Katoll&k cerkven Ust. Danica izhaja vsak petek na cel poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr.f za četert leta 1 gld. 15 kr. y tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 9« kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXI. V Ljubljani 19. rožnika 1868. List 25. Tarbula, keršanska junakinja. Zložil Janez Bile. Široka komaj cesta Obsega vso derhal, Ki se na polje z mesta Dervf ko reke val. Derhali se dervijo Iz mesta ven na plan, Tn gledajo , prežijo, Kako terpi kristjan. Mladenči in možaki Tam kri prelivajo; Device ko junaki Za Krista vmirajo. Tam rabelj gospodari In suče ojstri meč, In koljkorkrat udari, Kristjanov toljk' je preČ. Luč mnogim že vgasila Je roka rabelj na; AlvTarbula premila Se ni posekana. Kaj kervnik meč izmivaS, Brez dela kaj stojiS; Predolge že počivaš, Kaj deve ne vmoriš ? Zapoved mi je taka , Sodnik velela to: Naj ta cvetlica čaka, Da zadnja padla bo. Mučence milo gleda, Pa ona ne medli; Na lica kane bleda Solzica le 'z oči. Pač blaga je devica, Ko bela lilija, Ki se na nji rosica Pohlevno 'esketa. Pa, lilija prezala, Po tebi zdaj-le bo : Skor vela boš ležala, Ležala pod kos/i. Preblagor, o devica! Bo tebi vekomaj, Ker sablje te ojstrica Preseli v sveti raj. VII. (Dalje.) Pa vedež še presneti Poskusi jo derzno, Če veri morda sveti Zdaj dala bi slovo? Al ona povikšuje Boga, ki vstvaril svet, Ki vse stvari zderžuje In v nič spreminja spet. In vedežu očita Krivico gnjusnih djanj; Grozi, kak strahovita Že čaka kazen nanj. Še vedež preserditi Nevsmiljeno divj4, Devica da zmotiti Keršanska se ne d&. Ne trese se dušica. Ne bije ji serce; Le iz očes solzica Na lica vtrinja se. Ne čuti več telesa Presrečno bitje zdaj; Okuša že nebesa, — Neskončno srečni kraj. Morivčeva desnica Zasuče ojstri meč: Živela ni devica Na tužni zemlji več. — Se sveta kri razlila Na suho je zemljo; Se duša preselila V presrečno je nebo. V nebesih je dobila Častite zmage ven'c; Ji množVa d'vic oviia Ga je krog dviških senc. Plačila vživa svoje Pred tronom Večnega; In novo pesem poje V obličju Jagnjeta. v Konec nasl.) nekoliko pomenilo v, vsled novih postav potrebnih, načertal dr. Lavosl. Gregorec. B. Nova šolska postava, ako se strogo vvede, utegne cerkvi občutne rane sekati v oziru kristjanske odreje nase mladosti. To reč nam posvetljujejo dovolj dotične debate v deržavnem zboru in pa dogodbe v tej isti reči na Badenskem, v Belgiji , na Laškem. Beri liste naših škofov. Pomislimo sledeče opazke: 1. Deržava si svoji najviše vredovanje in nadzorništvo o vesoljnem poduku in izreji. Cerkev božja pa misli, da imajo o tej reči stariši in pa cerkev tudi nekaj veljavne besede (je tedaj nekoliko bolj liberalna, kakor se marsikomu dozdeva). 2. Le verski poduk in vaje se pustijo cerkvi, — kako in kaj pa se bo v drugih predmetih učilo, bi ona se ziniti ne smela. Tako je že od te strani raz-videti, da je katoliška izreja naše mladosti negotova. Prosimo, naj se primerja katoliška izreja naših gimnazij ravno načertanemu izreku. Gotovo bo nekdo silo zadovoljen, ako nova šolska postava rodi v malih šolah, kar je pruski učilni načert v pervih 18 letih na svet spravil pri naših gimnazijah. Probatum est. 3. Ko so cerkvi šole odvzeli, njej po § 4 dopuste, si staviti nove šole. Tega paragrafa se bomo morebiti prisiljeni poslužili, ako se dosedanje farne šole, premnogokrat tik cerkev na cerkvenem zemljišči, sem ter tje tudi s cerkvenimi denarji pozidane, nebi kot cerkvene šole nikakor zamogle ohraniti. 4. Če bi se zgodilo, da med katoliško mladino vsled § 6 za učitelja postavijo kakega juda, lu te rana ali kogar si bodi druge vere (§ 6 namreč pravi, da se pri učiteljih nima nikakor gledati na versko prepričanje;, bi duhovna oblast prišla v velike zadrege s svojimi verniki. Prepričani namreč smo, da za toliki pregrešni indiferentizem (nemarčnost) še vendar nismo godni. 5. Na Badenskem je hotela svetna šolska oblast spraviti v šole nič vredno knjigo za „berilo." Nadškof Vi-kari so bili morali ono knjigo prepovedati. Mini-sterstvo pa je zapovedalo in terdilo, da nadškofova prepoved nič ne velja. Zavolj § 7 nove šolske postave pri nas enakim neprilikam pot ni zaperta. 6. Po 8. § hoče svetna oblast dohodke normalne šolske in študijske zaloge ter drugih katoliških šolskih sporočil tudi med luterane; jude itd. deliti , ako katoličani ne dokažemo, da so naši katoliški pred- starši le samo za katoliške šole in ne tudi ob enem za luteranske in judovske svojih denarjev ali posestev darovali. Ker smo katoličani od sedaj le stranka v deržavi, bomo morali, se ve da po postavni poti, reklamirati, kar je našega, kolikor se bo dalo. 7. Šolski ogledi, dekani in župniki so zgubili svojo vradno šolsko opravilo. Škofi so tedaj zgubili veliko za kristjansko odrejo zelo potrebnega vpliva do učiteljev. In vendar bi jim še za naprej imeli dajati cerkvene službe, mežnarije, orglanje itd., nje tedaj prav za prav plačevati. Deržavno gospodarstvo namreč ne glešta še cvenka za učitelje, cerkvenega jarma oproščene. Morebiti še bomo morali doživeti, da bi mogel z nami še kaki jud ,,Li-bera" popevati. Dosledno bi bilo. 8. Mesto dosedanjih šolskih vradov dobimo: minister-stvo, deželno šolsko svetovavstvo, okrajno in pa srenjsko (farno) šolsko svetovavstvo. Deželno šolsko svetovavstvo bo brezversko, i. e. confessions-los, tedaj je prašanje, če bodo škofi svojim duhovnikom privolili pristopiti. Kako bo kaj z okrajnimi in srenjskimi svetovavstvi, še ne vemo. 9. Po novi postavi tedaj ni pušen duhovstvu tisti vpliv do šol, ki je potreben, da se katol. dolžnost spolnuje. Mi pa, če nas izrinejo v imenu postave, pridemo v imenu Jezusa Kristusa, ki nam je ukazal: „Euntes docete omnes gentes." Skerbeti in paziti na otroke in učitelje nas dolžnost veže, kakor in kolikor se bo dalo, bodisi nasprotnikom milo ali nemilo. Vzame se nam postavno orožje, ostane pa duhovno, moralno, ki ga bode treba prav rabiti, cerkvene službe pa bodemo takim vzeli, ki jih ne bodo vredni. C. Postava medverska. O tej naj načertamo le sledeče naj znamenitiše točke. 1. Revcrs, t. j. pismena obljuba, da iz mešanega zakona rodivši sc otroci se imajo v katoliški veri izrejati, — nima več veljave. 2. Po 14. letu starosti sme po novi postavi vsakdo poprejšnjo vero zapustiti in k drugi pristopiti. Cerkev pa misli, da je marsikteri človek zadosti sposoben še pred 14. letom spoznati, da brez katoliške vere ni zveličanja in brez kersta ni mogoče v nebesa priti. 3. Nove predpisane opravila pri prestopu k drugi veri so zdaj manj sitne, kar pripoznavamo. 