Hirsch Johann aus St. Michael.
31. Illowar Josef aus Rudolfswerth.
32. Kastelic Karl aus Laibach.
33. Kaliger Rafael aus Sarenstein.
34. Gregorič Franz aus Rudolfswerth.
35. Kastelic Franz aus Prečna.
36. von Rus Albert aus Rudolfswerth.
37. Matoh Alois aus St. Michael.
I. Schulklasse.
1. Žagar Josef aus Obernassenfuss.
2. Zega Johann aus St Michael.
3. Helle Johann aus Landstrass.
4. von Formacher Hubert, Edler auf
Lilienberg aus Laibach.
5. Božič Johann aus Prečna.
6. Kaplar Alois aus Grossdorn.
7. Čertalič Franz aus St. Michael.
8. Ramroth Franz aus Gottschee.
9. Bluzic Franz aus Rudolfswerth.
10. Janus Franz aus Rudolfswerth.
11. Zupančič Josef aus Rudolfswerth.
12. Bradač Johann aus Laibach.
13. Mežnaršič Johann aus St. Michael.
14. Pintar Franz aus Rudolfswerth.
15. Novak Josef aus St. Michael,
16. Pungerčar Franz aus Rudolfswerth.
17. Žagar Johann aus St. Michael.
18. Neckermann Ferdinand a. Rudolfsu\
19. Mišič Anton aus Rudolfswerth.
20. Dular Alexander aus Graz.
21. Zorko Johann aus Laibach.
22. Maxer Josef aus Rudolfswerth.
23. Primec Karl aus St. Michael.
24. Turk Matthäus aus St. Michael.
25. Verbič Alois aus Prečna.
26. Hirsch Ignaz aus St. Michael.
27. Božič Anton aus Rudolfswerth.
28. Maintinger Michael a. St. Michael.
29. Ambrožič Johann aus Wrussniz.
30. Pibernik Johann aus St. Michael.
31. Kos Franz aus St. Micluxcl.
32. Zgonec Johann aus Gutenfeld.
Iz šole na dom.
Solo sem za letos dokončal; IV. razred ljudske šole sem zveršil, grem k svojim starišem; nesmem pa priti s prazno glavo, zna biti, da me bodo poskušali, sem li kaj napredoval v šolskih naukih. Tudi že druga leta so tako storili, pa ilisem se mogel posebno dobro obnesti. Naj raje so me v računstvu poskušali; zna biti, da bo taka tudi letos, in morda toliko gotovši, ker že tudi na kmetih govori o novi meri in vagi. Vem, kaj bom storil. Spisal si bom ob kratkem imenitniše točke, zadevajoče novo mero in vago, in si bom to reč dobro v spomin vtisnil, da bom, kakor sem se teh reči učil, tudi doma govoriti mogel. Vse tö sestavim v očetovih vprašanjih in mojih odgovorih, ter jih tukaj tudi kažem svojim součencem. Ako bo ta vzajemni pogovor tudi njim po godu, lehko ga tudi oni v enak namen porabijo. Ako pa bi ta spis tudi komu drugemu kaj koristil, naj ga pa tudi pazno prebira, in naj ga nikar ne graja; če kaj boljšega dostaviti, bom pa tudi jaz s hvaležnim sercem dovzel.
Oče bi me vtegnili vprašati: Janez! je li res, da dobimo novo mero in vago?
Jaz: Mera in vaga bote s početkom leta 1876. novi; tako govori cesarska postava, dana 23. julija 1. 1871.; že od 1. januarja 1. 1873. začenši ste se smeli rabiti.—Odstranen bo potem pošet po 3G palcev pri mizarjih, tesarjih in pri drugih rokodelcih in obertnikih; odpadel bo vatel po 29'/a palca po štacunah, pri krojačih, šiviljah i. t. d. Dolgosti, širokosti i. t. d. ne bomo merili po čevljih, sežnjih i. t. d., pa tudi ne prostorov ali ploskev po dosedanji kvadratni
(čveterokotni) meri, ali telesa in votline po dosedanji kubični meri, dasiravno imeni vkvadrat in kubik“ ostanete; ne bode starega vedra in vagana, bokala, poliča, maselca itd. Tudi imena: cent, funt, lot bodo zginila; kajti nova imena, drugačne uteži jih bodo spodrinili. Se vč, da ljudje ne bodo tako hitro segli po novih imenih, ^časoma se pa svet vendar vsega privadi.
Oče: Razloži mi, Janez, to bolj na tanko; ako staro zaveržeš, mi daj pa kaj novega!
Jaz: Predno vam kaj na drobno razložim, vam novo dolgostno mero celo pokažem. Tukaj v mojem let-nem sporočilu imamo en del nove mere; ako deset takih delov na to-le deskico (bom že ktero dobil) prenesem, imam novo stacunsko, obertnijsko mero „meter“ imenovano. Je pa meter blizo za dva palca daljši od pošeta, in za 8V2 palca daljši od vatla; in je pravilna jednica, ali tista mera, na kateri je osnovana sestava vseh novih mer in vag. Kdor bo hotel pa menj, kot celi meter kupiti, bo pa vzel le deseti, tudi le stoti del od metra; pervi se bode imenoval decimeter, drugi centimeter : in še celtf na tisuč delov se bode meter delil, in tak košček ali lasček imenoval se bode milimeter.
