Celje - skladišče D-Per III 19/1983 lllllllllll lil! . 1119831008,7 COBISS • meto™ VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merc številka 7 -Leto III -November 1983 Sozd Mene združuje- Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje. Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda — Naklada■ 7200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič (glavni in odgovorni urednik), člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Rado Teržan, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Mirjam Bevc, Fanika llijaš. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celjeoproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: 1 iskarna Ljudska pravica, Ljubljana. ' ■ ' : v.:-/ ■ y ■ ; : Boljša oskrba potrošnikov v Draži vasi Nove pridobitve delovne organizacije Dravinjski dom Temeljna organizacija Dom je na pobudo krajevne skupnosti in s pomočjo združenih sredstev dogradila in uredila trgovski lokal v Draži vasi, ki je v sklopu doma občanov in gasilskega doma. Do tretje gradbene fraze so ga sezidali krajani sami s svojimi sredstvi in nato pravico do uporabe tega trgovskega dela objekta brezplačno prenesli na temeljno organizacijo Dom. Za dograditev in ureditev lastnih trgovskih prostorov je temeljna organizacija Dom vložila približno tri milijone dinarjev in s tem pridobila 140 kvadratnih metrov poslovnih in skladiščnih prostorov, kar je ža samo Dražo vas zelo velikega pomena, hkrati pa je bila to že nujna potreba za normalno oskrbo prebivalstva. Nova poslovna enota bo sedaj s preselitvijo iz sedanjih najemniških prostorov, ki so bili veliki samo 60 kvadratnih metrov, veliko lažje oskrbovala potrošnike in jim nudila večjo izbiro blaga. Delavci temeljne organizacije Dom so prepričani, da bodo z otvoritvijo tega novega trgovskega lokala zadovoljili potrebe krajanov Draže vasi in jim na ta način izkazali zaupanje. Odklonili so našo pomoč Poslovni objekt v Draži vasi Kaj je novega na področju izvoza? Akcija obiranja jabolk ni uspela Predlog kolegijskega poslovodnega organa, da tudi delavci delovnih skupnosti oziroma režijski delavci pomagamo v proizvodnji, je bil dobro sprejet. Vsi delavci delovnih skupnosti, ki imajo sedež v Celju, so hoteli pomagati proizvodnji —- konkretno— sodelovati pri obiranju jabolk- na plantažah naših kmetijskih organizacij, to je Kmetijske zadruge Slovenske Konjice in Kmetijskega kombinata Šentjur. Akcija naj bi trajala en teden^ oziroma toliko časa, da bi se pri obiranju jabolk zvrstili vsi delav-' ci, katerih pa ni bilo tako malo. Kmetijski delovni organizaciji pa bi obiralcem zagotovili samo malico in prevoz iz Celja do plantaže. . Pa se je zopet zapletlo, kot že tolikokrat, ko se nekaj dogovorimo, pa ne znamo izpeljati. Tokrat je bila krivda na strani kmetijskih delovnih organizacij. J abolka smo obirali le na plantaži Kmetijskega kombinata Šentjur od 19. septembra do 23. septembra, medtem ko je Kmetijska zadruga Slovenske Konjice odklonila našo pomoč. Naj samo navedem, da smo jim v lanskem letu delavci delovnih skupnosti nabrali približno 100 ton jabolk. Stroške pri obiranju so imeli samo z malico, zato menim, da v Kmetijski zadrugi Sloven -ske Konjice niso ravnali pravilno, da so letos odklonili našo pomoč in raje vzeli drage obiralce iz drugih krajev. Tako se je letos udeležilo obiranja jabolk v tem kratkem času preko 100 delavcev iz delovnih ^kupnosti delovnih organizacij Tkanina, Blagovni center, Mlin-sko-predelovalna industri ja, Potrošnik, Gostinsko podjetje Celje in delovna skupnost sozda. Ker se v enem tednu, kolikor je trajala akcija za obiranje jabolk, niso mogli zvrstiti vsi prijavljeni delavci, ker je Kmetijska zadruga odklonila pomoč, smo želeli nadaljevati obiranje jabolk v Kmetijskem kombinatu Šentjur, vendar tudi ta delovna organizacija ni bila zainteresirana. Glede na to, da niti Kmetijska zadruga Slovenske Konjice niti Kmetijski kombinat Šentjur nista pokazala zanimanja za našo pomoč oziroma za delovno silo, ki je ni bilo treba plačati, bi bilo potrebno v bodoče razmisliti o smotrnosti takšnih akcij. Menim pa, da takšna odločitev naših kmetijskih delovnih organizacij ni pozitivno vplivala , na delavce, ki so bili pripravljeni solidarnostno pomagati. V današnjih težkih gospodarskih razmerah bi morala vsaka takšna iniciativa »režijcev« dobiti zeleno luč. BSB8K84 Bogatejši, ustreznejši! za 290.00 din PetoBlB enotnost V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo celotni načrt fizičnega izvoza blaga v sestavljeni organizaciji Merx realizirali z 90,83 odstotka. Načrt generalnega izvoza pa smo ob tričetrt-letju realizirali samo s 43,33 odstotka. Zato. je naloga nas vseh, predvsem pa tistih delovnih organizacij, ki imajo možnost izvoza, da se še bol j potrudimo, da bi ob koncu leta dosegli vsaj načrtovani izvoz. V oktobru smo izvozili 830 kuncev v Italijo ter 15 ton piš-čencev v Rusijo, oboje preko Kmetijske zadruge Laško. Zadovoljni smo lahko z izvo- zom jabolk, ki smo jih do danes izvozili v Belgijo in Nemčijo približno 450 ton. Da bi dosegli načrt izvoza, poskušamo z izvažanjem novega blaga, raziskujemo nova tržišča. Tako smo na primer pričeli izvažati lesno oglje v Italijo. Do danes smo ga izvozili že 100 ton. Poslali smo tudi ponudbo za izvoz gob, vendar kvaliteta ni ustrezala švicarskemu tržišču. Tudi za kislo zelje smo že imeli ponudbo za izvoz v Avstrijo, pa je bila izvozna cena tako nizka, da ni bila sprejemljiva za proizvajalca. Zato bo potrebno ob obstoje- čih zunanjetrgovinskih predpisih in težavah v zvezi z doseganjem konkurenčnosti našega blaga na zahodnoevropskem tržišču še večje prizadevanje vseh delavcev, ki se ukvarjajo z izvozom, od delovnih organizacij do marketing sektorja, če bomo hoteli doseči zastavljene cilje. Biserka Sevšek Menim, da smo v sestavljeni organizaciji Merx resnično premalo naredili na področju izvoza, morda tudi zaradi nekaterih subjektivnih vzrokov ali celo neodgovornosti izvoznih delovnih or- ganizacij, predvsem direktorjev. Pri nas ni kvalitetnih gob, akcija zbiranja borovnic ni uspela itd. Kako to uspeva drugim sozdom v Sloveniji? V Emoni so na primer načrt izvoza presegli prav z izvozom gob, borovnic, industrijskih jabolk, žab, polžev, želv, močeradov, seveda preko dobro organiziranih odkupno-predeloval-nih postaj po celi Jugoslaviji. Tako žabe in polže love in zbirajo v Makedoniji in Vojvodini ljudje, s katerimi je Emona sklenila dolgoročne pogodbe, oziroma samoupravne sporazume s kmetijskimi zadrugami. Jana Mladenovič Obrekovanje Le redko se dogaja, da obrekovanje dobi svoj epilog na seji delavskega sveta ali na sejah drugih organov samoupravljanja v katerikoli delovni organizaciji, članici sozda, ali pa na nivoju sozda. Praviloma takrat obrekovanje posameznika ali dejanje, ki naj bi ga storila skupina ljudi, potihne. Toda tega je veliko in nemogoče ga je ustaviti na ta način, da bi na sejah organov samoupravljanja namesto točke razno uvedli na primer: demantiran je lažnih govoric. Obrekovanje na osnovi polresnic in razširjanje lažnih govoric imajo nekateri delavci, predvsem tisti v delovnih skupnostih, za sestavni del svojih delovnih nalog. Skoraj ne mine dan, da ne bi na ta ali oni način »spustili« vest,' bodisi kot vprašanje ali kot novico iz prve roke. Zlonamerne govorice in obrekovanja imajo pogosto neljube posledice. Sodelavci se pričnejo tistega, ki ga obrekujejo, izogibati, ne zaupajo mu in iz morebitne majhne napake naredijo veliko katastrofo. Značilnost obrekovanj je, da jih le redki upajo povedati tistemu, ki ga zadevajo. To so običajno le najboljši osebni prijatelji. Cilj teh blatenj ni zboljšati razmere, temveč te še poslabšati. Torej, kadar je na tapeti odgovorna tovarišica ali tovariš, gre za omajanje njihovega ugleda ali za zmanjšanje njihove avtoritete. Kdo so tisti, ki »lansirajo« največ lažnih vesti, polresnic in obrekovanj? Odgovor na to vprašanje je lahko zelo enostaven: govorice širijo tisti, ki nimajo dovolj dela za osemurni delovnik, zlasti pa tisti, ki bi jih morebitna sprememba v organizaciji dela prizadela toliko, da bi morali