4. Odpad od Kristusove vere se po novi postavi pred svetno oblastjo nima več za hudo pregreho. 5. Zoper narodbe katoliške cerkve je to, kar inoverni-kom dopuša 12. člen. Vsled njega smejo n. pr. lu-terani svojega merliča včasih tudi v blagoslovljeni zemlji katoliških pokopališč slovesno po svoji šegi pokopati, tedaj z obligatno pridigo. 6. Nekaj postavne skerbi je še ostalo za spodobno posvečevanje nedelj in praznikov. 7. 14. člen luteranom dovoli, da smejo n. pr. tudi veliki petek zvoniti. Habeant sibi. Ta načert smo napisali, da sc v nekterih versticah razvidi razloček med postavami konkordatne dobe in f>a te, ktera se sedaj začne. Treba bode hraniti kato-iške načela in vzore, ki so neodjenljivi in bodo gotovo zmagali. Konkordat je razdertina, močno orožje nam je odpadlo; ali mladi David je tudi s slabo vrečo (fračo) in kamenom „in nomine Domini exercituum" veliko opravil. ataka/ neki «t% Oče Pij MJKne popuste svojih fieiet ier svojega posvetnega potešiva ? (Konec.) Odgovorimo slednjič še na nektere navadne ugovore novošegnih prostomavtarjev. Pervi ugovor: „V cerkveni deržavi se je že delj časa slabo gospodarilo, in ni upanja, da bi se kedaj zboljšalo. Zatoraj imajo prebivavci le te deržave pravico želeti in tirjati drugačno vlado, in kolikor je v njih moči tudi pospeševati in pripravljati si tako, ki jim bode bolj vstrezala in dobro gospodarila." Odgovarjamo: 1. Ako imajo papeževi podložni v resnici tako pravico, nimajo je še zavoljo tega ne Viktor-Emanvel, ne Garibaldi, ne Macini, ne njihovi pajdaši na Pijemonškem in na Kozjeku, kajti oni niso papeževi deržavljani. 2. Papeževi podložni sploh ne želijo kaj preveč papeževe vlade s pijemonško zamenjati, kar se vidi iz tega, ker zunanji puntarji morajo v Rimu že več let puntarski odbor vzderževati, da bi tam s podpiho-vanjem in z drugimi nepoštenimi pripomočki puntarskemu ognju še le ognjišče pripravili. 3. Rimsko-papežcva vlada je v primeri s pijemonško Emanvelovo še zmiraj pravi vzor in izgled dobre vlade! Sicer že tudi papeževa vlada davno čuti, da je treba zboljšanja v marsikterem oziru, in že veliko se je bilo poskusilo v ta namen, veliko se je tudi še namerovalo; da se pa ni vse doseglo in dognalo zavoljo žalostnih prekucev 59. leta, in da se je papeževa vlada pri prenaredbah ovirala, kdo je kriv? Mar ona? — Ali ne nova Italija in Francija? — Dalje moramo tudi še omeniti glede besede „prenaredba", da namreč papeževa vlada in vsak pravi katoličan marsikaj, kar imenujejo mnogi prekucuhi v Parizu in v Florencii „prenaredbo," ne spoznava za zboljšanje, ampak za po-kvarjenjc in pohujšanje. 4. Kaj bi neki taki talijanski pro-stomavtarček rekel, ko bi mu kakega dne ropar s silo vlomil v hišo, ter ga ljubeznjivo pozdravil z besedami: „V tej hiši se je slabo gospodarilo, poberi toraj kopita in zgubi se mi: jest sem zdaj gospod tukaj, ker mislim bolje gospodariti!" Kaj bi neki rekel pregnani gospodar — mavtar k temu? — Drugi ugovor: „Talijanski narod ima pravico ze-diniti se: to pa ni mogoče, ako se Rim s svojo oblastjo ne pritakne celoti. Narodnosti pravice so svete pravice." Odgovarjamo: Da imajo narodnosti vsaka svoje vterjene pravice, se ne da tajiti; vendar pa prašamo : Ali še ostane narodnim pravicam tista nerazžaljiva vter-jenost, ako se imajo zavoljo njih ljudem naravske pravice v blato teptati? Ali ni potem tako imenovana svetost narodnih pravic prav podobna svetosti tako zvanih novošegnih, prekucijskih pravic, ktere tudi prostomav-tarsko rogovilstvo ljudstvom priznava? — Kaj bi neki rekli drugi vladarji, ko bi se resno poprijel ruski car tega načela? — Take pravice so podobne pravicam tistih ljudi, ki drugim po sili v denarnico segajo z namenom, ptuje blago zediniti s svojim! — Majhne, po pravici sostavljene deržave imajo ravno tako pravico za svoj obstanek, kakoršno ima vsak posestnik za svoje premoženje. Obstanek malih deržavic pa tudi ne more biti nikomur v nesrečo, kakor tudi ni nesreča, da je poze-meljsko premoženje v rokah množili in ne enega samega človeka, ali pa dveh ali treh Adamovcev. 2. Ako ima talijansko ljudstvo narodne pravice do cerkvene deržave, ima pa nasproti zopet 200 milijonov katoličanov vesoljnega sveta zgodovinske, verske, neprepustljive pravice do svetne papeževe posesti in nikdo zdrave pameti ne uiure tirjati, da bi se le te pravice 2(>0 milijo- nov ljudi morale umakniti narodnim pravicam edinih Talijanov. Po vsi pravici toraj ima pri starem ostati. Tretji ugovor: „Cerkev je duhovna oblast, kraljestvo Kristusovo, ktero pa po njegovih lastnih besedah ni kraljestvo tega sveta. Zunanji, materijalni pritik-Ijej ni njen namen, pa ji tudi ni na korist." Odgovarjamo : 1. Cerkev, se v6, da ni kaka posvetna naprava, ni „tega sveta", vendar pa je „natem svetu," vidljiva, vnanja, ker ne obstaja iz angelov, ampak iz ljudi, obdanih z mesom in kervjo. Iz tega se vidi, da potrebuje za svoj obstanek in svojo delavnost tudi zunanjih telesnih ali svetnih pripomočkov. 2. Ko bi se človeštvo tako obnašalo, kakor zahteva njegov visoki namen in poklic, potem bi tudi cerkev ne potrebovala svoje deržave, potem pa tudi ne bi bilo treba nobene druge deržave z vsim tistim policijskim in vojaškim vladanjem. Potem ne bi manjkalo cerkvi ne potrebnih pripomočkov, ne prostosti neogibno potrebne k dosegi svojega namena na zemlji. Dokler pa še ni človeštvo gledč bogoslužnosti in obnašanja popolnoma, dokler se bode nahajalo na svetu še toliko pomanjkljivosti, toliko slabega — in to bode tako do konca sveta — dokler bode „svet ves v hudobijah" in se bo sv. cerkev od vsih strani napadala, preganjala in stiskala: tako dolgo bo še tudi potrebovala naprave, ktera ji daje za cerkveno vladanje potrebnih pripomočkov ter ji zagotavlja neogibno potrebno prostost in samostalnost. Ako „talijanski kralj" vse ljudi spremeni v svetnike, in ako je porok, da bodo do konca sveta le svetniki stanovali na zemlji: potem, Če si prisvoji cerkveno der-žavo, pri vsem tem še vselej po krivici, bi saj cerkev škode ne terpela. Dokler pa ni vse tako, kakor bi moglo biti po Božji naredbi, tako dolgo divji — toliko bolj vsak kralj, ali kdor si bodi , zoper svojo kri in svoje meso , ako cerkvi ropa prostost in premoženje. In zato mora Pij IX oporekati in ž njimi bode vedno protestovala vsa cerkev do zadnjega dihljeja zoper vsakoršno nasilstvo in ropanje svojega posestva in svojih pravic. Naj poprašuje poveršnost, kratkovidnost in topoumje, ali pa zvijača, sleparija in hudobnost: „Zakaj se noče Pij IX odpovedati svoji posvetni oblasti?" — odgovarjali bodemo vedno: „Ker nima vzroka, ker ne more, ker ne smč!" — (Po Brosch.