Kakor se pa meter deli v vedno manjše dele, tako se tudi sestavlja. — 10 metrov skup je Dekameter; IDO metr. je Hektometer; 1000 m. = Kilometer; 10000 m.
=' Mirijameter. Tako bomo po sestavljenih metrih merili večje visočine, dolgosti itd. namesti po dosedanjem sežnju ali po miljah. Mesto da bi rekli: -„ta zvonik ima toliko in toliko sežnjev, porečemo: „meri toliko in toliko metrov.“ Mesto da bi rekli: od tod do—je eno miljo, porečemo: je en Mirijameter, t. j. 10000 metrov; bo
toraj Mirijameter (ali nova milja) večji od dosedanje ______________
milje, ki ima 4000 sežnjev. Tukaj bo treba znati staro mero na novo in narobe prenašati.
Oče: Nemara, da se bodo tudi poljske mere premenile, in da ne bomo več imenovali „oral“?
Jaz: Pri merjenji polja je pa štirjaška mera, in ni
zadosti, da se vd le dolgost, marveč tudi širokost; pa tudi za take mere bo služil že omenjeni meter, samo treba ga bo v kvadrat (čveterokotje) spremeniti; kar se pa zgodi, ako štiri enake, po meter dolge palčice na prave vogle sternemo. Tudi to vam pokažem. Bodo pa tudi manjši deli od celega kvadratmetra, kakor tudi sedaj imamo manjše dele od kvadratnega čevlja, ker imamo kvadratne palce i. t. d. Te manjšine metra bodo le besedo „kvadrat“ spredej imele, sicer se bodo pa tudi imenovale, decimeter, centimeter i. t. d. samo da bo vsaka pervonižja mera po stokrat manjša, kot njena prednica. — Bo pa tudi lehko več kvadratnih metrov skupaj in bodo kot celota novo ime dobili. 100 kvadratmetrov skup bo „ar“ ; 10000 kvadratmetrov skup bo „Hektar“, kar je pa toliko, kot 100 arov sktipej; in to merilo (Hektar) nam bo, ako že hočemo pri stari besedi „oral“ ostati, novi oral; bo pa večji od dosedanjega. — 100 milijonov kvadratnih metrov (to je, prostor 10000 metrov dolg, 10000 metrov širok) nam bo nova kvadratna milja, ako pri besedi „milja“ še ostanemo; bo pa obširniše od dosedanje milje, ktera oklepa prostor od 16 milijonov kvadr. sežnjev. Ktere stare mere bodo potem odpadle, si sedaj sami lehko mislite.
Oče: Kako bo pa z votlo mero ? Ali bomo imeli še stari bokal?
Jaz: Preden odgovrim, prosim, ozrite se na ta-le zaboj (kišto), v kterem ste ne davnej pčč od lončarja dobili; ravno en meter je visok, in ravno toliko širok in dolg: je toraj „kubikmeter.“ Sedaj pa narediva le deseti del meter-ske dolgosti v kubik, t. j. podobo, da bo deseti del metra dolga, ravno toliko široka in visoka, — in imate votlino novega bokala, ki se bo	„liter“	imenoval. Bo pa manjši od
dosedanjega bokala za en dober	maselc.	— Manjši	deli litra
bodo 2/io> Vio, 'Vi oo» 2/ioo) V i oo litra. To razdelenje litra vam, znabiti, ne dopada preveč; pa saj bo še drugače razdeljen, in sicer v vedno na pol	manjše	dele: v	V2, 1U, Vs»	Vic, Vs2 >
kar bo posebno ošterjem	bolj po godu,	ker bodo	zamogli
ceno za ‘/i litra (maselca) primerno, ložeje izračuniti, in pivci ložeje z drobižem odrajtovati. — Množine litra pa bodo, npr.
100 skup — Hektoliter. Ta bo za računanje naj pripravniše, za navadno rabo pa bo prevelik; fcoraj bo moral biti za rabo in bo vedro in vagan nadomestoval Polu - Hektoliter, t. j. posoda, ki derži 50 litrov; bo pa manji . od vagana; tudi manji od vedra, katiro je blizo za 42/3 bokala večji. Tudi bo lU Hektolitra, in še manjši deli; po 20, 10, 5, 2 litra. Liter (novi bokal), in V4 litra (novi maselc) bota manjši od dosedanjih mer. Je pa liter tisučni del od kubikmetra, ali on je „kubikdecimeter“ kteri se pa zopet deli v 1000 delov (kubikcentimetrov); taki prostorčki so pa kaj majhni; in midva jih morda nikoli ne bodeva potrebovala; kajti takih bi ta naš zaboj 1 miljon spravil.
Oče: Kakošna bo pa telesna mera, t. j. za izmero lesa, kamna i. t. d.?
