JUNIJ	
1 T Juvent	
2 S Marcel	
3 C Klotilda	
4 P Presv. Srce	J.
5 S Bonifac	
6 N 3. pobink.	
7 P Robert	
8 T Viktorijau	©
S S Primož	
10 Č Marpareta	
11 P Barnaba	+
12 S Janez Fac.	
IS N 4. pobink.	
14 P Bazil	
15 T Vid	
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Sloveni an Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V, ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
štev. (no.) 113.
chicago, ill., SOBOTA, 12. junija — saturday, june 12, 1937
letnik (vol.) xlvi.
V Youngstownu razpodila policija stavkarje, ki so skušali preprečiti dovoz živil za stavkokaze v tovarni. — V Monroe, Mich., se župan odločil, da bo s silo dal odpreti tovarne za stavkokaze. — V chicaškem okrožju vladal v četrtek mir.
Tekom zadnjih par dni je zopet prišlo do izgredov in spopadov v posameznih krajev, ki so prizadeti od sedanje velike jeklarske stavke, in sicer med stavkarji in oboroženimi javnimi čuvarji miru, ki v teh slučajih igrajo vlogo čuvarjev interesov velikih družb.
Eden takih spopadov se je pripetil v nočnih urah v četrtek zjutraj v mestu Yourgs-town, O., pred vhodom v prostore jeklarske družbe Republic. Stavkarji so skušali tamkaj preprečiti dovoz velikega truka, v katerem se je pripeljal živež za stavkokaze, nastanjene v tovarni Eden tak truk je z veliko naglico pridrvel po cesti in zavozil v tovarniške prostore; ta hitrost je našla pikete popolnoma
NOVA STAVKA GROZI
Delavstvo pri ženskih oblp čilih zahteva izboljšanje.
Chicago, 111. — Med tem, ko cela dežela trpi pod veliko stavko v jeklarski industriji, se pa že slišijo napovedi, da utegne v kratkem izbruhniti še ena stavka, v kateri bi bilo udeleženih kakih 75,-000 delavcev. V četrtek so se namreč zbrali v tukajšnjem mestu distriktni voditelji unije delavstva pri ženskih oblačilih iz 19 držav, da izdelajo načrte za popolno unijoni-ziranje te industrije in za izboljšanje delovnih razmer. V tej industriji so ponekod sra-
NADALJNJA
NASILJA
Naziji pripravljajo nov napad
na svobodo cerkve.
Berlin, Nemčija.— V nemškem notranjem ministerstvu se pripravlja, kakor trdijo vesti, nov udare za katoličane. Poleg tega, da namerava pod pretvezo nemoralnosti med duhovščino zapreti nemška vlada število samostanov in razgnati ' menihe, ima pa v načrtu tudi določbe, s katerimi se bodo mladeničem stavile ovire za vstop v duhovski poklic. Dalje se pripravlja zakon, ki bo strogo prepovedoval duhovščini, da ne sme s prižnic nič drugega govoriti, kakor izključno samo o cerkvenih zadevah.
ao
motno nizke plače; delavke nepripravljener1'' PrišlT p7je'f° zaposl_ene^od 40«do^ J8 ur poročilo, da ima priti še en tak truk, in za tega so se pi-keti bolje pripravili, da preprečijo njegov vstop. Alarmirali so število svojih pristašev, ki so prihiteli s svojimi avto
in dobe za to celih pet osem dolarjev na teden. -o-
STANJE MRS. JERICH IZBOLJŠANO
Chicago, 111. — Mrs. Ana
iti SU JJI1I11LC11 o ovujii!..	.	. ..	,
mobili in blokirali z njimi ti0. Jench soproga urednika te-hod v tovarno. Nastopila pa > l^ta J e bila zadnje dni je takoj policija, vestna v °Pas»° bolna na ^ucmci in
skrbi za družbo, ter navalila na stavkarje z bati, plinskimi maskami in revolverji. Na pomoč je prišel še šerif z 80 možmi in pod to dobro oboroženo silo so se morali stavkarji končno umakniti. 14 pike-tov je bilo pri tem ranjenih.