-Cycl.) F. B. Tri mesce na •iutrovem. XXIV. (Greška velika sabota in gnjnsobe v naj svetejšem kraja.) (Konec tega oddelka.) Tudi naj visi mostovž, kjer navadno le vrabci gospodarijo, je bil danes obljuden. Neka evropejska gospoda je ondi lazila, meni se je zdelo da so Prusi; bili so tako visoko, da se jim je morda v glavi vertelo, in tako nevarno seje vidilo, da je človek mislil, da bodo zdaj zdaj doli zgermeli, ograja je bila namreč V9a luknjasta, kar je gotovo zob časa naredil. Po dolgem čakanju se d& grekom privoljenje se luknje okleniti, skoz ktero se jim podi „sveti ogenj." Kakor divje zveri napadejo svoj plen, tako skočijo greki k luknji in se med sabo pretepajo, kteri bo bliže. Mislil sem tuleče rise gledati, ko vidim njih obnašanje in slišim njih vpitje. Dolgo so se suvali, predno se ti živi valovi pomire. Ko je bilo že vse umirjeno, neki grek, rudeče-belo oblečen kot škra-telj, prerije Špalir vojakov, da bi prišel do množice pri luknji; serdito ga zgrabijo vojaki, da bi ga zavernili nazaj, on pa se verže na tla kakor terdovraten deček, kteri se kuja, ter maha z rokami in nogami, da bi prišel do množice: — vojaki pa s palicami vdrihajo po njem — dobro je bilo, kamor je padlo — posebno eden častnikov ga je pošteno klestil. Vpitja m hruma, kteri je zdaj vstal, ni vstani popisati nobeno pero. Borivec je kričal, vojaki so vpili, derhal pri luknji je pa z glavami in vošenicami v rokah zmajevala in rjula, kakor bi jih bil za en trenutek satan obsedel. Po dolgem pretepu je se le pušen k drugi množici. Vso srajco so bili raz njega stergali, da je kazal gole roke in potem še le je dosegel svoj cilj in konec. Pa vender je bilo vse nazadnje le gola segavost; predno se je procesija začela, je pa šel prostovoljno proč; torej utegne to divje obnašanje biti le šega pri njih blagoslovljevanji tega čudnega „sve-tega ognja." Okoli dveh pride patrijarh s svojim spremstvom; pred njim nesejo 6 malih bander, dvoje rumeno, dvoje rudeče, dvoje višnjevo, za tem gre 13 dijakonov v cer . kvenih oblačilih, 8 pa černo oblečenih v talarjih in dva s kadilnicama, da sta ga vedno kadila; na zadnje gre patrijarh, majhen mož s sivo brado, za njim gredo pa dvakrat ali celo trikrat po trije korenjaški popi, kteri gredo eden z drugim sklenjeni, tako da imajo eden drugemu roke na rame položene, ter so trojnata živa ograja, da ljudstvo patrijarha podreti ne more. Cela ta procesija gre trikrat okoli božjega groba in ko patrijarh pervi pot pride do luknje, skoz ktero se bo ogenj dal, se začne močno vpitje ali prav za prav tuljenje, ktero zopet poneha, kadar memo odide. Ko drugič pride, je še veči tuljenje in dalje terpi. Ko pa tretjič pride, tuljenja ni konca ne kraja, dokler ognja ni. Nisem še vidil tako divjih obrazov, kakor so jih zdaj imeli; kakor divji razkačeni levi so tirjali ognja, — vse žile obraza so debelo napete, — beli zobje reže jim med ustnicami, — z rokami so otresovali svoje vošenice kakor človek, kteri jezno žuga svojemu sovražniku, — glas ni bil več glas človeški, ampak glas razljutene zveri .. . Res sem mislil, da je sam peklenšček med njimi, — tako rjovenje se je slišalo. Med tem rjovenjem se dijakon v pluvijalu približa luknji, ktere se je množica strastno deržala, — - v rokah ima iz palec širokih plehastih stremenov narejeno posodo; stremeni zgor, ko se vpognejo, delajo l>unko, v ktero se „sveti ogenj" dene, da ga ne ugasnejo. S to posodo čaka posvečenega ognja, kterega nekteri več dni hoda na dom nesejo. Ko mu patrijarh dene ognja v posodo, teče kakor bi za njim gorelo v staroversko cerkev, da tam prižge sveče, drugi pa čakajo novega ognja, ter vpijejo, da je groza. Ko so ga jim dali, prižge pervi svoje vošenice in po tem so se tako tepli zanj, da je vse ugasnilo; zopet dobe novega ognja, pa zavolj tepenja tudi tega komaj ohranijo; tako so se tepli, da niso že z lepo mogli vsega prižgati. Armenci, bolj mirni, kteri pri levi luknji ogenj dobivajo, so bili že zdavno vse vošenice nažgali, — do tretjega nadstropja imajo že vsi prižgane sveČice, med tem ko greki eden drugemu ogenj ugasujejo. Najposled je vender vse prižgano pred grobom in po bližnji staroverski cerkvi. Glava pri glavi je tičala, vsaki je deržal kviško svoje goreče vošenice, kterih nekteri cele šopke skupaj imajo. Iz vo-šenic se je kadilo, da je černi dim nad glavami plaval, — viditi je bilo, kakor da bi v sredi plamena glave pogubljenih plavale, celo morje ognja jih je obdajalo. Kakor predpodoba pekla se je pred mano razvijala; gosti dim je tudi do nas prišel, močno se je na pers* ulegal, da je bilo že dihanje težko. Vošenice so vedno bolj ugasovale, — mi pa gerdobijo na tem svetem mestu počenjano preruišljevaje gremo domu k kosilu, kterega smo bili odložili, da bi vidili to gnjusobo. Dobre pol ure je terpelo , pa kako grozno je bilo! Nikoli ne bom pozabil." (Pot v Betlehem. — Dolina Rataim. — Pristava Simeonova. — Vodnjak 83. treh Kraljev. — Mar-Elija. ,— Rahelin grob. — Prihod v Betlehem.) Proti večeru 7. mal. travna smo nastopili kar pes prav prijazno pot v mestice Betlehem, kamor se pride v kacih dveh urah. Sli smo iz mesta Jeruzalema ob večerni strani skoz jopske vrata pa mem vertov in ribnika Birket-es-Sultan ob dolini Kinom. Ob desni je za nami ostal hrib hudobnega sveta in Kajfova hiša. Kmali smo bili v skorej uro dolgi dolini Rafaim ali v dolu velikanov, kjer so bili Filiščani velikrat hudo tepeni. (Joz. 15, 8; 2. Sam. 5, 18; 1. Kron. 11,15; 14, 9.) Dolina je po nekoliko obdelovana in je lahno nagnjena k zahodu proti Vadi-el-verd (zeleni dolini). Kazali so nam na dalje pristavo Simeona pravičnega, potlej zraven pristave gerškega patrijarha tisti kraj, kjer je Marija Devica počivala in ki legenda pravi, da se ji je gredoči drevje priklanjalo. Znamenit je nekoliko naprej stari vodnjak; menijo namreč, da ravno ondi se je bila trem modrim zopet zvezda prikazala, ko so šli od Heroda proti Betlehemu (Mat. 2, 10).) Gre se nekoliko nakviško in kmali se pride na verhunec k prijetnemu studencu, kteri sicer ni tako bister kakor naši vrelci, pa mi je vender kaj dobro storil. Ob levi je samostan in cerkev greških razkolnikov Mar-Elija, t. j. sv. Elija. Pravijo namreč, da je tukaj prerok počival, ko je bežal pred serdito Jezabelo; skorej vstrič studenca ob desni kažejo še skalo in vdertino v nji, kjer je neki I>rerok spal. Od tod se na pervo prav lepo vidi Bet-ehem na prijaznem homcu, obdan z oljkami in nogradi. Kes, srečen pogled, ki sercu kaj dobro dč. Oetert ure pred Betlehemom je Rahelin spominek (Kubbet-Rahil), čedno poslopjiče s pokopališčem okrog. To je morebiti najstareji spominek na zemlji, ki ga je postavil očak Jakop svoji ženi Raheli, ktera je bila na tem mestu umerla. Ta kraj so neki judje od turkov kupili in sedanji lepo zidani šteroglati spominek je od 1. 