—    2    —
Plemenski izbor v vinogradih.
Krivda nezadovoljive rodovitnosti marsikaterega vinograda tiči deloma tudi v tem, da stoji v njem mnogo jalovih trsov, ki sicer bohotno rastejo,, vendar nikdar ali pa prav redkokdaj rodijo.
Ob času pustošenja po trtni uši se je lahko povsod opazovalo, da so se taki jalovi trsi v   starih   vinogradih najdalje upirali po-
ginu in mnogi viničar jih je prenašal nevpo-števajoč njih jalovost, potora zelenega ali suhega cepljenja na amerikansko podlago v novi nasad. Od tam so se prenašali cepiči zopet dalje in tako so se zaplodili ti jalovci tu bolj, tam manje, kakor je pač slučaj na-nesel. Sploh se je cepljevalo in so Se cepi trsje brez ozira na lastnosti trsa, ki da cepiče.
V prvi dobi po prenavljanju vinogradov, ko je rodovitnost teh takorekoč na vrhuncu, ni po jalovih trsih povzročen izpad pri trgatvi tako občuten, kakor pozneje, ko prvotna rodo-vitost popušča, posebno pa še, če pridejo vmes splošno manj rodna leta, kakor n. pr. lani in predlani.
Za prvo je treba se teh jalovcev znebiti na ta način, da se jih precepi na suho v razkol ali pa se trs odgrno do prvega člena pod cepljenim mestom ter nad tem členom odreže ; iz člena požene divjak, ki ga je potem cepiti na zeleno in pogrobati. Lahko se pa cepi tudi tako nizko, da ni treba grobati. Cepiče je seveda vzeti od zanesljivo rodnega trsa.
Za naprej pa, ko bode treba zopet obnavljati vinograde in to bo ponekod kmalu, naj ne zadostuje samo se rešiti jalovih trt, ampak naj se tudi izbira za pleme iz med rodečih samo tiste, ki zadovoljujejo v vsakem oziru bodisi v rodovitnosti in kakovosti, bodisi v odporljivosti proti gnilobi ali drugim boleznim.
Umni živinorejec se ne znebi samo svojih krav-jalovk, ampak on zbira pri ostalih teleta za pleme le od tistih, ki so zdrave, že dobro razvito in se povoljno redijo, ki imajo primerno obliko in so izvrstne dojnice.
Da so ljutomerski konji na glasu kot dobri dirkači, je poleg drugih činiteljev pripisati plemenskemu izboru, ki se tam v tem oziru že vrši dolga leta.
Hanaški ječmen, češka pšenica in rž so dosegli vrhunec popolnosti ie radi smotrenega semenskega izbora.
Kaj se da doseči s pravilnim plemenskim izborom, nam priča, med drugimi kulturnimi rastlinami n. pr. sladkorna pesa, v kateri se nahaja danes do 18 odstotkov sladkorja. Pred dobrimo 100 leti pa, ko"- so radi Napolenono-vega celinskega zaprtja prišli na idejo iz pese delati sladkor, je vsebovala polovico manj sladkorja. S smotrenini izborom, narekovanim po konkurenci je tekom let dosegla sedanjo višino sladkosti, ki se jo pa skuša še vedno zvišati.
Ne samo prikladna zemlja in podnebje, ampak tudi plemenski izbor je pripomogel bosanski slivi do svetovnega slovesa. Bosanci ne izbirajo za razmnožitev le tista drevesa, ki vedno rode, ampak ki dajejo tudi čim večji in čim slajši sad,*ker vedo, da se od dobrega le najboljše blago lažje odda in da le to lahko tekmuje na svetovnem trgu.
Takih in enakih zgledov bi se dalo našteti še nebroj. In tako je tudi vinogradniku dana priložnost, da skuša v bodoče s skrbnim izborom povečati rodovitnost vinograda in od-porljivost trt ter kakovost pridelka. (Konec sledi.)