pričeti delati. Vojaški strategi trdijo, da je napad najboljša obramba. Zato bi si tisti, ki širijo takšne govorice, bolj zaslužili ime strategi kot pa obrekovalci, kajti v svojo obrambo vedno pričnejo napadati druge. Seveda je njihov napad v tem, da začnejo širiti govorice, iz muhe naredijo slona, iz dima požar. Kasneje, ko jih vprašaš, zakaj so si izmislili takšne govorice, se izgovarjajo, da so to izvedeli iz zanesljivih virov, ki menda sežejo tja do cekaja ali do zvezne vlade. Ko se izkaže prava resnica, se zopet izgovarjajo, da bi se »tista« informacija uresničil^, če ne bi prišlo nekaj »vmes«. Še bolj enostavno pa je izgovarjanje, češ to in to mi ie povedal nekdo iz sozda, ki ga sicer ne poznam. Ali pa; to mi je povedal tisti iz Ljubljane, s katerim sodelujem poslovno. Obrekovanjem in govoricam nasedamo skoraj vsi. Prenašajo jih celo taki, ki jim tega ne bi prisodili in so zaradi tega te informacije »preverjene«. Morali bi se pa vendarle že zavedati, da je tudi med odgovornimi tovariši precej takih, ki nimajo dela za osem ur. Nekaj pa vendar morajo delati! MEFDt VESTNIK STRAN 2 NOVEMBER 1983 Seja kolegija direktorjev Seja kolegija direktorjev delovnih organizacij, članic sozda Merx je bila 13. oktobra v Celju. Prisostvovali so ji tudi odgovorni delavci delovne skupnosti sozda. Največ pozornosti so posvetili oceni trenutnih gospodarskih razmer v posameznih delovnih organizacijah, investicijski politiki v letu 1984 in organizaciji delovnih skupnosti v posameznih okoljih. Naloge, ki nas čakajo, oziroma sklepi, sprejeti na kolegiju direktorjev, so naslednji: sprejeti moramo dolgoročne stabilizacijske programe, vse sile moramo podrediti večji storilnosti, produktivnosti, zahtevati večjo odgovornost za kvalitetno in učinkovito _ opravljanje dogovorjenih nalog, predvsem od odgovornih delavcev. Blagovne tokove moramo povezovati in enotno usmerjati v okviru komercialne koordinacije, skratka pretok blagovnih tokov mora biti organiziran. Izdelati moramo strategijo sovlaganj, še posebno v druge republike. Izkoristiti moramo vse možnosti za pridobitev kvalitetnih sredstev in spoštovati dogovor jene sporazume v zvezi z združevanjem sredstev. Posebno pozornost moramo posvetiti vprašanju socialne problematike, osebnih dohodkov, nekaterim organizacijsko-kadrovskim vprašanjem. Zavzemati se moramo tudi za čim večji izvoz ter izdelati dolgoročni program oskrbe z devizami v naši sestavljeni organizaciji Merx. Investicijska politika za leto 1984 mora biti usklajena s splošno družbeno usmeritvijo in investicijsko politiko sozda Merx, to pomeni, da imajo prioriteto izvozne investicije, programi kmetijskih delovnih organizacij za povečanje pridelka hrane in tiste investicije, pri katerih se bodo zagotavljala sredstva izven naše sestavljene organizacije Merx. Obravnavali so tudi analizo poslovanja delovnih skupnosti članic sozda, ki je osnova za poenotenje poslovne politike in usklajenega delovanja, skratka za enotnejše organiziranje skupnih služb na nivoju delovnih organizacij. To je pripomoček za učinkovitejšo organizacijo teh delovnih skupnosti. Predvidena investicijska dela v DO Košenjak Sestavljena organizaci ja MERX je bila gostitelj celjskega občinskega odbora za trgovino, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega odbora za trgovina Igor PIRC. Po uvodni predstavitvi naše sestavljene organizacije Merx, ki jo je podal predsednik akcijske konference tovariš Žare Frančeškin, so člani odbora obravnavali polletno in devetmesečno poslovanje trgovine na celjskem območju ter dolgoročne stabilizacijske ukrepe. Ugotovili so, da je stanje trgovine na celjskem območju izredno kritično ter da je poslovanje le-te pod slovenskim povprečjem. Prav zaradi takšnega stanja pašo tudi osebni dohodki naših delavcev v trgovini izredno nizki, zato so člani odbora ugotovili, da morajo biti vsi odgovorni strokovni delavci v republiškem in tudi zveznem odboru sindikata bolj »glasni«, ko se bodo sprejemali pomembni sklepi za zboljševanje razmer v trgovini in razmer njihovih delavcev. Ob obstoječem objektu na potrebnih parkirnih prostorov, prehodu Vič načrtuje DO Koše- Zemljišče je že last investitor-njak gradnjo prizidka — gostin- ja. Investicija je ocenjena na prišitega lokala (s tlorisom približno . bližno 7,000.000 din skupaj z 10 m x 12 m je 120 kv.m), z 80 izvedbeno projektno dokumen-do 90 sedeži in obenem ureditev taci jo. Realizacija tega projekta Rezultati niso slabi Velikokrat so delovne organizacije prejele podatke o poslovanju sestavljene organizacije Merx za določeno obdobje takrat, kole-ti niso bili več aktualni. Zato so se v sektorju za plan in analize delovne skupnosti sozda odločili, da bodo vsem članicam sproti dajali informacijo o poslovanju za določeno obdobje na osnovi ocene nekaterih najpomembnejših kazalcev poslovanja. V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah in stabilizacijskih prizadevanjih so takšne ocene, pa četudi niso vedno najbolj točne, ena izmed oblik, ki nam daje sliko današnjega stanja in nakaže smernice za boljše gospodarjenje v prihodnosti. Iz ocene poslovanja članic sestavljene organizacije Merx za devet mesecev, ki je bila narejena na osnovi ocene pomembnih kazalcev v delovnih organizacijah, lahko razberemo: Ocena za devet mesecev Primerjava z 1983 - - tisoč din enakim obdobjem preteklega leta celotni prihodek 1 17.139.128 33 % več dohodek 2.127.457 39 % več čisti dohodek 1.200.675 29 % več akumulacija 231.506 34 % več povprečni mesečni OD (neto) 14.193 19% več izgube 26.769 20 % manj Nova imenovanja sedaj zaposlen v delovni organizaciji Zlatarna. Prav tako je prišlo do spremembe v temeljni organizaciji Gostinstvo Radlje ob Dravi, kjer je bi! na dela in naloge direktorja te temeljne organizacije imenovan Ivan Konečnik, dosedanjega direktorja Jožeta Rutnika pa so imenovali za svetovalca oziroma koordinatorja za dela in naloge v turističnem centru Kope. Z odhodom dolgoletnega glavnega direktorja delovne organizacije Tkanina Celje Iva Brenčiča v pokoj so delavci te delovne organizacije za novega glavnega direktorja s prvim oktobrom imenovali Iva Potočnika, dosedanjega izvršnega sekretarja za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Celje. V delovni organizaciji Blagovni center je dela in naloge pomočnika glavnega direktorja prevzel Emil Hedet, do- pa je odvisna od urbanistične dokumentacije, saj zazidalni načrt za to območje še ni sprejet in potrjen. Zaradi dotrajanosti vseh prostorov oz. lokalov v samem hotelu, ki ne nudijo nikakršnih možnosti za izboljšanje, načrtuje DO Košenjak obnovo hotela v Dravogradu in sicer v treh fazah. Prvi del zajema obnovo slaščičarne, drugi obnovo vseh gostinskih kapacitet v kleti in pritličju, tretji del pa zajema sanacijo obstoječih spalnih kapacitet. Predvidena skupna vrednost investicije ie 18.000.000 din. Poleg tega investitor načrtuje tudi obnovo ostalih poslovnih lokalov, v tem smislu, da bodo specializirali, izboljšali ponudbo in s tem seveda celotno kvaliteto. Ob vsem tem pa investitor ne odstopa od gradnje načrtovanega. hotela, le začetek se z,aradi izredno zaostrenih gospodarskih razmer ter trenutno nesprejemljivo visokih obrestnih mer prestavlja za nedoločen čas. Danica Milinkovič MARKET DEBRO V LAŠKEM — Dela na marketu Debro so v zaključni fazi. Gradbeno-obrtna instalacijska dela izvaja Ingrad, temeljna organizacija Šentjur. Opremo pa dobavljata Alpos in LTH Škofja Loka. Otvoritev objekta bo za dan republike 29. novembra 1983 Urejeni skladiščni prostori v Ljubljani Napori delovne organizacije Dravinjski dom se bodo obrestovali Novo odprto skladišče v Ljubljani Tako kot vsako leto so si tudi letos delavci v delovni organizaciji Dravinjski dom močno prizadevali, da bi si pridobili in uredili nove lastne delovne in skladiščne prostore, in sicer v temeljnih organizacijah Varnost in Dom. Temeljna organizacija Varnost je dokončno uredila lastne skladiščne prostore za Predstavništvo in delovne prostore za poslovno enoto Zaščita v Ljubljani na Rakovniški 6 v skupni površini približno 800 kvadratnih metrov. V nakup in