1679, ki pa ima zdaljšek proti vzhodu, zidan od Mo-zesa Montefiore-a. Grob je znotraj v hramiču narejen in se skoz omrežje vidi. Kolikrat je spominek od svojega začetka predelan, v novo postavljen bil itd., tega menda nihče ne ve. V čislu ga pa imajo kristjani, judje in turki. Bilo je že blizo večera, ko pridemo v prijazno mestice , ki ima podobo kake bolje vasi ali terga naših krajev. Prebiva tukaj kacih 3000 čverstih in prav čednih ljudi in precej se pozna, da keršanstvo gospoduje, ker vse bolj snažno in prijazniši je kakor pa po druzih krajih. Res se zrotranja čistost tudi po zunanjem razodeva; pa tudi obdelovano po vertih in poljih je vse pridniši in skerbnejši. Precej dolgo smo hodili, preden dosežemo konec mesta, kjer že prav na kraju stoji samostan z imenitno betlehemsko stolnico, pod ktero je tista lju-beznjiva duplinica, v kteri je Zveličar človeštva na svet prišel. Vse poslopje je nekaka terdnjava, kakor vsi samostani na Jutrovem, in pred njo je keršansko poko-pališe in nazaj podolgoma prav lepo teržišče, po kterem je množica dečkov skakala in se veselo igrala. Precej so nas obdajali in nam ponujali mnogoterih izdelkov na prodaj, ki jih izdelujejo iz oljke, iz Černega kamna od mertvega morja in druzih tvarin, zlasti molke, križe, cevke za smodke itd. Oblečeni so bili ti otroci v lahkih haljicah, višnjevih, rudečih in vsaktere barve ter so skakljali tam okrog. Nisem kmali kaj prijaznišega vidil kakor so ti dečaki; bili so res prav kakor pastirčki ob Zveličarjevem rojstvu. V samostanu smo bili priljudno sprejeti, žejni in lačni dostojno s hladili in jedili poterjeni. Vofsha med resnico in iašjo. (Konec.) Gotovo vsakemu, ki ima še kaj serca za Avstrijo, za domovino in vladarja, in komur ni še liberalizem in branje njegovega časništva zmotilo in skalilo zdravega pogleda, se serce žalosti topi, ako gledamo, beremo in slišimo, kakšen je sedanji stan nekdaj veliko veče in mogočniše katoliške Avstrije, kaj se doma godi, tiska in govori, in kaj se zunaj piše in napoveduje. Nehote se sili vprašanje, kam bomo prišli, kdo bo Avstrijo ohranil, kdo jo bo varoval? — „Ako Gospod mesta ne varuje, zastonj čujejo, ki ga varujejo," govori kraljevi prerok. In ravno to naj bode naše upanje, to je naša tolažba! Gospod bo Avstrijo varoval, rešil in ohranil, naj si jo tudi vse zapusti, ako bomo varstva vredni, tega se terdno nadjamo, ker rešiti in ohraniti mu je obilno število dobrih in zvestih kristjanov, dobrih in vdanih otrok njegove cerkve. Sej je celo sodomske mesta zarad 10 pravičnih hotel rešiti in ohraniti, bode li toraj Avstrijo brez pomoči pustil, ki ima toliko bo-goljubnih katoličanov! Toraj naj si bo tudi začetek: „Quare fremuerunt gentes, — dirumpamus vincula eorum:" — terdno upamo, da konec bo „Te Deum." Bode pa li Gospod za tega del čudeže delal? Pre-derzno bi bilo to misliti; marveč bode tudi tu veljalo: Pomagaj si sam, in tudi Bog ti bode pomagal! Na noge tedaj, pomagajmo si! Tisti duh, ki je zoper pravice naj večega dela avstrijanskih prebivavcev, bodi si zoper cerkvene ali narodne, tudi Avstrii sami gotovo ni koristen. „Justitia regnorum fundamentum,"— „Recta tueri," — pa vse „Unitis viribus," kakor bratje naj so narodi med seboj ; ne pa da bi en narod hotel gospodovati, drugi mu mogel hlapčevati. „Cuti in moliti" nam je nadalje, truditi in delati vsakemu po svojem stanu in zmožnosti kot zvestim der-žavljanom in domoljubom v prid naše Avstrije sploh in posebej v blagor našega vernega slovenskega naroda. Naj bolj zdatno in gotovo bomo po našem prepričanji ta namen dosegli, ako skerbimo in delamo, da ne bo tudi pri nas pešala vera in vdanost do cerkve, pokor-Šina do duhovske in posvetne oblasti. Naj bi se toraj izobraženi v tem ne dali motiti; naj bi pa tudi po moči in okolišinah odvračevali, kar bi priproste v ti zadevi motiti utegnilo. Zatoraj, ako imamo sploh že hvaležni biti, da po stoletnem nasprotnem prizadevanji je narod še slovenski ostal, moramo vse drugač še bolj hvaležni biti zato, da je narod neskaljeno vero ohranil, da ne pozna in ne bere veri, cerkvi in narodnosti sovražnih časnikov in knjižurij, da se toraj tudi ni še navzel strupa, ki ga drugod tako bogato trosijo, in kteri tu in tam že kaže svoj trohljivi sad. Bodi si, da so v kaki reči manj izobraženi, namesto tega pa so ostali, kar je več vredno, zvesti podložniki, v obilni večini dobri kristjani, vdani cerkvi, vneti za njenega poglavarja, zaupajoči svoji du-hovšini in njim, ki jih kot svoje prave prijatle in zagovornike poznajo. Časi so resni, to vsaki čuti in ve; ni se nam več toliko bati, da bi narod s potujčevanjem zginil, ker se zaveda; ne govorimo o nevarnosti vojske in bankerota; ž"gajo nevarnosti od druge strani. Odpira namreč, kakor je znano, nova doba zmiraj bolj vrata skrivnim družbam, bolj ali manj nevarnim veri, cerkvi, narodom; krivoverskim učenikom, judom, in bilo je že o priložnosti nekega razgovora o judih v Galiciji brati, da se s poželjivim očesom ozirajo na Kranjsko, kjer do zdaj niso imeli pravice in postava. *) Nam ni li tedaj v tacih *) Iz Planine smo ravno undan sliSali, da se ondi neka judovska deržina zlagoma vstanavlia. Na Štajersko jih je že precej prišlo, okoliainah treba čuti, ako nevarnosti ne moremo čisto odverniti, da je saj ne prezrimo, temveč se nanjo pripravimo ter jo po moči zmanjšujmo. Naša politika bodi popolnoma priprosta, evangeljska: „prudentes sicut ser-pertes — simplice sicut columbae." Bodimo previdni, ne poslušajmo zmotenih ic motivcev, ne menimo se zanje, ravnajmo in bodimo, kakor da bi jih ne blo — brez sovraštva. Naj bode naše orožje živa beseda, prijazni, prijateljski pogovori, poduk in opomin o primernih priložnostih in okolišinah, kakoršnih se v mestih, tergih in na deželi ne manjka, in poživljajoča tiskana čerka. Pod-pirajmo toraj po moči katoliško časništvo, zlasti in pred vsem domače slovensko. Od vsih slovenskih časnikov tirjamo, da naj katoliško reč zastopajo kakor pravo svojo lastno, kar je res, zakaj nobeden slovenskih vrednikov nam ni znan, da bi ne bil katoliške vere. Jud se gorko potega za juda, luteran za luterana itd.: ne bil bi vreden katoličan, da ga solnce obseva, ako bi