Druga razprava je posvečena Baslu. (Ulrich E i c h e n b e r g e r , Die Agglo­ meration Basel in ihrer raumzeitlichen Struktur, Basel, 1968). Tudi ta razprava je grajena v veliki meri na podatkih in idejah, ki so se izoblikovale ob izdelavi regionalnega plana za severno Švico, za tako imenovano, »Regio Bisiliensis« in je potemtakem močno »urbanistično« pobarvana. Avtor je glede na položaj m e­ sta ob tromeji upraibljal tudi gradivo publikacije »Strukturatlas Nordschweiz- Oberelsas-Südschwarzwald«, pri katerem je sam sodeloval. (To nas navaja na misel, da bi glede na podobno odprtost naših meja tudi pri nas morali obravna­ vati slovenska mesta širše in bolj upoštevati sosednje regije.) Glavno težišče študije je na mestni strukturi in sicer na zaposlitveni, verski in zlasti na funkcijski ter »kulturno-prostorski« (»kulturraum lichei) strukturi (delitvi na mestne četrti). Številni kartogrami ponazarjajo morfološko zgradbo in širjenje mesta v obmestje in širšo vplivno sfero. To je geografsko prav zanimivo, saj je Basel danes poleg Ziiricha gospodarsko najpomembnejše švicarsko mesto. Razen tega je mestna regija razdeljna ne le med tri države, tem več na švicarskem ozem lju tudi na pet kantonov, ki so po švicarski ustavi precej samostojne tvorbe. Vse to vodi k svojstvenim problemom. Igor Vrišer W ater Earth and Man. A Synthesis of H ydrology, Geomorphology and Socio-Economic Geography. Edited by Richard ]. C h o r 1 e y. Methuen, London 1969, strani 588. Knjiga je skupno delo 25 avtorjev pod uredniškim vodstvom R. J. Chorleya iz Cambridga. Na zunaj ima skoraj značaj priročnika, ki pa je že sam po sebi originalen po tem, da postavlja v ospredje hidrološki ciklus kot osnovno vez med naravnim okoljem in človekom ter da dosledno uprablja označbo socio­ economic geography za družbeni del geografije. Še zanimivejša pa je po stališču, ki ga zavzemata do načelnih vprašanj geografije avtorja uvoda R. J. C h o r l e y in R. W. K a t e s , od katerih je zlasti prvi znan kot izraait zagovornik t. im. »kvantitativne« geografije. Ta uvod se namreč obrača zoper apriorno delitev na fizično geografijo in na geografijo človeka, katere slabe strani se kažejo v tem, da se geografi ukvarjajo z »regionalno znanostjo«, ki je brez korenin (rootles regional science) in s socio-ekonomsko igro, ki se odigrava na površinah brez potez (featureless plains). Po njunem mnenju je prihodnost geografije sicer res v tej smeri, vendar je očitno, da bo geografija nehala obstajati brez določe­ nega dialoga med človekom in fizičnim okoljem v prostorskem kontekstu. Pri tem lahko posamezne veje, ki smo jih doslej im enovali »fizično geografijo« obstajajo naprej pod okriljem t. im. »ved o zemlji«, toda najprimerneje kar izven geografije, za geografijo samo pa bi bilo bolje, da bi vrastla nova gene­ racija fizičnih geografov, ki bi gojila za antropocentrično usm erjeno sodobno geografijo pomembnejšo in relevantnejšo fizično geografijo (str. 2-3). Ta stališča potrjujejo, da si Chorleyeva »kvantitativna« šola zares iskreno prizadeva, da bi premostila čedalje globlji propad med fizično in družbeno geografijo. Ta namen dokazuje tudi sama knjiga, o kateri poročamo, čeprav iz nje še ni povsem jasno razvidno, koliko lahko k temu konkretno prispevajo »kvantitativne« metode. Svetozar Ilešič K r a j š a p o r o č i l a (predvsem o publikacijah, ki jih je uredništvo prejelo v oceno) Marton Pešci, Geomorphological Regions of Hungary. Studies in Geography in Hungary, 6, Geographical Research Institute. Hungarian Academ y of Sciences, Akadem iai Kiado, Budapest 1970, strani 45, z barvno geomorfološko karto Madžarske v prilogi. Š tu d ija vodilnega m adžarskega geom orfologa ob rav n av a po uvodnih pog lav jih o razvo ju gorskih in ko tlin sk ih s tru k tu r te r o tip ih geom orfoloških reg ij podrobnejše značilnosti 6 osnovnih geom orfoloških reg ij M adžarske: velike ogrske rav n in e (A lföld) M ale rav n in e (K isalföld) _ g ri­ čevnatega P rek d o n av ja , h ribov itega P rek d o n av ja , Severnoogrskih ali In tra k a rp a ts k ih gora in tip a dolin .