adaptiranje skladišča z ureditvijo okolice je bilo vloženih nad 15 milijonov dinarjev, Z zagotovitvijo lastnih poslovnih prostorov poslovne enote v Ljubljani je Varnost združila poslovanje na dveh mestih. Ocena kaže, da bosta obe poslovni enoti ustvarili v letošnjem letu nad 600 milijonov prometa in na ta način tudi opravičili dosedanja vlaganja v poslovne prostore. Sozdova gradbišča v besedi in sliki RPPC — Regijsko prehrambeno preskrbovalni center v Celju na Sp. Hudinji Gradbena dela napredujejo po mrežnem planu. Izvajalec del GIP IUIGRA D je že dokončal točkovne temelje in pričel montažo »A B« konstrukcije Pogled na »čaše« temeljev, v katere se montirajo AB stebri. Farme kuncev v sklopu Kmetijskega kombinata Šentjur Kmetijski kombinat Šentjur gradi 5 farm kuncev za 200 samic v sklopu kooperantov temeljne organizacije kooperantov (Štok). Vrednost vseh del se predvideva 4.000.000 po objektu. Temeljni nastavek za farmo kooperanta Janeza Košaka v Gorici pri Slivnici. Objekt se gradi po projektu Emone, dimenzije objekta 8x40m. Zdravilišče Dobrna Zamenjava dotrajanih mazutnih rezervoarjev in instalacij. Dotrajana mazutna rezervoarja se zamenja s stoječim mazutnim rezervoarjem (100 kub. m) in se naredi prelakališče. Pogled na novi stoječi rezervoar z lovilnim bazenom. Dela izvaja GIP Ingrad. Blagovni center in MPI Glavni vhod z vratarnico in rampo v kompleksu »MERX« v Spodnji Hudinji. slike in besedilo: Albin Breznik Zavezujoči sklepi Seja delavskega sveta je bila sklepčna šele po ponovnem sklicu 1. Pod prvo točko je bilo podano poročilo o realizaciji sklepov zadnje seje in potrjen zapisnik. 2. a) Pod to točko je delavski svet obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med sozdom M ERN in sozdom Belje ter sprejel naslednji sklep: Sprejme se dopolnitev že sklenjenega Samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev med sozdom MERX in SOUR Belje PIK RO tvornica šečera, OOUR Proizvodnja šečera, Šečerana, Beli Maitastir v naslednjem: — odobri se povečanje združevanja sredstev od / 0 na 15 milijonov din za dobo 5 let po 16-odstotni obrestni meri, — sestavljeni organizaciji Merx se zagotovi povečana dobava sladkorja letno od 2000 na 3000 ton. — interna banka se zadolži, da skupaj z DO Blagovni center zagotovi dodatna sredstva za združitev v višini 5 milijonov din, — sektor Marketing se zadolži, da redno letno poroča poslovnemu odboru oziroma DS o izpolnjevanju dobav dogovorjenih količin sladkorja, — za podpisnika sprememb in dopolnitev se imenu je predsednik K PO tov. Franc Ban, 2. b) V skladu s sklepom odbora za kavo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije naj bi vsi ozdi, katerih dejavnost je vezana na promet s kavo, podpisali samoupravni sporazum, ki opredeljuje kriterije in merila za oblikovanje cene kave po razmerah na.tržišču in bodo veljali za vso SR Slovenijo. DS je navedeni samoupravni sporazum in aneks k,njemu sprejel in za podpisnika sporazuma pooblastil Franca Petauerja. Hkrati je zadolžil sektor Marketing, da spremlja oblikovanje cen kave po kriterijih in merilih iz sporazuma. 3. Pod to točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval in določil predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozdov oziroma enovitih DO in delavci delovne skupnosti sozda MERX. Članice sozdov bodo predlog sprejemale na svojih zborih ob obravnavanju periodičnih obračunov za tretje tromesečje 1983. 4. Delavski svet je obravnaval devetmesečne rezultate poslovanja in verificiral sklepe kolegija direktorjev. Zaradi doslednejšega usklajevanja osebnih dohodkov na nivoju sozda in v okviru z družbenim dogovorom danih možnosti je DS sprejel še naslednji sklep: V planskih aktih tozdov in DO za l. 1984 bodo delavci predvideli razmerja za razporejanje dohodka. Plane bodo usklajevali na odboru za planiranje sozda, oziroma uresničevali na ravni sestavljene organizacije. 5. Pod to točko je DS obravnaval in določil predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in trajnem poslovnem sodelovanju na področju razvoja in izvajanja računalniško podprtega informacijskega sistema. Članice sozda bodo tudi ta akt sprejemale na zborih ob sprejemanju periodičnih obračunov. 6. Obravnavan in sprejet je bil Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med sozdom Merx in DO Kovinotehno. Za podpisnika, sporazuma je bil imenovan predsednik KPO Franc Ban. V zvezi s to točko dnevnega reda je delavski svet sprejel še sklep, s katerim je zadolžil KPO sozda, da reši določena vprašanja, skladno z določili tega sporazuma, glede aktivnosti Kovinotehne na koroškem področju. 7. Obravnavan in sprejet je bil predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo tovarne kronskih zamaškov v Velintlju v SR Črna gora. DS je pozitivno ocenil tovrstna združevanja sredstev. 8. DS je obravnaval informacijo o aktivnostih na področju gostinsko-turistične dejavnosti v sozdu Merx in podprl usmeritve na tem področju. Hkrati je zadolžil KPO, da koordinira vse potrebne aktivnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev. Halo, halo, ali že veste? Zgodba iz našega okolja Micka: Halo, Rozi, sem slišala, da je bil včeraj sestanek! Nisem prepričana, samo pogovarjali so se, da se nekaj groznega dogaja v naši sestavljeni organizaciji Merx. Rozi: Počakaj, Micka, samo trenutek, ravnokar imam telefon. Halo! A, ti si Poldi, veš, kaj ti moram povedati! Na včerajšnjem sestanku, ki je bil v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti, so sprejemali nemogoče sklepe. Poldi: Pa ja ne misliš'tistega, kar so se včeraj pogovarjali v naši trgovini. Slučajno sem prisluhnila. Počakaj malo, telefon imam na drugi liniji. Halo! Joži, zdravo! Moram ti povedati, da so včeraj v naši sestavljeni organizaciji Merx imeli sestanek, na katerem so sklenili, da bodo krepko spremenili plače delavcem. Vsem se bo zaradi slabih poslovnih rezultatov znižala plača za več 10 odstotkov. Joži: Nemogoče! S plačami gremo dol ob taki draginji! Počakaj, počakaj, bom poklicala kolegico, ki je bila včeraj gotovo na sestanku, saj je tako družbenopolitično aktivna. \ Halo! Nevenka! Halo, povej mi, Nevenka, vse natančno, kaj ste včeraj sklenili na sestanku. Ali gredo res plače dol za 30 odstotkov? Grozno! Nevenka: Prosim? Pro...? Saj je vendar sestanek delavskega sveta sestavljene organizacije Merx zaradi nesklepčnosti odpadel in je prestavljen, zato nismo sprejemali nobenih sklepov. AH ste se zamislili? Ste morda vi tista Micka, Rozi, Joži, Poldi ....? Kandidatne liste usklajene Izvršni sekretar O K ZKS Celje v Blagovnem centru Delovno predsedstvo akcijske ji. To oceno pa morajo posa- rredstavntka Kmetijskega kombinata Šentjur Stanko Lesnika in Bogdan Knez podpisujeta samoupravni sporazum za odkup in prodajo jabolk, ki so ga podpisale kmetijske delovne organizacije sozda Mer c in delovna organizacija Blagovni center. Sporazum ureja način prevzema, skladiščenje in prodajo vsega sadja, ki bo pridelano na plantažah sestavljene organizacije Merx. To je drugi primer sporazumevanja v sestavljeni organizaciji Merx, na osnovi katerega urejamo dohodkovne odnose v celotni reprodukcijski verigi. konference zveze komunistov delovne organizacije Blagovni center se je sestalo, da bi se dogovorili o kadrovskih, vsebinskih in organizacijskih pripravah na volilne konference OO ZK. Seji je prisostvoval izvršni sekretar OK ZKS Celje Srečko Pratne-mer. V oktobru oziroma novembru se izteka dvoletni mandat vodstev osnovnih organizacij ZK, zato je bilo potrebno izvesti temeljite kadrovske priprave, saj je to jamstvo za učinkovito delo--vanje občinske organizacije in osnovnih organizacij ZK. mezne osnovne organizacije konkretneje opredeliti z ocenami lastnih delovnih okolij, upoštevajoč vse elemente, ki na j jih le-ta vsebuje. Sklenjeno je bilo, da morajo biti poročila o delu organizacije, sekretariatov in članov ZK v minulem dveletnem mandatnem obdobju kratka in konkretna. V zvezi z organizacijskimi pripravami je bilo dogovorjeno, da osnovne organizacije tozdov in DS SS uskladijo datume predvidenih volilnih konferenc, da pripravijo gradivo, ki