bil on zoper svojo lastno cerkev. Zdaj ni čas zato, da bi katoličan luč pod polovnjak skrival. Moške katoliške časnike bomo Slovenci tudi moško podpirali. V nobenem farovžu in kaplaniji naj bi se „Danica" ne pogrešala. Ne da bi jo duhovni le sami brali, temuč da roma od hiše do hiše, tudi premožni v občinah naj se spodbudujejo in opomnijo, da si jo naroče. Enako tudi naše verle, hvale vredno vre-dovane „Novice" — in druge nam in našemu vodilu prijazne časnike. Skerbirao in pomagajmo ob enem, da tudi društvo sv. Mohora in si. Matica krepko napreduje in se razširja, ter tudi po ti poti mnogo dobrih, koristnih in primernih knjig pride ukaželjnim Slovencem v roke. *) V edinosti pa je moč. Spominjamo se v svoj prid Svatoplukovih šibic. Ako tužni vidimo, kako tu in tam bogo Avstrijo tezajo, kako poželjivo ultra-italijanstvo šterli, da bi ji še kako roko odtergalo: naj nam v prid naroda pomenljivo geslo „Unitis viribus" ne bode le prazne besede! Unitisviribus, z združeno močjo tedaj, dragi domoljubi, možje in veljaki, ki veljavo in serce do naroda imate. Bodimo edini in združeni v veri in vdanosti do cerkve in njenih poglavarjev, edini in združeni v ljubezni do milega slovenskega naroda in v vsih dolžnostih do splošnje in posebne domovine. Ako že o mnogih in mnogih priložnostih izrečena pohvala ni beseda le na jeziku, da namreč med dobrotniki slovenskega naroda stoji duhovšina v pervi versti, — bodite ji toraj resnični prijatli, bodite ž njo; tudi ona bo z vami. Boljši pa odkriti sovražnik, kakor deset hinavskih in sebičnih prijatlov. Naj tedaj drugi v psevdo-liberalizmu, in kar je ž njim in krog njega, išejo in oznanujejo zveličanje ter se zbirajo pod njegovim drevesom; nam naj veličastno in za vse stoletja nepremagljivo drevo, ki je izrastlo iz gorušičinega zerna, imenitniši, in vselej častito in domače bo. Naj nas za tega del tudi čemijo, obrekujejo in napadajo; bodi si, — „discipulus non supramagistum." Pokazalo se bo o svojem času, ktera politika je za dušo in telo, za čas in za večnost bolj koristna; pokazalo, da kakor piše ,,Slov. Narod." Zaatran krivovercev pa je tudi znano, da na Dunaju svoje zmote vsilujejo odpadniki Ronge. Forstner, Gschweitl. Vr. *) Kteri berejo nemško časniStvo zraven slovenskega, zlasti tudi po deželi, naj se jim priložnost dA (n. pr. z zameno), da sprejmejo, bero in se soznanijo s katol. časništvom in njegovo politiko, Volksfreund-om, Vaterland-om, Gegenwart-jo itd. Enako bi mogla s katoliško beletristiko oskerbljena bukvarnica saj tu in tam, zlasti pri izobraženi mladini toliko Škodljive brezbožne romane in — ,.leihbibliotheke" koristno nadomestiti in kolikor se da, spodriniti. Pis. bi le prepozno ne bilo, kterega drevesa sad deržavi in narodom rodi pravo srečo. Mi za svojo stran smo prepričani, da le po ti poti in taki politiki bomo sebi, narodu in deržavi naj bolj zdatno in gotovo koristili; da ako pod senco tega drevesa zidamo, bomo zidali na skalo; ako tako čujemo, nas bode varoval Gospod, — in kdo ve, znabiti ravno zarad vernih in kat. cerkvi vdanih Slovanov in Slovencev, in po njih, varoval in ohranil tudi Avstrijo. Bodi in veljd naj nam vseskozi in v vsakem oziru Vodnikovo : Z Bogom in z združeno močjo: „za Vero, Domovino in Cesarja." — m. s. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Tergovska zbornica v Ljubljani po nasvetu svojega predsednika g. V. K. Zupana namerja napraviti posebno deželno zavaršnico zoper ogenj, da bi toliko denara ne šlo iz dežele za take zavarovanja. V seji 7. majnika si je zbornica izvolila zadevni odbor, v kterem so ti-le možje: V. K. Zupan, Jož. Gregorič, Vaso Petričič, Gust. Tonnies in Iv. Fabijan. — Močno je želeti, da bi 3e družba osnovala, ako je upanje, da se bo izhajalo, in od pervega do zadnjega vsa dežela naj bi se je vdeleževala. Kjer koli vidimo može zbran<\ ki deželo ljubijo in žele njeno korist povzdigniti, jih mora enoserčno podpirati cela dežela, ker le z edinostjo se kaj da doseči. Dokler pa domača naprava ne vstane, je priporo-čevanja vredna zlasti „peštanska zavaršnica," ki ima tri milijone istine, zavaruje po nizki ceni in škodo vestno izplačuje, kadar se taka primeri. Zavarovati zamore sleherni vse svoje reči zoper škodo ognja; zoper škodo, ki se utegne prevažnemu blagu zgoditi po suhem ali po vodi itd. Bolj natanko se zve ta reč pri g. Fr. Drenik-u, opravniku peštanske družbe (v Medijatovi hiši št. 273). — Mnogi menijo, da je ranjca Marija Svetina, po domače Medijatovka, svoje premoženje zapustila kapi-telnu ter s tim njegove prihodke zboljšala. To pa je napčna misel; zapustila je premoženje le za dobrotne namene, in škofijstvo s korarstvom ima to v oskerbovanji. Iz Tersta. Škofijski list naznanja poskušnjo za A veroznanske učiteljstva v teržaških glavnih šolah s plačo po 700 gld. na ieto. Enako je razpisana poskušnja vodja in kateheta za začetne in nižji realne šole v Pi-rani. — 27. majnika so bile v Repentaboru duhovske posvetovanja tomajske dekani je pod predsedništvom m. škofa. — Dopis iz Dunaja, 24. rožnika. Znano je, kako zmedena je bila na deržavnem zboru obravnava denarnih postavnih predlogov. Večina denarnega odbora je hotla deržavnim posodnikom četertino dolga od-tergati, ali kar je vse eno, namesto po 5 gl. le 4gl od sto obresti plačevati. Manjšina pa je tirjala, da naj se tudi prihodnjič po 5 gld. od sto obresti plačuje, naloži pa naj 6e na tiste obligacije, ktere je deržava dolžna posodnikom s časom ali po vadljanji ali kako drugač splačati, po 20% kuponskega davka; na tiste obligacije, kterih deržava ni zavezana, kakor pravimo, nazaj pla čevati, naj se pa naloži kuponskega davka le 16°,,; verh tega pa naj se pri kapitalu toliko odterga, da bo vse skupej tudi 20% znesle. Tedaj se vidi, da je bila manjšina, ktera je zoper odterganje kapitala svojo besedo povzdigovala, zelo nedosledna, ker je o d te rg a nje z davki mešala in sama zoper svoje načelo grešila. Slovenski poslanci so se terdo deržali te misli, da zbor nima pravice komur si bodi, deržavnim posodnikom, cerkvi, bogatinom itd. — njih lastnine jemati, terdili smo pa zRygerjein, da ima vsak deržavljan dolžnost k deržav- nim stroškom po svojih prihodkih kaj pri-k 1 a d a t i, to je, da ima deržava pravico vsa-kemu po velikosti njegovih dohodkov primerne davke naložiti. Zato slovenskim poslancem ni bilo moč z večino glasovati, ki je tirjala deržavnim posodnikom četertino njih lastnine odtergati, pa tudi ne z manjšino, ktera je premalo davka tirjala in k davkom tudi terganje na kapitalu mešala. Slovenci