Jaz: Tudi kubična meterska mera; saj bo kubikmetr imel tudi svoje množine: Deka-Hektokubikmeter, in svoje vedno 1000krat manjši deline: kubikdecim. kubikcentim.
Oče: Ali bo tudi drugačna utežna mera ?
Jaz: Bo; pa centa, funta, lota i. t. d. ne bo; mesto teh bo znana le beseda „gram.“ Je pa gram tista teža, ki jo ima voda tiste majhne posodice, o kteri sem vam ravno poprej rekel, da bi jih ta naš zaboj en milijon poshranil. Ako bo 10 gramov skupaj, porečemo „Dekagram“ (nemara novi lot); 1000 gramov ali 100 Dekagramov porečemo „Kilogram“ (ali novi funt), pa bo kaj velik; menim, da bomo za vsakdanjo rabo raji polovico Kilograma vzeli za novi funt: potlej pa ne bomo za novi funt ] 00, temuč le 50 Dekagramov vzeli. Pa če tudi Kilogram pri njegovi celi teži obder-žimo, bomo pa, kadar se nam bo preveč blaga in tudi temu pristojnega plačila zdelo, le Va Kilograma, t. j. 500 gramov ali tudi le 200, 100, 50, 20 i. t. d. kupili.
Centa ne bo; pa naj ga imamo ali ne, saj lelilco več Kilogramov skup vzamemo, n. pr. po 20, 10, 5, 2, kakor bo treba. — Naj večji utež pa bo bečva (tona) = 1000 Kilogramov.
Oče: Kako bomo pa ceno dosedanje mere in vage spre-
menovali na ceno nove mere in vage, in narobe; kar bo potrebno tako dolgo, da se nove mere in vage povsod vstanove ?
Jaz: Pri takih primerlejih je pa treba popolnoma razumeti desetinske drobce, kako se namreč ž njimi pomnožu-je; treba je tudi znati jih pravilno zapisovati in več druze-ga, kar pa vam težko dopovem, ker niste veliko v šolo hodili. Da se pa ta sprememba cene za staro mero in vago v ceno za novo mero in vago tudi z navadnimi drobci izraču-niti, tode tako računanje ni natančno, je le približno in ni brez pogreška; bi bilo le pri rečeh, pri kterih ni toliko ležeče, ali so na pičico natanko ali ne. Rešiva nalogo na dva načina: z navadnimi drobci, in potem tudi z desetinskimi števili; namreč: Ako funt kave velja 72 soldov, koliko stane en Kilogram?
Kilogram in funt se imata, kar ceno tiče, kakor 9 : 5, t. j. ako ima Kilogram 9 delov, jih ima funt 5 ; bode torej Kilogram tudi višje stal; moram ceno funta 72 s to velko množiti, s to malo potem znesek deliti
- 72 X 9 = 648: 5 = 129 3/5 kr. t. j. 1 gold. 298/r> solda. Natančno, z desetinskimi števili bi bilo pa tako, da bi novi funt (Kilogram) stal= 1 gold. 28Va kr. ker pretvornik med starem funtom in Kilogramom za ceno veljaven je = 1.785523.
Oče: Od teh zadnjih, desetinskih števil, kakor jih imenuješ, in s katerimi si ti nalogo sam rešil, pa jaz že nič ne umim.
Jaz: Ni ravno težko, samo desetinske številke ni skor mogoče zapomniti. Naj pa že štejemo na pervi ali drugi način, vedno je treba paziti na to, v kakšnem razmerji ste stara in nova mera med seboj, ker je to treba dobro vedeti, kadar hočemo ceno stare mere in vage z novo in narobe spremeniti, in tudi, kadar kočemo vedeti, koliko znaša, ako staro mero v novo in narobe spremenimo. Zgorej imenovani prenašavec % (9 :5) se mora zavertiti = 5/9, ako bi kilograme v stare funte spreminali; pri spreminanji Kilogramove cene v ceno funta pa ostane = 9/r>.
Oče: Od kod pa veš te prenašavce?
Jaz: Y računskih bukvicah so; prenašavct} obstoječe iz navadnih drobcev, pa tudi na pamet znam; pa le desetinski so natančni, kakor sim že omenil.
Oče: Bo pa zadosti od teh reči, so res težke: samo še tiste ptuje besede: Deka i. t. d. mi povej še enkrat, da jih bolje zapomnim.
Jaz: Te - le so :
M	n o ž i n e :			R a z 1 o m k i:		
Deka	ali	10	bodi si	deci ali	lOti	bodi si
Hekto	n	100	metrov, arov,	centi „	lOOti	metra, ara,
Kilo	T)	1000	litrov	mili „	lOOOči	litra ali grama.
Mirija	V skup	10000	ali gramov.	del		
Ta moj načert bodem dobro prevdarjal, da bodem potem očetu saj od ložeje razumljivih reči kaj povedal, ako bi me morda na to napeljali; pa tudi zato se bodem tega učil, da ne bodem popolnoma mutast, kadar bodo že drugi te reči vedeli.
J. J.
bivši učenec IV. razreda.