mora biti vsem članom pravočasno posredovano ter da se s po- Prav v ta namen se je sestalo delovno predsedstvo ter skupaj z izvršnim sekretarjem uskladilo kandidatne liste za nova vodstva osnovnih organizacij, za blagajnika, evidentičarja, člana sveta ZK v krajevni skupnosti, člana aktiva komunistov — delavcev iz neposredne proizvodnje ter delegatov za programsko občinsko konferenco ZK. Pri izbiri kandidatov so osnovne organizacije ZK upoštevale vse kadrovske kriterije, zlasti še odnos kandidatov do krepitve socialističnega samoupravljanja in uresničevanja dogovorjene politike zveze komunistov, idejnopolitično usposobljenost kandidatov, ter siceršnje lastnosti kandidatov, da so komunikativni, samoiniciativni, marljivi, disciplinirani in dosledni pri izvajanju dogovorjenih nalog in sklepov. V nadaljevanju je bilo dogovorjeno, da je potrebno izdelati skupno oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbeno-ekonom-skih razmer v delovni organizaci- slovnikom dogovorijo, kako bo potekalo glasovanje. Delovno predsedstvo akcijske konference ZK je razpravljalo tudi o izredno pomembnih vprašanjih s področja SLO in DS, o izdelavi in prenovi varnostnih načrtov, varnostnopolitičnih ocen razmer ter vrsti drugih dokumentov in gradiv s tega področja. Zavedati se namreč moramo, da je izvrševanje nalog SLO in DS vsakdanje delo in aktivnost vsakega posameznika v delovni organizaciji, zato je potrebno narodno zaščito razvijati kot najširšo obliko varovanja in obrambe. Ob zaključku je izvršni sekre: tar pohvali! naša prizadevanja ter opozoril, da je potrebno poudarjati metodo kolektivnega dela ter odgovornost slehernega člana in da je tudi potrebno nenehno preverjati učinkovitost uresničevanja dogovorjenih nalog in stališč. Zdenka Zimšek MEERX ¥SESTHHC ,NOVEMBER 1983 Zaostrene gospodarske razmere terjajo maksimalno angažiranost članov zveze komunistov Ko govorimo'o angažiranosti zveze komunistov, so naši pogledi uprti predvsem v osnovne organizacije. To je v bistvu tudi prav, narobe pa je, da osnovne organizacije nimajo pregleda nad delom članov, tudi tistih, ki opravljajo najodgovoriiejše funkcije in naloge v posameznih okoljih. V sedanjih razmerah moramo hitro, samoiniciativno in ustvarjalno reagirati na probleme svojega okolja, da bi bili bolj sredi življenja, sredi aktualne problematike, ki ne zadeva zgolj gospodarsko političnih ampak tudi medčloveške odnose, odnos do dela in odgovornost do družbene lastnine. Da bomo nalogam kos, moramo v osnovnih organizacijah oceniti, koliko smo kot celota učinkoviti pri utrjevanju svoje avantgardne vloge in v aktivnostih za spreminjanje razmer. V številnih temeljnih organizacijah so komunisti na čelu prizadevanj za doseganje boljših rezultatov in gospodarske stabilizacije. Odprto zavzemajo politična stališča o vseh žgočih vprašanjih v svojem okolju. Pri takem načinu dela je vsem delavcem znano, kaj hoče in za kakšna stališča se bori in zavzema osnovna organizacija zveze komunistov, a žal je takih osnovnih organizacij le malo. Veliko pa je takšnih, ki se doslej še niso znašle v novih razmerah, ki se ne morejo dvigniti nad trenutno stanje v svoji delovni ali temeljni organizaciji, zavzeti kritičen odnos do razmer in spodbuditi akcijo za njihovo spremembo. Ni redek primer, ko delovni ljudje postavljajo vprašanje »zakaj zveza komunistov ni učinkovitejša«? No. in v takih sredinah verjetno tudi sindikat in samoupravni organi ter delegat- ski sistem ne odigra v celoti svoje vloge. Z akcijskim povezovanjem' komunistov v združenem delu smo storili korak naprej. Toda to nas ne sme uspavati, kajti to je stalna oblika idejnopolitičnega delovanja komunistov v delovnih organizacijah in na nivoju sestavljene organizacije. V delovnih organizacijah, kot so Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija in Tkanina lahko pohvalno ocenimo aktivnosti akcijskih konferenc, v ostalih delovnih okoljih pa je potrebno storiti vse, da bodo dosegle nivo ostalih. Poiskati moramo vzroke, zakaj sekretarji zveze komunistov niso upravičili svojega zaupanja ter kakšni so pogledi direktorjev do takšnega stanja. Tudi z delom predsedstva akcijske konference zveze komunistov sestavljene organizacije nismo, zadovoljni. Zadnja seja predsedstva je pokazala na slabosti posameznih članov, ki niso smatrali za potrebno, da s.svojo prisotnostjo prispevajo svoj. delež pri dogovarjanju stališč za razreševanje zastavljenih nalog in ciljev. Za takšno nedisciplino v zvezi komunistov ne sme biti opravičila. Verjetno za neučinkovitost v nekaterih osnovnih organizacijah nosijo krivdo sekretarji ali pa sami člani sekretariata, ker se ne zavedajo odgovornosti ali pa niso kos zahtevni nalogi. Zato moramo prav sedaj temeljito oceniti razmere v osnovnih organizacijah in predlagati za kandidate sekretarjev osnovnih organizaci j tiste komuniste, ki bodo v teh' težkih gospodarskih razmerah kos zahtevni in odgovorni nalogi. Elza Sagadin Ob mesecu požarne varnosti Osnova požarne preventive je delovna disciplina Požar imenujemo vsako ne-nadzirano gorenje, ki ga ne obvladujemo. V delovnem, bivalnem ih naravnem okolju nam požari neprestano uničujejo družbeno in privatno premoženje, življenja ljudi in živali in jim povzročajo opekline ter rane. Vsi ti dogodki se iz leta v leto ponavljajo v čedalje večjem obsegu. Če pogledamo statistične podatke, ugotovimo, da pomenijo škode, ki jih zapustijo požari, veliko uničenih dobrin. Najpogostejši so požari v tistih dejavnostih, kjer je sorazmerno majhna požarna nevarnost, kar potrjujejo ugotovitve, da je stopnja požarne zavesti oziroma kultura 'zaposlenih najnižja ravno tam, kjer je nevarnost za nastanek in razširitev najmanjša, kar jasno kaže na neosveščenost delavcev, ki delajo v teli dejavnostih. Požarno najnevarnejše gospodarske veje tako rekoč ne zaznavajo večjih požarov, škode ob požarih pa so neznatne. Zakon o požarni varnosti nalaga delovnim organizacijam in drugim, da morajo imeti na voljo naprave, orodje in sredstva za gašenje. Brez ustreznega orodja, sredstev in naprav za gašenje požara ni mogoče posredovanje ob začetnem ali razvitem požaru. Da lahko takšna orodja, naprave in sredstva služijo svojemu namenu, moramo usposobiti zaposlene, da jih bodo znali pravi trenutek in pravilno uporabiti. Zaposleni morajo biti temeljito poučeni o vseh nevarnostih, ki pretijo ob požaru in o načinu kako, kje in kdaj uporabiti sredstva, naprave in orodje. Prav tako zakon nalaga vsakemu občanu, da mora, če opazi neposredno nevarnost za nastanek požara ali požar, odstraniti nevarnost, oziroma pogasiti požar, če to lahko stori brez nevarnosti za sebe in druge. Če tega ne more, mora takoj obvestiti gasilsko društvo ali postajo milice. Če se bomo v pravem trenutku lotili gašenja začetnega požara, ga bomo pogasili z vedrom vode, če pa če nam požar razširi, bo imela tudi najsodobnejša gasilna tehnika težave z njim. Največ storimo, če redno skrbimo za požarno preventivo, osnova katere je delovna disciplina. Kjer vlada delovna disciplina, sta tudi red in čistoča. Z/l TO: - - Pravočasno odstranjujmo vse odpadke, vnetljiv prah, mastne krpe, embalažo, ker predstavljajo stalno nevarnost za začetni požar. —- Ne smemo zalagati gasilnih sredstev, prometnih poti in zasilnih izhodov. — Držimo se varnostnih načel pri vnetljivih tekočinah in plinih. Shranjevati in prenašali jih moramo i’ varno zaprtih posodah. Te morajo biti zaprte, nuli če so prazne. Držimo varnostno razdaljo od izvora toplote' oziroma ognja in iskre. — Vzdržujmo kurilne in svetlobne naprave, v njihovo bližino pa ne smemo postavljati gorljivih snovi. — Vzdržujmo električne naprave, da ne povzročijo kratkega stika, ki lahko vname onesnažen Stroj in vnetljive snovi v okolici Ležaje na stroju redno mažimo, da se ne pregreje jo, saj nam lahko pregreti povzročijo požar — Tri varjenju dosledno upoštevajmo navodila o varstvu pri delu — Po izteku delovnega časa preglejmo ožjo in širšo okolico delovnega mesta in odstranimo morebitne povzročitelje požara — Upoštevajmo napis »KADITI PREPOVEDANO«, kajti napis ni samemu sebi namen, temveč nas