so glasovali za Rygerjev predlog, ki je zahteval , da naj se na obligacije 25% kuponskega davka naloži. Kar sicer ni še toliko, kolikor drugi deržavljani davka plačujejo, pa bi vender sedanjim okoliščinam nekakošno primerno bilo. Za ta predlog je glasovalo tudi unih 46, kteri so poprej za večinski predlog glasovali. Zato je bilo za Rygerjev predlog 58 glasov. *) MAaJ Je hej norega po domačem in htfem svetu? (Čudite se!) Katoliška cerkev že davno davno ni imela toliko sovražnikov in tako malo prijatlov. Skorej vse vlade so ji nasprotne ali saj mlačne do nje. Morebiti nikoli ni imela cerkev tudi med svojimi lastnimi otroci toliko Iškarjotov, kolikor jih ima ravno ta čas. Ali ni katoliška cerkev pri koncu, kakor so protestantje že davno prerokovali ? Počasi, počasi, prijatel! Katoliška cerkev je ravno zdaj v naj lepšem razcvetu; razpada le protestanštvo, ktero je tolikrat reklo, da je papež antikrist, in da je že prav blizo konec katoličanstva. „Des Papst's Gewalt wird bald vergahn", to je: ,,Papeževa moč bo kmali preč," je vedeževal Martin Luter v svoji „gladki" nemščini^že pred več sto leti. Toda ta prerok je bobovico jedel. Čujte! Zdaj luterani sami vse drugač govori o katoliški cerkvi. „Round Table," eden naj zmožniših protestanških časnikov v severni Ameriki mesca majnika pod napisom „Rimska cerkev" stermi in piše, da zdaj, ko se sv. Očetu beg za vselej napoveduje, ko se govori, da dnevi papeštva so šteti, zdaj gre skrivni pretres skoz vesoljni svet in priča, da moč cerkve nad sercem človeškega rodu nikoli ni bila veči, kakor je ta trenutek njenega napovedovanega pogina. „Rimsko-katoliška cerkev," pravi dalje, „je po naši misli dandanašnji močnejši kakor pa je bila zadnjega pol stoletja. Njena moč življenja se kaže v sto in sto potih ..." Res je, da na Avstrijanskem je ravno ta čas veliko katoličanov zaspanih in s framasoni in judi v en rog trobijo; pa to ne bo zmiraj terpelo, ker že zdaj se začenja ločenje, in kar je plev, bo odnesel veter puhlega ,»liberalizma" v „L<>všovo jamo", v mavtarske lože(?), ali kamor se bo zavertilo. Sicer pa se bo zbirala naj čistejši pšenica, ktere lepoti se bo čudil svet. Preveč blago je človeško serce, da bi na svojo prihodnjost pozabilo, dokler se čisto ne poživini. „Eucharius" v Trieru praša, če je nad »katoliško" Avstrijo obupati? in odgovarja, da ne. Sicer je sedemdnevna pruska vojska žalostno posvetila v deržavne razmere avstrijanske, domu vračavši se zmagovavci so tudi o verskem stanji neprijetne reči pravili. Za tem je na-sledoval vertoglavi učeniški shod, hujskanje zoper kon-kordat, bevskanje v judovskem Časništvu, v shodih delavcev in po ljubeznjivih srenjskih zborih, končno po-protestaneenje ,,verskega" učiteljskega semeniša (po imenu pedagogi um), in šohke postave s poželenjem po katoliških šolskih zalogah . . . Pisavec pristavlja, da pri tem pa nad „katoliško" Avstrijo ni obupati, povč mar* i ktero, ki je ne kaže ponavljati, pristavlja, da der- •) P" tom naj "c M;iyovoli popraviti, kar jo bilo v zadnjem listu 'lntpa«"- ročeno Vr. žavni zbori niso vselej vesoljno glasilo narodov, da po urnosti liberalcev so velikrat srenjski zbori v očitnem nasprotji s prebivavstvom. Tako se godi po dobro katoliških mestih ob Renu. „Ne strašite se pred Dunajem; Dunaj ni Avstrija. Naše ljudstvo je dobro katoliško in bo zopet oživelo . . .; pri tem bo duhovstvo svojo dolžnost spolnovalo. Tudi se ne smejo judovski listi jemati za naj zanesljivši gorkomer splošnjega mnenja" itd. Se ve, da takrat, ko je dunajski dopisnik take reči pisal, odpadniki Ronge, Forstner, Gschweitl še niso rojili po dunajskih gostilnicah. Pa tudi ti ne bodo „novonemških" čudežev delali za razširjanje „novonemških" zm6t. Ne-spameti se človek kmali naveliča, kterega ni še vsih sedem bebcev oblizalo. — Preveč prebrisan je človeški um, da bi v zmoti hotel ostati, če je le poprej pričel serce nekoliko iz blata izkopavati. Umetna Amerika s svojimi mladimi močmi v celih kardelih kar močno hiti v katoliško cerkev. Po-speševa pa te prestope še očitna nespamet druzih verstev , v kterih se ne um in ne serce dobro ne počuti, kakor: pustota puritanske nedelje; odrečenje vsacega nedolžnega veselja pri mnozih ločinah (sektah); tele-banosti in butoglavnosti metodistiških skupšin, kjer se gode veči vertoglavnosti ko pri derviških plesih po Turškem; nezanesljivost in strah zavoljo prihodnjosti; praznota in dolgočasnost po protestanških cerkvah in pri njih Božjih službah; pa tudi černa vojska, med ktero je katoliška cerkev edina o vsestranskem razporu ohranila svojo edinost. Eden imenitnih protestanških generalov je terdil, da le samo katoliški vojniški duhovniki so na poslednji vojski kaj koristili, in le do njih so imeli vojaki spoštovanje. Koliko veljavo pa imajo spre-obračanja k katoliški cerkvi, naj pričajo ti-le zgledi, ki so se une dni vidili v cerkvi Marije D. v Dayton-u, Ohio. Gospodičina 181etna, ki se je m6gla kar skrivaj katekizem učiti iz strahu pred starši, je bila pri ker-ševanji do solz ginjena. Nekdanj topniški častnik generala Sermana, s kterim je bil v znani veliki vojski z jugom, kjer je bil tri hude rane dobil, je bil moleč vero tako pretresen, da mu je glasu zmanjkalo. Take zmage samega zoper sebe in zoper zmoto so kaj bolj slavne in častitljive, pa tudi vse drugač rodovitne, kakor pa zmage zoper odločere deržave. Z njim vred se je spre-obernila tudi njegova žena, ki je bila ko otrok po katoliško keršena, sicer pa ni čisto nič uka imela iz kat. vere. Z njima obenem je bil tudi njun otrok s pogojnim kerstom sprejet v katoliško cerkev. Ozrimo se na nektere katoliške dežele po Evropi in poglejmo le zerno kacega naroda, pa bomo vidili, da je narod vse drugač vdan sv. cerkvi, kakor pa so mnoge vlade in en del tako imenovane inteligencije, ki v me-senosti toni in se torej k mavtarstvu nagiba. Ko bi bilo laško ljudstvo tako, kakor je njegova vlada, ne bilo bi v malo letih le po enem samem časniku (Unita catt.) več milijonov darovalo sv. Očetu. Kako pobožen je španjolski narod sploh, koliko vere in gorečnosti je na Francoskem, je sploh znano. O naših deželah že celo nočem govoriti, kterih vernosti so bivše tridnevnice, pa ravnokar obhajane šmarnice z druzimi neštevilnimi dokazi vred zopet tako častito spričevanje dale in ga vedno dajejo. Po Nemškem, od koder je berkasti Ronge obupan v talarji pribežal na liberalni Dunaj, kjer ga pa tudi zasmehujejo, — po Nemškem — rečem, se katoličanstvo ravno današnje dni z nekako silo hitro razširja, da se je čuditi. V