Isti dan se je v drugem mestu, namreč v Monroe, Mich., pripravljal še en podobni spopad, zopet za isto Republic družbo. Tamkaj pa se je mestni župan, D. A. Knaggs, javno postavil proti stavkujočemu delavstvu in pripravil tla, da se pomore družbi zlomiti stavko. Najprej je na svojo roko uvedel nekako glasovanje med stav-kujočimi delavci, ali se želijo vrniti na delo, ali ne. Ker se je unijskemu delavstvu izdalo od vodstva naročilo, naj se ne udeleži tega glasovanja, češ, da ni avtorizirano-, je bilo seveda tistih glasov, ki so zahtevali povratek k delu, pretežna večina, in na podlagi takega glasovanja je (župan proglasil, da je upravičen za nasilni nastop. Mobiliziral je okrog 200 moških, pretepačev in podobnih, ter tudi nekaj legi-jonarjev in z njimi zasigural varen dostop stavkokazom v tovarno. Istočasno pa se je razglasila vest, da delavstvo ne bo mirno gledalo tega početja, in se je javilo iz Detroi-ta, da pride na pomoč stf.v-karjem osem do desettisoč avtomobilskih delavcev
V chicaškem okrožju je vladal v četrtek pbpolen mir, dasi piketi niso zapustili svojih mest pred tovarnami treh družb, ki so zapletene v sedanjo stavko, Republic, Inland in Youngstown. Predno se podvzame kak nov korak,
je morala biti prepeljana v bolnico. Krizo pa je srečno prestala in je upati, da se bo lahko v kratkem vrnila nazaj domov k družini, ki jo občutno pogreša.
—o-
trije morilci na električnem stolu
Michigan City, Ind. — V tukajšnji državni kaznilnici so v zgodnjih urah ta četrtek prestali trije morilci v električnem stolu smrtno kazen za svoj zločin, ki so ga izvršili pred letom dni. Bili so to neki John J. Poholsky, Frank G. Williams, in Wm. A!. Kuhlman. Četrti, ki je bil zapleten v isti zločin, H. L. Hicks, je vložil priziv na državno vrhovno sodišče, in se mu je zato smrtna kazen začasno odločila. Ta četvorica je lani v juniju umorila nekega upokojenega , ognjegaškei-ga stotnika iz Cincinnati, na kar je od mrtvega trupla odrezala glavo in roke ter vsako posebej skrila. Hicks je priznal, da je on naiel omenjene tri za ta krvavi čin. -o-
zračna zveza z ber-mudo
Port Washington, N. Y. — Po več poizkusnih poletih, ki ga je izvršil leteči čoln Bermuda Clipper na Bermuda otočje in nazaj, se bo to soboto otvoril redni zračni potniški promet med tem angleškim otočjem in Zed. državami.
je vodstvo stavkarjev odločilo, da se počaka odločiiev vladnega odbora za delavske odnošaje glede tega, ali se lahko prisilijo družbe na podlagi Wagnerjevega zakona, da mOrajo skleniti z de lavstvom pismeno pogodbo.
sutherland ne bo re-signiral
New York, N. Y. — Razna domnevanja, da namerava član vrhovnega sodišča Sutherland odstopiti, so se pokazala kot "neutemeljena. Preteklo sredo je namreč Sutherland, predno je odpotoval s parnikom na počitnice v Anglijo, povdaril, da ne misli na resignacijo in da se bo vrnil k otvoritvi zasedanja vrhovnega sodišče v septembru.
--o--
manj družin na relifu
Chicago, 111. — Kakor je objavil mestni komisar za re-lif, se je tekom enega leta, od junija lanskega leta, znižala število družin na relifu za 18 odstotkov, namreč za nekaj več kot 17,000. Točas-no je še na relifu nekaj nad 75,000 družin. Delno se je prišlo do tega znižanja zaradi starostne pokojnine, katero je začelo prejemati 7,619 oseb.
ZAKON GLEDE POROK ODOBREN
Springfield, 111. — Med zastopniki poslanske zbornice in senata tukajšnje državne za-konadaje se je zadnjo sredo zaključila konferenca, ki je izravnala sporne točke v zakonskem predlogu, kateri določa zdravniško preiskavo, predno se izda poročno dovoljenje. Tako odobreni predlog potrebuje samo še pod pisa governerja, da postane zakon.