opozarja na požarno nevarnost: Srečko Ravnjak Izposojeni komentar Mačke na rep, mačka pa ni Ob nastajanju komentarja na ta ali oni dogodek ali temo avtor pričakuje odmev, zato zaostri pero in izziva. Včasih z ironijo, včasih s pretirano blagostjo, pa tudi z nonšalan-co. Ko časopis izide, čaka na reakcijo. Te pa ni in ni. Počasi zagleda črv: kaj, za božjo voljo, se dogaja v tem našem sozdu? Res v vseh zadevah vladajo mir, tišina, soglasje? Ni nasprotnih mnenj? So pridigarske dogm’e res nedotakljive? Res med nami ni ljudi, ki po strokovni plati mislijo drugače, kot se jim ponuja, in niso svojih mnenj, stališč in idej sposobni izkresati javno, ne le za svojim varnim plotom? Kje ste predvsem strokovni in poslovodni delavci? Mar tozdovski in sozdovski problemi niso tako identični ali pa tako različni, da o njih ne bi mogli spregovoriti, jih komentirati in predlagati ter zagovarjati svoja stališča? Boljše in novo se rodi iz različnosti. Molk lahko dokazuje samo dvoje: da nam ni mar za probleme uresničevanja skupne politike sozda, dokler so naši tozdovski stolčki varni in brez pretiranih naporov ustvarjamo dohodek; da naše strokovno znanje, ki ga lahko nadomeščajo z delom pridobljene delovne zmožnosti, sega le do meja tozda in občine, kjer so nas za kilogram kave pripravljeni poslušati kot odposlanca misije svete volje potrošnikov. Je prav, da posamezni problemi dobijo razsežnost šele, ko moramo o njih neposredno odločati, prej pa o njih molčimo, in o slabostih »uradnih predlogov« le šepetamo in mislimo: daleč od boga, vsak svoj bog? Žal, samo ne mislimo, tudi delamo tako. Vesna Bleiweis, Mercator Razgibano delo sindikata v Potrošniku i.i/: ■ Zadnje dni oktobra se je se- so tudi izpostavili vprašanje stalo predsedstvo konference enotnega sistema nagrajevanja sindikata delovne organizacije po delu ter opozorili na trenutni Potrošnik, ha katerem so Teme- 1 socialni položaj delavcev, predv-Ijito ocenili razmere v pošamez- sem trgovskih. Strokovnim složnih osnovnih organizacijah, kri- bam so naložili nalogo, da mo-tično poudariti probleme, na rajo takoj pričeti z aktivnostmi katere v sindikatih vseskozi opo- glede racionalizacije skupnih zarjajo, to je dohodkovno pove- služb, tako v temeljnih organiza-zovanje znotraj sestavljene or- cijah, kakor tudi v delovni skup-ganizacije Merx. V nadaljevanju nosti delovne organizacije. Relativni potenciali prodaje v SFRJ V Inštitutu za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana so izdelali študijo »Relativni potenciali prodaje v občinah, republikah in pokrajinah SFRJ«. Študija je rezultat štiriletnega sistematičnega dela, spremljanja, zbiranja in obdelave podatkov o prodaji blaga dnevne, poltrajne in trajne rabe. Na pregleden in praktičen način so prikazani relativni deleži prodaje izdelkov dnevne (npr.: hrana, pijača), poltrajne (npr.: tekstil, obutev) oziroma trajne (npr.: pohištvo, bela tehnika) rabe v občinah v posameznih republikah (pokrajinah) in v okviru SFRJ ter deleži republik in pokrajin v SFRJ. Najnovejša ITEO-jeva študija je tretja te vrste v Jugoslaviji, (prvo je izdelal ZITleta 1973) in druga v razvojnem delu 1TEO-ja. Tržniški pripomoček, ki je že dolgo v uporabi v drugih razvitejših deželah, si tako utira pot tudi v naše delovne organizacije. Študijo je mogoče koristno uporabljati kot pripomoček za planiranje (prodaje), distribucijo, oblikovanje prodajnih področij, določanje prodajnih kvot, aloka-cijo EP ipd. V zbirki ČLOVEK — DRUŽINA — DRUŽBA bo izšla knjiga DROGE V SVETU 8N PRI NAS______________ avtorjev Leva Milčinskega, Martine Tomori in Franca Hočevarja. Ta knjiga prinaša vsakovrstnemu . bralcu nepogrešljivo vedenje o tem, kaj je droga, zakaj človek išče in zlorablja drogo, kam ga zloraba pripelje in kako mu pomagamo. Cena knjige ja 600 din Za vse novosti iz Založbe DELAVSKA ENOTNOST že lahko pošljete prednaročila na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Celovška c. 43, j Ljubljana. ODMEVI BRALCEV SE V našem tozdu Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem sta se oglasila Marjetka in Jože Teuš ter podala naslednje poročilo v zvezi z letovanjem v počitniškem domu v Biogradu. Prebrali smo članek »Hrana slaba, postrežba dobra« v vašem Vestniku in bi radi dodali naslednje: Letovali smo v sedmi, zadnji izmeni v vašem domu v Biogradu. Naše splošno mnenje je, da smo preživeli deset čudovitih dni, da smo zaradi osebja navezali stike, vzdušja, ki jih gojimo še danes. Ogorčeni smo nad negodovanjem pisca v vašem listu. Hrana, postrežba, organizacija izleta, vse to je bilo odlično,predvsem pa je bila cena dostopna delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Ne razumemo, kako so se določeni gostje (če so to sploh bili) lahko zgražali nad hrano in namestitvijo, saj je v naši zadnji izmeni vladalo splošno mnenje, da nam je lepo. Ti ljudje, ki niso bili zadovoljni, naj gredo naslednjo sezono v na jboljši hotel, seveda s precej debelejšo denarnico. Čudežev pa še tako uslužni uslužbenci ne znajo delati. Nazadnje bi izkoristili še to priložnost, da bi se zahvalili Ivanu, Vlasti, Filetu, Ireni in Nadi ter vsem ostalim za deset lepo preživetih dopustniških dni. Če želite tudi vi prijeten dopust, se nam prihodnje leto pridružite v počitniškem domu Merx v Biogradu. Pa brez zamere vsem tistim, ki so kritizirali. Tovariški pozdrav! Vaša gosta: Marjetka in, Jože Teuš Pripomba konference sindikata DO MPI na članek v 6. številki V 6. številki Vestnika je bila objavljena reportaža »Hrana slaba — postrežba dobra«. Razlog, da je o njej razpravljala konferenca sindikata naše delovne organizacije, je prvi odstavek, ki govori, da sindikat do sedaj še ni razpravljal o problematiki zadovoljivega letovanja delavcev. Konferenca sindikata s to Ugotovitvijo ne soglaša. Res je, da nismo razpravljali o letovanju delavcev v okviru počitniške skupnosti, ker je ta bila šele ustanovljena. Že od ustanovitve delovne organizacije so izvršni odbori in tudi konferenca razpravljali o tem, ali je letovanje v Biogradu še primerno, ker opažamo, da je med delavci vsako leto manjše zanimanje zanj. Delavci smo del regresa? vseskozi namenjali počitniškemu domu v Biogradu, tako da ni bilo sredstev za druge oblike letovanja. Zaradi majhnega zanimanja za letovanje.v omenjenem kraju je bil lansko leto sprejet sklep, da se dom proda in da ne bomo več regresirali oskrbnega dneva. Tudi letos je bil na konferenci sprejet sklep, da zadnjič regresiramo dom v Biogradu in da naj se prične postopek za prodajo. S problematiko letovanja delavcev smo vseskozi seznanjali sestavljeno organizacijo in zato menimo, da to ne bi smelo biti neznano piscu članka. Ne glede na to pa pričakujemo, da se bo letovanje delavcev še naprej urejalo v okviru sestavljene organizacije. Konferenca OO S DO MRI V uredništvo smo prejeli dva odgovora na članek »Hrana-slaba — postrežba dobra«, ki je bil objavljen v 6. številki Vestnika. Pomotoma je na koncu članka izpadel priimek avtorice Jane Mladenovič. Najprej odgovor na pismo Marjetke in Jožeta Teuš, ki sta verjetno prebrala samo naslov, ne pa celotnega članka. Iz članka ni razvidno, da bi bili vsi gostje nezadovoljni, vendar moram ponovno poudariti, da so nekateri upravičeno »nergali« zaradi stvari, ki se bi jih dalo z boljšo organizacijo dela odpraviti in tako bi še tisti del nezadovoljnih ljudi lahko spravili v dobro voljo. Res pa je tudi, da so se razmere do zadnje izmene, v kateri ste letovali vi, zaradi kopice pritožb bistveno spremenile, tako da so se verjetno tudi že navadili kuhati okusneje, brez ponavljajočih se jedi. In še odgovor konferenci sindikata delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Zakaj sem napisala, da do danes še nihče ni razpravljal o problematiki letovanja in ustanovitvi počitniške skupnosti. Zato, ker sem večkrat pozvala presed-nike sindikata (članek o regresu itd.), naj napišejo mnenje njihovih delovnih okolij. Pa žal vse do danes nisem prejela niti enega članka ali zapisnika osnovne organizacije sindikata ali odgovora predsednika sindikata. Kako pa naj potem vem, kdo je razpravljal in kdo ni, če v uredništvo ne prihajajo članki, če na pomembne konference sindikata ali pa tudi druge družbenopolitične organizacije nikoli ne povabite urednika glasila. Jana Mladenovič BOLEZEN IN UPANJE Zdravje je največje bogastvo. Dokler je človek zdrav, ga ne zna ceniti tako, kot če bolan. A potem je že prepozno. Vsaka doba prinese s sabo kakšno bolezen, ki ji sodobna medicina ne more do živega. Tudi našemu času ni prizaneseno. Ko se nekega dne zaveš, da si tudi ti žrtev take bolezni, sc ti svet podre. Težko bi opisala prve dneve svoje osebne krize. Omenjeno stanje lahko razume le človek, ki je to okusil in preživel. Boleče vprašanje, ki se mi je trgalo iz srca, je bilo: »Pa zakaj tudi jaz?