Eisleben-u, rojstnem mestu Lutrovem, kjer pred kratkim še ni bilo nič katoliškega, zdaj ne stoji le prijazna cerkev, temuč imajo tudi že vstanovljeno rokodelsko družbo, za ktero se tudi protestantje močno pečajo. Po Saksonskem se povsod katoliške cerkve zi- dajo, kakor v Zappendorf-u, Merseburg-u, Delitzsch-u. Misijonov pa je toliko po Nemškem, da dolgo dolgo ne pridemo na konec, ako bi hotli posneti le to, kar en sam list (Volksztg.) o tem pripoveduje. — V Berlinu je dobrotna gospa volila v sporočilu 50.000 tolarjev kakor istino za vstanov katoliške gimnazije. Da pa v Anglii katoličanstvo le Še hitreje napredva, je tudi znano in velikrat se je že o tem pisalo. Premišljevanja vredno pa je, kar „Unita catt." pravi o protestanštvu: „Trienški cerkveni zbor je bil dobo določil, po kteri dobi se bode protestantizem nehal razširjati , nastopni vesoljni cerkveni zbor pa bo zaznam-njal dobo njegove smerti." To se bode komu čudno zdelo, pravi „Volksztg.", ker je dandanašnji vender še veliko protestantov. Vender pa ni tajiti, da je protestantizem na zadnjem kraju razpada. To dokazuje obširno iz tega, ker se je protestantizem že v toliko ločin in podločin razšibral, da se — kakor pri Babelu -- eden druzega več ne razumevajo, eden drugemu zmote očitajo. Zato tudi miru nimajo, in kteri resnice iše, jo po-slednjič najde v katoliški cerkvi, ali pa saj spozna, da le tukaj je je najti. Priča naj izmed stoterih tukaj le en sam zgled. John Hopkins, pridigar episkopalske ločine, je sin škofa teh krivovercev, Hopkins-a, kije v kratkem umeri v Vermont-u. Pridigar John je poprej pisaril v episko-palski list „Church Journal," zdaj se je pa odpovedal. V slovesu piše besede, iz kterih je posneti, da njegov oče Škof je bil na smertni postelji že ali pravi ud katoliške cerkve, ali pa je saj imel misli, ki so bile določno zoperprotestanške. Ta umerli anglikanski škof je nekdaj v enem svojih spisov rekel po znani prote-stanški psovki, da so vzroki: papeža za antikrista imeti. To leto pa, ko je umeri, je menil uno delo v novo na svitlo dati, kterega je vsega prepisal, svojo zmoto preklical in naravnost povedal, da je slepo za drugimi govoril, ki so ga zapeljali, zdaj pa je dokazal, da ta misel pro-testanška zoper papeža ne more resnična biti. Tako tedaj že škofje v anglikanskem protestanštvu spoznavajo, da niso na terdem. — Nasproti pa naj študirajo to le dogodbo, kteri škofom katoliškim zadrege stavijo ali pa njih veljave pri Bogu nočejo spoznati. Mil. škof v Basel-u, kakor „Baltim. Volksztg." piše, je bil dobil že poprej zaboj s poštnim znamnjem „Baden," in v zaboju ste bile vervici s pet-ljama ali zadergama, ena za škofa in ena za njegovega kancelarja. Nedavno zopet hoče j ud Guggenheim oddati zabojček z napisom „škofu v Basel-u — vredno 400 fr." Poštni direktor vender ne zaupa judovskemu blagu, da zaboj odpreti in najde v njem dve pasji kosti in zopet vervico z zadergo. Oddala se je ta reč pri okrajni sodnii, pa nikoli se ni slišalo, da bi bil jud za svoje junaško tihotapstvo plačilo dosegel. Znati je bilo, da ,,liberalni" zasramovatelj je čakal na tisto maševanje, o kterem je pisano: „Lento gradu procedit divina vindicta, sed tar-ditatem judicii gravitate compensat. Počasi — počasi se bliža Božje maševanje; toda kolikor kasneje pride, toliko huje zadene." Toliko saj je gotovo, pravi spis, da vervičar in ta pošiljavec vervic do škofa bazelskega je bil ravno tisti jud in usnjar Guggenheim, ki je undan tako strašen konec storil v morivnih rokah nekega ver-varja v Niederwil-u. On sam, ta nesrečni jud, je ker-vovel iz osemnajst ran, in v smertnih britkostih je ječal: „To sera zaslužil! O Bog, bodi milosti ji v meni ubogemu grešniku! Iz deržaviiega zbora. V 127. seji 10. rožnika je deržavni zbor dovolil, da naj se prične delati železnica med Ljubljano in Terbižem. To je po Kranjskem napravilo veliko veselje, ker upa se od tod obilno koristi za deželo. Trud in delo našega dr. Tomana za to reč je nad vsako hvalo; pa ga tudi dežela ne bo pozabila. Okolišine iz govorov o tej priliki v nekem po menu morebiti niso manj znamenite od reči same. _ Govoril je najprej dr. Klun v prid te naprave, — Staja-rec Lohningar pa zoper njo. Dr. Toman je med drugim povdarjal, kako potrebna je železnica v vojskinem oziru, in med veliko pohvalo je sklenil s klicem: „Enaka pravica za vse!" Nato pa je Beust povzel besedo za železnico in po-jasnoval je politiški pomen te reči. Omenil je, da Cehom so se privolile železnice in s tem se je pričelo poraz -umljevanje s Sloveni; enako se mora delatii v oziru na Kranjsko, ktero je tudi še k temu poslance v deržavni zbor poslalo. Zdaj pristavi Beust, da so se mu podtikale besede, da Slovene je treba na zid pritisniti, ki pa pravi, da jih ni govoril, pa da Slovenov ne bode sicer ravno na serce pritiskal, kakor tudi oni njega ne, — da pa vender ločivna stena mora pasti. — Beust blezo čuti, da njegovo pritiskanje na serce bi posebno katoliškim Slovenom — še zlasti po poslednjih dogodbah ne bilo preveč sladko; kažejo pa vender njegove besede, kar je močno želeti, da se kolo obrača ter se rezno želi sprava s slovenskimi narodi. K terau je tudi poslednji čas. Če tudi češki listi Beustu dosti hudo ugovarjajo in svojo terdijo, da je res rekel, da bo Slovene na steno pritisnil, ako ne bodo ubogali; vender njegovo govorjenje kaže, da odjenjuje in sprave želi, kar je po vsaki ceni dobro znaranje. Ako se namreč kolikoršna tolikošna sprava doseže, se bode vender kaj ravnopravnosti jelo kazati, ki je zdaj za Slovene k večemu nekoliko na popirji. Po mnozih krajih so pritožbe, da tudi to malo naredb, ki so vgodne slovenskemu življu in napredku, se ne spolnujejo. Nočemo ponavljati, kar pišejo in dokazujejo o tem slovenski časniki, dostavimo pa še to, da bi bilo pomir-jenje in sprava želeti tudi v cerkvenem oziru. Potem bi se stranke nehale kresati ter bi keršanska ljubezen toliko ne terpela. Kar tedaj je dobrega, tega se je treba poprijeti, če bi tudi kogar si bodi samoljubje in sila na bolji pot obračala; sej to smo že prej ko drugi vedili, da brez Slovenov se v prid Avstrije ne da nič opraviti. V davkovski zadevi je bil poslednji čas hud vriš v zbornici in po časnikih. 8. t. m. se je v zbornici predlagalo, da naj se zemljišni davek povikša z doklado ene dvanajstinke, hišni razredni davek pa z doklado ene Četertinke. Govoril je zoper to tudi g. dr. Toman, in slovenski s poljskimi poslanci posebno so s svojim ti-šanjem naj več pripomogli, da se je priinanjkava 51 milijonov zamašila z druzimi davki, ter se bojo zemljiški davki le za tisto mervico povikšali, za ktero jih je bil Lariš ponižal. To pa se ne bo dalo več ubraniti, ker se je odborna večina Brestelnu že vdala in bo zbor niča gotovo tudi po večini glasovala. Naši poslanci so povedali vse: ostane jim le še nasproti glasovati. Iz dr. Tomanovega govora naj saj kaj malega povemo. Toman dokazuje, da ne na zemljišni ne na razredni hišni davek se ne da dokladati, zlasti na Kranjskem ne. Kranjska dežela je preobložena z zcmljišnim davkom zovoljo napčnega katasterja tako, da od 1. 1S43 se je staremu davku 535.731 gl. naverglo še 14*J.81«» gl. in dežeia je naj manj 3 milijone gl. zemlj. davka pre več plačala. To preobloženje je od tod, ker je cenitev previsoka. — Zastran hišnega davka pripoveduje poslanec zgled od hiše na Gorenskem, ktera plačuje hipnega davka 6 gl. 31 kr., s prikladami pa pride na 17 gl. G kr., akoravno čisti hišni dohodek znaša le 36 gl. 40 kr., in tedaj samo razredni davek vzame polovico dohodkov tej hiši. Govornik reče po dolgem razkazovanji Še k sklepu: Se dovolj druzih dokazov imam v rokah, ktere bi Vam lahko tukaj pred oči postavljal, ali nočem Vas več dalje nadleževati. To pa, moja gospoda, vendar še rečem: kakor sem si jez štel za svojo sveto dolžnost, razložiti Vam in povedati, kako nas davki težč, in se mi zdi, ko bi tega storil ne bil, da bi ne bil vreden sin svoje domovine in bi bil vlado in tudi to zbornico le lepil; ravno tako pa tudi pričakujem od Vas, moja gospoda, da bote Vi take davkovske razmere resno prevdarili in da ne bote danes takih predlogov sprejeli — vsaj za vse dežele ne — kteri bi morali deželo, ktero jez zastopam, po davkih na berasko palico pripraviti. Ako so že deželni stanovi pred 24 leti tako resnobno odbijali prenapeti zemljišni davek, gotovo se tudi dandanes od nas, ki smo zastopniki ljudstva, po pravici pričakuje, da ravno tako tudi mi ravnamo. Iz tega pa bote tudi posneli, zakaj smo mi za naj visi kuponski davek glasovali. To se je zgodilo zato, ker vemo, da, če se deržavna primanjkava drugače ne pridobi, se bojo morali davki povišati, kteri pa so v nekterih deželah že zdaj tako silni, da jih ni mogoče več plačevati in da ovirajo boljšo obdelavo zemlje, ter so krivi, da ljudem zavolj njih skoraj ni več obstati. (Pravo! na desnici.) Umor kneza serbskega Mihela Obrenoviča. Nad vladarji ie ta previdnost Božja, da jih pri potuhnjenih napadih malokrat smertno zadene morivska roka. Pri serbskem knezu Mihelu se je drugač obernilo; na- Sadli so ga od zadi v letniku Topčiaeru advokat Ra-ovanovič iz Šabac-a, Rogič in Atanackovič iz Poža-revca, so vanj streljali, in v 5 minutah je bil knez mertev. Prigodba je toliko strašnejsi, ker s knezom vred je še nekaj druzih oseb iz rodovine in družine ubitih ali pa ranjenih. Vzrok tega strašnega djanja še ni jasen, če tudi marsikaj natolcujejo. Morivce menda že sodnija ima v oblasti. Po deželnih postavah si narod v enem mescu druzega kneza v skupščini voli. Med prezavci na prestol je imenovan pregnani knez Fara-Gjorgjevič, zdaj na Avstrijanskem; — potlej černogor-ski vladika(?); naj berže pa bode po volji umerlega kneza njegov naslednik Milan Obrenovic, Mihelov si-novec, kterega je vojni minister vojaštvu že priporočil. Sicer je Milan še dečko pod 13 leti in nekteri pomišlju-jejo, kaj se utegne med tem goditi, preden odraste. — 2. mal. serp. ima biti skupščina, ki bo volila novega kneza. „Slov. Narod" vč iz Belgrada, da Kara-Giorgje-vič in Milan Obrenovic sta oba na potu v Belgrad. Ako dobi vsak svojo stranko v deželi, ne bo dobro. — Poslednje novice. Dr. Toman dobiva mnogotere zahvalnice za svoj trud v prid terbiško-ljubljanske železnice. — Pravijo, da princ Napoleon vse reči kaj bistro opazuje, in da zlasti z Dunaja je stricu pošiljal mnoge in dolge berzopise. — Slovenski časniki so polni slave za Fr. Palackega, ki je 7. t. m. obhajal 70. rojstni god. Ob enem seje preslavljala petdesetletnica „Česke muzeje", kteri je tudi slov. matica srečo vošila. — Na Dunaju , 16. rožn. Danes je bilo iz ust predsednika dr. Kaiserfelda - Blagotinšeka za gotovo slišati, da 24. t. m. zbor končamo, pa le odložimo za kake 3 mesce. — Is Ljubljane. Mil. škof bodo birmovali v mesca mal. serpanu: 7. dan na Verhniki; S. v Logatcu; 9. v Rovtah; 12. v št. Vidu pri Zat.; 13. na Kerki; 20. v Polhovem gradcu. Duhov she spremembe. V ljubljanski škoiii. Č. g. Mat. Strucel-nu, fajm. na Rakitni, je duhovnija v mestu Kočevju podeljena. V teržaški škofli. C. g. Jan. Okorn ostane na daljnih 6 mescev v pokoju. Umeri je 22. majn. g. Jož. Križanac, kaplan pri ss. Janezu in Pavlu. R. I. P. V lavantinski škofli. Č. g. Jak. Mastnak je postal fajmošter v Slivnici. — Prestavljeni so čč. gg.: Janez Ne p. Kunaj k sv. Jurju pri Celju; Jernej C o ca j v Črešnice; Val. Stiplovšek v Mozirje; Ml Brezovšek v Rajhenberg; Mat. Rola pride za kor-vikarja v Maribor. Jan. Gregelj, dosedaj kaplan v Mozirji, stopi v pokoj.— Umeri je g. And. Pire, fajmošter Ločki, v pokoji. R. I. P. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Marija iz Idrije 1 gold. sr., prosi blagoslova zase in za sestro. — Duhovnija v Begnjah 8 gld. — Devica 1 dvajs.: za srečno zadnjo uro. Za sv. deželo. Helena Bergant 1 gl. Za Ameriko. Helena Bergant 1 gl. Za afrik. m is i j on. Helena Bergant 1 gl. i\aročevanje na S60BVI0 BABICO za drago polovico leta 1868. Moto. .,Kdor se hitro naroči, se dvakrat naroči." Vsak človek vč, da pol „Danicea — to nikamor ne kaže; kdor se je bil tedaj le za pol leta naroČil, naj skusi naročilo jaderno obnoviti se za drugo polovico. — Ali po drugi strani je spet bolje polovica kakor pa čisto nič; ako je bil kdo tedaj pervo polletje brez „Zgodnje Danice ,u naj si jo gotovo zdaj naročf, da bo imel saj kolikor toliko nebesnega sijanja v hiši. Težavno dostikrat je današnje dni naročniku za noročflo beca skoledovati; težavniše je pri duhovskih opravilih neprenehoma Danici streči; naj težavniše pa: Slovencem brez cerkvenega lista biti. Kaj Čemo tedaj ?---- Kdor se bode na Danico naroČil, in kdor bo vanjo pridno dopisoval, bo s tim pokazal, da je mož, ki je naše besede in misli razumel. Zdaj pa Bog blagruj Vam za to , kar je bilo. kar je, in kar bo! Danica velja za pol leta po pošti . 2 gold. 20 kr., — za četert leta 1 gold. 15 kr.; za pol leta v tiskarnici 1 ,. 80 „ — za četert leta — „ 90 „ Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača 18 kr., za prenarejanje napisa med letom 10 kr. Odgovorni viednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Bluznik v Ljubljani.