« Duševno krizo pred operacijo in po njej — vse sem preživela in se trdno oklenila upanja, da bom ozdravela. Vedela sem, da mnogo ljudi živi s to boleznijo in če ne ozdravijo, vsaj preživijo in zakaj bi morala ravno jaz umreti? In ker volja toliko pripomore pri okrevanju, sem je zbrala polno mero in si govorila »MORAM ŽIVETI«. Bolezen se je potuhnila in po nekaj mesecih znova butnila na plan. Spet sem zapadla v krizo in duševne stiske so me skoraj zlomile. V družinskem krogu nisem našla mnogo opore — za mojo mamo, ki je bila še vsa zlomljena od očetove smrti, je bil to ponoven šok. Mož je bil prizadet in mi ni znal nuditi duševne pomoči. Le moji sestri sta me bodrili. Ko sem zvečer legla in so prišle črne misli, da sem s solzami v očeh božala spečega sina in trepetala, da bi ga morala za vedno zapustiti. Srce se mi je trgalo ob tej misli. Tako čustven je moj fantek in jaz moram živeti, da bom skrbela zanj, dokler ne odraste. Na svetu je toliko lepih stvari in lepo je živeti. Kljub vestnemu delu zdravnikov v Onkološkem inštitutu v Ljubljani se moje zdravje le počasi izboljšuje. Moja bolezen je kakor kalna voda, ki ji zapreš pot in na drugem mestu butne na dan. Še vedno upam, da bom ozdravela, oziroma premagala bolezen, ker moram živeti. Pridejo trenutki, ko razmišljam — če bi bogate dežele na svetu, ki dajejo ogromne vsote denarja za oboroževanje, dale del tega denarja za medicinska raziskovanja, bi se gotovo našlo stoodstotno zdravilo tudi za nas, rakave bolnike. Nekega dne v septembru so me zopet obiskale sodelavke iz Pivnice Šentjur: Štefka Pušnik, Vida Leban, Irena Kostanjšek, Darja Kralj in Marjana Anderluh. Srečna sem, ker se me spomnijo. Vsem hvala za obiske in darilo. Lep pozdrav Rozika Šturbej V premislek ko gre človek na pogreb svojca, prijatelja ali znanca, ima priložnost videti veliko število vencev in tudi raznega drugega cvetja, ko pa čez nekaj dni obišče grob, je ta prazen, le kakšen šopek cvetja krasi pokojnikov grob. Vsi venci pač končajo na suk^ču in toliko denarja je vrženega proč. Tmi podjetje MERX, kolikor mi je znano, se spomni ob smrti člana ali upokojenca svojega podjetja in mu za slovo podari venec. Prav in lepo je,-da je tako. Vseeno pa menim, da bi namesto venca lahko podjetje namenilo denar v humane namene, kar bi bilo v splošno družbeno korist. Saj družinski člani umrlega tako ali tako podarijo vence, zato mislim, da en Venec iie bi prizadel žalujočih. Zato predlagam sledeče: nadomestek za venec naj se nameni v humane namene, družini umrlega naj se pisno izrazi sožalje, obenem pa naj se zabeleži, da se je namesto venca nakazal denar npr. za dograditev celjske bolnišnice ali pa za Onkološki inštitut v Ljubljani. Ker prejemamo MERX VESTNIK vsi upokojenci in člani podjetja, bomo to vsi Vedeli, seveda če bo predlog sprejet. S tem je potrebno seznaniti sindikat in ostale organizacije ter se pozanimati za njihovo mnenje in stališče. Vsako leto doslej ste nas ob koncu leta upokojence povabili na družabno srečanje in če bo tako tudi letos, se bomo lahko tudi tam o zadevi pogovo- Franc Godnik Spoštovani tovariš Franc! V uredništvu se razveselimo vsakega pisma, ki nam ga napišejo naši bralci, še toliko bolj pa, če nam v pismu kaj predlagajo naši upokojenci, s katerimi imamo vse leto dobre stike samo preko na šega glasila Vestnik. Vaš predlog je uredništvo posredovalo konferenci sindikata sozda Merx in takoj ko se bo odloči la, vam bomo odločitev posredovali po pošti ali pa objavili v Vestniku, tako da se bodo z njim seznanili tudi ostali delavcipn upokojenci. Moramo priznati, da je vaša pobuda dobra. Na družabno srečanje pa boste, dragi upokojenci, povabljeni tudi letos. Nismo pozabili na vas, saj ste večinoma bili naši dolgoletni sodelavci in ste prav tako vsi pripomogli, da je sestavljena organizacija Merx danes tako napredovala iz majhnih delovnih organizacij v velik sistem. Oglasite.se še kaj. K pisanju vabimo tudi ostale upokojence. Napišite nam, kaj vas teži, kateri so svetli trenutki vašega življenja. Uredništvo Obisk predavateljev družbenopolitičnega izobraževanja v Blagovnem centru Center za družbenopolitično izobraževanje Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane je za svoje predavatelje in predavatelje delavskih univerz s področja zahodne Slovenije organiziral seminar na,temo »Samoupravljanje in delegatski sistem — analiza nekaterih vzrokov za zastoj« v Zdravilišču Dobrna. Na seminarju so razpravljali o organizacijskih vzrokih za zastoje v razvoju samoupravljanja, o procesu samoupravnega odločanja in o delegatskem sistemu v delovni organizaciji ter o načrtovanju družbenopolitičnega izobraževanja. Za predstavitev samoupravnega delovanja in delegatskega sistema so izbrali v sožcl MERX delovno organizacijo Blagovni center. Slušateljem je bilo v pisni obliki posredovano gradivo, v katerem je bil predstavljen tozd Transport in obrtne storitve. Teze za seminar so vsebovale misli o uresničevanju samoupravljanja — normativno ureditev. kadrovsko strukturo, dejavnost, organiziranost organizacijskih enot, delovanje organov upravljanja, pripravo gradiv za odločanje, uresničevanje dogovorjenih sklepov in nalog ter opredelitev delovanja delegatskega sistema — s pozitivnimi in negativnimi spremljajočimi dejavniki. Ob obisku slušateljev je bil najprej organiziran ogled te- meljne organizacije Pražarna, kjer so videli stroje za praženje kave. Pojasnjeno jim je bilo, da je to ena izmed najsodobnejših pražarn, saj se praži kava na topli zrak in ne mehanično kot drugod. Ogledali so si tudi postopek embaliranja vseh vrst dišav, koruze pokovke, drobtin in sladkorja ter izdelavo bmtbonov rne-lisnic. Nato pa so si ogledali še skladišče prehrambenega blaga temeljne organizacije Prehrana, k jer so lahko videli organiziran postopek od sprejemanja, skladiščenja. komisioniranja do izdaje blaga in natovarjanja na kamione.. Navzoči so ugotovili, da tu zaposleni delavci opravljajo svoje naloge v izredno težkih delovnih razmerah, saj je blago skladiščeno v štirih etažah, ki so med seboj povezane le s transportnimi trakovi. Za notranji transport je na razpolago le nekaj viličarjev ter ročnih vozičkov. Vodja skladišča je slušateljem pojasnil, da so dejanske razmere zahtevale novo investicijo, to je gradnjo novega regijskega prehrambeno-preskrbo-valnega centra, v katerem bodo ugodnejše delovne razmere ter zagotovljena hitra, in kvalitetnejša preskrba prebivalstvi.: Po ogledu so se slušatelji seminarja zbrali v Narodnem domu, kjer je bil organiziran razgovor s predstavniki organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij tozda Transport in obrtne storitve ter delovne organizacije Blagovni center. V razgovoru so slušatelji zastavili vrsto zanimivih vprašanj s področja dohodkovnega povezovanja, sporazumevanja in dogovarjanja, delovanja samoupravnih in sindikalnih skupin, vloge samoupravne delavske kontrole in njene učinkovitosti, demokratičnosti pri razreševanju vprašanj v posameznih delovnih okoljih, o sestankovanju med delovnim časom ali izven njega, o delovanju delegacij za zbor združenega dela in delegacij za skupščine SIS družbenih dejavnosti oziroma SIS materialne proizvodnje, o delovanju in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, informiran ju in še zlasti o oblikah samoupravnega in družbenopolitičnega izobraževanja. Predstavniki temeljne oziroma delovne organizacije so pojasnjevali in" odgovarjali na zastavljena vprašanja, na osnovi česar so se ugotavljali pozitivni in negativni dejavniki pri uresničevanju samoupravljanja in delegatskega sistema. Menimo in prepričani smo, da so takšne oblike izmenjav izkušenj in ugotavljanja dobrih in slabih strani delovanja samoupravljanja kar najboljša pot za njegov nadaljnji razvoj in odpravo vzrokov za njegov zastoj. Zdenka Zimšek Eqtiip hotel 1983 Mednarodna razstava gostinske in hotelske opreme ter pripravljanja jedi Eguip hotel 1983 v Parizu je velika mednarodna razstava, ki je bila letos razdeljena na tri dele in sicer: razstavo opreme za gostinstvo in hotele od pohištva, tekstila do svetil, razstavo tehnične opreme in pripravo različnih jedi ter razstavo opreme za obrate družbene prehrane. Splošen vtis z razstave je bil, da tudi na to področje v vedno večji meri prodirata avtomatizacija in elektronika, saj je bilo opaziti ogromno proizvajalcev najrazličnejše gostinske opreme, ki je veliko bolj izpopolnjena, kot je v povprečju pri nas v uporabi. Posebno področje predstavljajo proizvajalci registrskih blagajn, ki so v bistvu že majhni računalniki, saj vsebujejo vrsto programov, s katerimi je možno voditi poslovanje hotela z več sto sobami. Žal je ta oprema v tem trenutku našim gostincem in hotelirjem skoraj nedostopna, kajti uvoza ni. Sicer ima več tujih proizvajalcev svoje licenčne partnerje tudi v Jugoslaviji, vendar ti delajo samo del proizvodnega programa in še to preprostejši del. Posebno je bil zanimiv del razstave, kjer so prikazovali delovanje opreme in pripravljanje jedi, zlasti na hitro (fast food). Sicer je zanimivo, da se je na Zahodu zelo razmahnilo pripravljanje hitro pripravljene hrane in da se vse več ljudi hrani na ta način — čeprav ta sistem prehran jevan ja pri nas še ni .zelo razvit, pa je bilo zanimivo videti, da je izbor jedi veliko obsežnejši, kot ga poznamo iz naših hotelov, kjer navadno pripravljajo le sendviče, hod-dog, pizze in morda še kaj. Res je, da se vrste . že pripravljenih jedi pri nas ne dobi, ker pač ni ustreznega proizvajalca, toda razstava je nudila možnost za vrsto idej. Razstava je bila v vsakem primeru zanimiva, saj je združila vse pomembnejše proizvajalce opreme v Evropi, pokazala pa je tudi vrsto idej, ki se jih lahko uporabi tudi pri nas. Mislim, da bi bilo prav, da bi se takšnih razstav udeleževali tudi naši strokovnjaki, saj so prav gotovo močan vir novih idej in znanja, marsikaj zanimivega, kako praktično poteka delo v bistrojih in drugih manjših lokalih, pa seveda nudijo tudi velika mesta, kjer navadno takšne prireditve so. Na razstavi je bila na voljo tudi strokovna literatura, ki je skupaj s katalogom razstave na razpolago vsem zainteresiranim. Jure Toplak stran 6 NOVEMBER 1983 I MMlillllli V ; Razvrstitev ekip pred halo Golovec TRIM IGRE MERX KONČNI REZULTAT: točk 1. Blagovni center Celje 342 2. Potrošnik Celje 265 3. Tkanina Celje 258 4. Mlinsko-predelovalna industrija ' 208 5. Delovna skupnost sozda 182 6. Dravinjski dom Slov. Konjiču 135 7. Teko Celje 112 8. Gostinsko pod. Celje 103 9. KZ Celje 66 10. Avtotehnika Celje 39 1.1. Moda Celje 30 12. Turist Nazarje 10 13. Zdravilišče Dobrna 9 14. KZ Laško 5 V soboto 1. oktobra se je zbralo pred športno-rekreacijskim centrom GOLOVEC v Celju kljub slabemu vremenu okoli 560 tekmovalcev in tekmovalk ter drugih športnih delavcev na 3. TRIM igrah sozda MERX. Od 19 delovnih organi- zacij in DS SS sozda MERX je sodelovalo 13 delovnih organizacij in DS SS sozda MERK. Po razvrstitvi ekip, otvoritvenem pozdravu in v upanju, da se bo v poznejših dopoldanskih urah pokazalo tudi sonce, so se ekipe skupaj z vodji napotile na svoja tekmovalna mesta. Vse discipline, razen teka, so potekale v objektih Golovca. Kot na lanskih trim igrah so tudi v letošnjem letu prvo mesto zasedli tekmovalci DO Blagovni center ter osvojili pokal medobčinskega sindikalnega sveta občine Celje v trajno last. Rezultati pa so naslednji: ŽENSKE: točk 1. Blagovni center Celje 140 2, Tkanina Celj" 118 3, Potrošnik Celje 113 4. Mlinsko-predelovalna industrija 81 5. Delovna skupnost sozda 66 6. Teko Celje 62 7. Moda Celje 30 8. Dravinjski dom Slov. Konjice 30 ^9. Gostinsko podjetje Celje 29 10. Kmetijska zadruga Celje 25 MOŠKI: točk 1. Blagovni center Celje 202 2. Potrošnik Celje 152 3. Tkanina Celje 140 4. Mlinsko-predelovalna industrija Celje 127 5. Delovna skupnost sozda 116 6. Dravinjski dom Slov. Konjice 105 7. Gostinsko podjetje Celje 74 8. Teko Celje 50 9. Kmetijska zadruga Celje 41 10. Avtotehnika Celje 39 11. Turist Nazarje 10 12. Zdravilišče Dobrna 9 13. Kmetijska zadruga Laško 5 ? 'V ■ Start plavalcev — moških nad 35 let starosti ilSH : ■ SeiČlIsBi UVRSTITEV IN REZULTATI POSAMEZNIKOV V POSAMEZNIH DISCIPLINAH STRELJANJE Ženske: krogov L Zdenka ZIMŠEK Blagovni center Celje 155 2. Davorka NOVAK Blagovni center Celje 148 3. predstavnica iz Tkanine 146 Moški: 1. Viktor PLEŠEJ Blagovni center Celje 179 2. Marjan ZALOŽNIK Teko Celje 169 3. predstavnik iz MPI Celje 167 KEGLJANJE Ženske: kegljev L Zdenka ZIMŠEK Blagovni center Celje 189 2. Majda VRTAČNIK Tkanina Celje 188 3. Olga ZALOKAR Tkanina Celje 154 Moški: L Maks MAČEK delovna skupnost sozda 219 2. Zlatko RADIČ Blagovni center Celje 218 3. Zdravko BOŽIČNIK Tkanina Celje 208 TEK Ženske nad 35 let: dos. čas 1. Vera KRAMARIČ Blagovni center Celje 2:33,4 2. Olga GOBEC 3. Milica MESARIČ Ženske do 35 let: 1. Marija ŠTRAUS 2. Jelka ČUK 3. Branka ŽIVIČNJAk Moški nad 35 let: L Rudi KAJTNER 2. Jože PETAUER 3. Marjan PLANKL Moški do 35 let: 1. Stojan MARELJ 2. Marko BOŽIČNIK 3. Gorazd TRBOVC PLAVANJE Ženske nad 35 let: 1. Ida GORIŠEK 2. Zdenka ZIMŠEK 3. Marica CELESTINA Ženske do 35 let: 1. Helena MUHOVEC 2. Jerica ARNOL 3. Snežana ROZMAN Blagovni center Celje 2:39,0 Moški nad 35 let: MPI Celje 2:42,6 1. Ljubo MLINARIČ Tkanina Celje 0:35,9 2, Milan NIKOLIČ MPI Celje 0:37,0 3. Slavko PINTER Tkanina 0:38,2 Tkanina Celje 1:47,1 Tkanina Celje 2:00,4 Moški do 35 let: MPI Celje 2:02,1 I. Boris KMET Potrošnik 0:29,9 2. Miro ČMER KZ Celje 0:30,6 3. Jani LOJEN Tkanina 0:32,1 MPI Celje 3:16,2 delovna skupnost sozda Potrošnik 3:22,2 3:25,9 REZULTATI 3. Mlinsko-predelovalna PO POSAMEZNIH industrija Celje 621 DISCIPLINAH: 4. Delovna skupnost sozda 595 Turist Nazarje Tkanina Celje Gost. pod. Celje 2:57,2 2:57,4 3:06,5 „ „ 5. Tkanina Celje 547 STRELJANJE 6 Potrošnik Celje 500 Ženske: krogov 7- Gostinsko podjetje Celje 500 L Blagovni center Celje 578 8- Dravinjski dom Slov. 2. Tkanina Celje 536 Konjice 498 MPI Celje Blagovni center Potrošnik Potrošnik KZ Celje Drav. dom Sl. K. 0:57,2 0:58,8 1:01,0 0:37,4 0:38,1 0:41,3 3. Teko Celje 486 4. Delovna skupnost sozda 473 5. Potrošnik Celje 454 6. Dravinjski dom Slov. Konjice 436 7. Mlinsko-predelovalna industrija Celje 396 8. Moda Celje 351 Moški: krogov 1. Blagovni center Celje 647 2. Teko Celje 624 9. Avtotehnika Celje (1 tekmovalec) 83 KEGLJANJE Ženske kegljev 1. Tkanina Celje 620 2. Blagovni center Celje 572 3. Potrošnik Celje 555 4. Teko Celje 509 5. Moda Celje 449 6. Gostinsko podjetje Celje 441 m MERK VESTNIK etra NOVEMBER 1983 iO Ir; r •^ ., Predstavniki prvih treh uvrščenih ekip iz delovnih organizacij Tkanina, Blagovni center in Potrošnik (od leve proti desni) Posvetovanje o planiranju Zveza ekonomistov Slovenije, Društvo ekonomistov Maribor je organizirala X. jubilejno posvetovanje o planiranju v Portorožu 20. in 21. oktobra 1983. Namenjeno je bilo vsem poslovodnim delavcem, planerjem in analitikom, članom odborov za pripravo planov v ozdih in tudi drugim strokovnim in družbenopolitičnim delavcem. Posvetovanja so se udeležili tudi nekateri planerji in analitiki iz sozda »MERX« z namenom, da si izpopolnijo znanje na področju planiranja in ekonomskih analiz. Obravnavana so bila aktualna vprašanja o enotnejši metodologiji, izmenjane pa so bile tudi praktične izkušnje za enotnejše delo pri pripravi kakovost- nejših planskih aktov za naslednja planska obdobja. Podane so bile aktualne naloge in problemi uresničevanja srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981 do 1985 v razmerah zaostrenih, stabilizacijsko usmerjenih možnosti razvoja. Zlasti pa so poudarjali temeljne naloge in oceno možnega gospodarjenja v letu 1984. Razpravljale! so podali tudi značilnosti in probleme planiranja proizvodnih in trgovskih ozdov ter priprave strokovnih osnov za pripravo dolgoročnih planov. Tako kot vsako leto so tudi letos na posvetovanju sodelovali — podpredsednik Izvršnega sveta SRS VLADO KLEMENČIČ — Republiški komite za družbeno planiranje SRS — Zveza sindikatov Slovenije — Zavod SRS za družbeno planiranje ter drugi. Udeleženci posvetovanja menimo, da je glede na zaostrene gospodarske razmere nujno povezovanje in usposabljanje planerjev iz cele Slovenije, saj mora pri zastavljenih nalogah stabilnega in usklajenega celotnega gospodarskega razvoja imeti večjo vlogo realno planiranje. Osnove in metodološki pristopi k dolgoročnemu planiranju, dani na tem posvetovanju, bodo jrrav gotovo strokovna osnova za nadaljnje delo pri oblikovanju sistema planiranja za sozd, ki ga je treba v prihodnjih letih docela poenotiti. Bron ja Romanič Kegljanje je vedno ena od najbolj priljubljenih disciplin na športnih igrah 7. Delovna skupnost sozda 439 8. Dravinjski dom Slov. * Konjice 406 9. Mlinsko-predelovalna industrij Celje 405 Moški: kegljev L Tkanina Celje 789 2. Delovna skupnost sozda 736 3. Blagovni center Celje 722 4. Potrošnik Celje 676 5. Dravinjski dom Slov. Konjice 604 7. Teko Celje 576 8. Avtotehnika Celje 564 9. Gostinsko pod. Celje 549 10. KZ Celje 478 11. KZ Laško (3 tekmoval.) 288 NAMIZNI TENIS Ženske: 1. Teko Cel je * 2. Potrošnik Celje 3. Blagovni center Celje 4. Delovna skupnost sozda 5. Moda Celje 6. MPI Celje 7. Tkanina Celje Moški: L Delovna skupnost sozda 2. Potrošnik Celje ■ [ 3. Gostinsko podjetje Celje 4. Blagovni center Ciplje o 5. Tkanina Celje 6. Teko Celje . ■ ■ . 7. Avtotehnika Celje 8. MPI Celje 9. Dravinjski dom Slov. Konjice MALI NOGOMET 1. Dravinjski dom Slov. Konjice 2. Blagovni center Celje 3. Avtotehnika Celje 4. Gostinsko podjetje Celje 5. Potrošnik Celje 6. Delovna skupnost sozda 7. Teko Celje 8. MPI Celje 9. Teko Celje ŠAH 1. Dravinjski dom Slov. Konjice 2. Blagovni center Celje 3. MPI Celje 4. Potrošnik Celje 5. Tkanina Celje 6. Delovna skupnost sozda 7. Zdravilišče Dobrna VLEČENJE VRVI L KZ Celje 2. Tkanina Celje 3. Blagovni center Celje 4. MPI Celje 5. Potrošnik Celje 6. Dravinjski dom Slov. Konjice TEK Ženske nad 35 let: 1. Blagovni center Celje 2. MPI Celje 3. Tkanina Celje 4. Potrošnik Celje I - *■ : ,i: " . Ženske dp>35 Jet{ : Os 1. Tkanina-Celje c; 2. Blagovni center Celje 3. MPI Celje l-.Z/ ! 1 :>v ' ,,4,,- Gostinsko podjetje Celje- v ,5» Delovna skupnost sozda ;6f. Potrošnik Celje , , Moški nad 35 let: L Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. MPI Celje 4. Tkanina Celje 5. Delovna skupnost sozda (2 tekmovalca) Moški do 35 let: 1. Blagovni center Celje 2. Potrošnik Celje 3. Tkanina Celje 4. Gostinsko podjetje Celje 5. MPI Celje 6. Turist Nazarje 7. Delovna skupnost sozda (2 tekmoval.) PLAVANJE Ženske nad 35 let: L Potrošnik Celje 2. Blagovni center Celje 3. Tkanina Celje 4. MPI Čelje (3 tekmoval.) 5. Delovna skupnost sozda (2 tekmoval.) Ženske do 35 let: L KZ Celje 2. Potrošnik Celje 3. Blagovni Center Celje 4. Dravinjski dom Slov. Konjice 5. Delovna skupnost sozda 6. Teko Celje 7. Tkanina Celje 8. MPI Celje 9. Gostinsko podjetje Celje (3 tekmoval.) Moški nad 35 let: 1. Blagovni center Celje 2. MPI Celje , ’3. Potrošnik Celje 4. Tkanina Celje 5. Delovna skupnost sozda (2 tekmoval.) Moški do 35 let: 1. Blagovni center Celje 2. Dravinjski dom Slov. Konjice 3. Tkanina Celje 4. MPI Celje 5. Potrošnik Celje 6. KZ Celje 7. Gostinsko podjetje Celje (2 tekmoval.J 8. Delovna skupnost sozda (2 tekmoval.) Al’ prav se piše... Jezik je naše največje bogastvo in dolga stoletja smo ga morali čuvati in ohranjati, da ga niso številni sosedje vsrkali vase. Zato so ga naši najboljši možje čistili, ga bogatili z ljudskim jezikom in tudi očistili nepotrebnih tujk. Več kot mesec dni sem brala dopise, zapisnike, gradiva z namenom, da sem si iz njih izpisovala besede, ki jih ne bi smeli uporabljati, bodisi, ker so tujke ali pa je njihova raba nepravilna. Včasih sem na nekatere napake pisce omenjenih tekstov opozorila, toda posledice: užaljenost, prizadetost... Odločila sem se, da bom ubrala drugačno pot. Napisala bom seznam besed, ki že v omenjenih tekstih najbolj »bodejo v oči« in zanje poiskala ustrezna nadomestila v Slovenskem pravopisu 62, Slovarju tujk in v knjižici Janeza Gradišnika — Se znamo slovensko, ter jih objavila v glasilu Vestnik. Nekatera najpogostejša gesla in njihova PRAVILNA RABA ANALIZA razčleniti, razstaviti, razčlenjevanje, AKTIVEN delaven, dejaven FAKTURA račun (za poslano ali prodano blago) GLOBALEN celoten ■ INDEKS kazalec (v praktični rabi bi bilo včasih bolje, če bi rabili: kazalec rasti, primerjava...) IZGUBAŠ izgubar (pripona-aš je iz madžarščine) IZJASNITI (SE) pojasniti, razodeti (če koga vabijo, naj se »izjasni o čem«, to pomeni, naj o tem izreče svoje mnenje, naj pove svoje stališče) IZDOBAVITI nelepa skovanka in jo slovenski pravopis 62 prepoveduje IZDVAJATI oddelitev IZDVOJITI oddeliti IZPOSTAVITI poudariti '(lahko rabimo: narediti opazno, pritegniti prozornost) : KONCEPT: zamisel, načrt, osnutek KUMULACIJA nakopičen, zbran, skupen KONTEJNER zabojnik NAJAVITI (SE) SP 62 priporoča rabo naznaniti, napovedati NUDITI ponujati, dati OBELEŽITI, OBELEŽJE zaznamovati, označiti ODPASTI napačna je raba: »Na tozd odpade 70 % izvoza.« Pravilno bi bilo: Na tozd pride 70 % izvoza. Odpadne vode ne »odpadejo« — pravimo jim odplake itd. r OSVEŠČEN izraz pogosto napačno rabimo. Osvestiti pomeni, zbuditi se iz nezavesti. Primer: Najbolj osveščeni — najbolj razgledani; dogodki so nas osvestili — so nam dali vedeti, dali spoznati PLAN načrt (plan je.tujka). Glagol iz besede je planirati slovensko— NAČRTOVATI (včem je petletni načrt slabši od »petletnega plana« ) PREVENTIVEN preprečevalen, (ob) varovalen ukrep PROGRAMIRATI načrtovati spored, razpored, prikaz (pogosto bi lahko izraz programirati nadomestili z bolj ustreznim) PROJEKT načrt,zamisel, namera, naklep (projektirati — načrtovati, projektant — načrtovalec) POKAZATELJ kazalec, kazalnik POSREDI vmes (posredi je neslovensko) POTROŠITI, POTROŠNJA porabiti, poraba, porabnik REKONSTRUKCIJA obnovitev, prenarediti SOVPADATI ujemati se (sovpadati je glagol, izposojen iz ruščine) SPROVAJATI, SPROVEST1 uveljaviti, uresničiti SANACIJA urejanje, izboljšanje (ozdravitev po zdravstvenih predpisih) VZDUŠJE ozračje ZAHVALJUJOČ po zaslugi, zaradi, zavoljo ZAINTERESIRATI pridobiti koga, zavzeti, zbuditi komu zanimanje za kaj Pogosta je obilica tujk ali skovank kot na primer: sankcionirati, abso!uten;banalen, ekvivalenca, fiksen, kalkulirati, minimalen, . šema, varianta... Za vsa našteta in druga gesla imamo lepa domača imena. Res je, da mnogo udomačenih tujk pravopis dopušča, vendar bi bilo primerneje, če bi se jih izogibali. Uporabljamo tudi individualni poslovodni j organ, namesto da bi uporabljali preprosteje — direktor; vzgojnovarstvena ustanova — vrtec. Individualni kmetijski proizvajalec je bil včasih — kmet itd. itd. Čez noč se ne da ničesar odpraviti, vendarle naj bo zapisano vsaj za razmišljanje. MERK VIESTNflK STRAN S NOVEMBER 1983 NAGRADNA KRIŽANKA ZA NAS DRUŽINSKI KROG NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU ZNAMENI- TOST PULJA DELI ZORANEGA POLJA ST. SARAJEVSKI NOGOMETAŠ IN TRENER (IVICA) GOROVJE V SEV.-ZAH. SLOVENIJI PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA SELEN REKA NA PELOPONEZU (EVROTAS) NESKRBNO NEKVALI- TETNO DELO SESTAVIL: R. N. VZHOD (anql.) SL. UMETN. ZGODOVINAR LETNI GOZDNI POSEK MESTO V SEVERNI FRANCIJI SLAVKO KOLAR MESTO V IRANU, V AZERBEJ-D2ANU ITALIJANSKI SKLADATELJ IN PISEC LIBRETOV (ARRIGO, »MEFI-STOFELES«) KELTSKI PEVEC IN PESNIK V SR. VEKU NEMŠKI MEŠČANSKI FILOZOF (GEORG) UBOŽICA DEL ROKE OCENA, MNENJE, ZNAČIL- NOST TOVORNA ŽIVAL NAJLAŽJA KOVINA ČEŠKI TENORIST (LEO) BABILON. BOGINJA VRTNA RASTLINA ZELNATA STEBLA SPEVO- IGRA I VETRNI y