KRIŽEM SVETA
GEORGIA OSTANE "SUHA"
Atlanta, Ga. — Georgia je ena maloštevilnih držav, v katerih je še vedno v veljavi stroga suhaška postava. In ta postava bo Vudi se v naprej ostala, kajti pretekli torek so se vršile tozadevne volitve jn ljudstvo je s 103,000 glasovi
—	Bruselj, Belgija. — V protest, ker je parlament nameraval povrniti državljanske pravice tistim, ki so jim bile vzete, ker so med vojno sim-patizirali z Nemci, je več sto vojnih veteranih odkorakalo h grobu neznanega vojaka in tam odvrglo svoje vojne me/ dalje.
—	Moskva, Rusija. — Po dolgi bolezni je v Tiflisu podlegla smrti 77 let stara mati diktatorja Stalina, Ekaterina. G. Djugašivili. Umrla je že 4. junija, toda dogodek se je objavil šele zadnjo sredo.
—	Halle, Nemčija. — Pet skladiščinih delavcev na tukajšnjem tovornem kolodvoru je prišlo ob življenje in več drugih je pogrešanih zaradi velikega požara, ki je uničil okrog 300 tovornih železniških vozov. Kako je požar nastal, se ni ugotovilo.
-o-
vojaštvo zasleduje podivjanega zločinca
Manila, Filipini. — Oddelek vojaštva je bil poslan, da izsledi nekega Kalinga Boli, ki je očividno zblaznel in v takem stanju divjaško napada in mori ljudi. Pred dvema tednoma je Boli osumil svojo ženo nezvestobe in je takoj nato umoril z obglavljenjem njo in pet drugih oseb. Nadaljeval je s tem krvavim delom in je postalo njegova žrtev še sedem drugih ženinih sorodnikov.
NAMERAVAN NAPAD
Španski minister trdi, da je vladna armada dobro preskrbljena s tehniškim moštvom.
proti 95,000 odločilo, da se v državi še v nadalje obdrži prohibicija.
Perpignan, Francija.—Vlan dne čete v Španiji nameravajo v kratkem podvzeti veliko ofenzivo na celi fronti proti nacijonalistvom, kakor se je v četrtek izrazil -minister za obrambo, I. Prieto. Pripomnil je, da bo eden namenov te ofenzive ta, da se reši baskovsko mesto Bilbao pritiska, pod katerim točasno trpi.
To veliko splošno ofenzivo je vodstvo vladne armade že precej časa napovedovalo, toda uresničiti načrta ni moglo zaradi pomanjkanja opreme, kakor tudi izvežbanega moštva. Kakor pa je Prieto zdaj povdaril, razpolaga vlada s 500,000 možmi in poleg tega je končno izučila veliko število letalcev, artileristov, graditeljev mostu in podobnega tehniškega osobja, ter ima dovolj tudi zmožnih častnikov. Zdaj je v načrtu še graditev novega brodovja.
Prieto pripada zmerni soci-jalistični struji in je prevzel svoj urad ob zadnji preureditvi vlade, 18. maja. Izkazal se je kot dober vojskovodja zlasti ob svoječasni ofenzivi pri Guadalajara, kjer so doživele italijanske čete 'tako občuten poraz.
-o--
ZRAČNA POŠTNA ZVEZA Z NEMČIJO
Berlin, Nemčija. — Kakor se je izrazilo vodstvo atlantske službe družbe Lufthansa, se bo v juliju otvorila redna zračna poštna zveza med nemškim mestom Frankfur-tom in Zed. državami. Pošta se bo z aeroplanom prepeljala najprej do portugalskega mesta Lisbone, kjer se bo preložila na vodni aeroplan, kateri bo nato preletel Atlantik z vmesnimi postanki na raznih otokih. Skupni čas poleta iz Nemčije v Ameriko je preračunan na 29 ur.
-o---
ŠIRITE AMER.' SLOVENCA
Iz Jugoslavije
Sovražniki križa ne mirujejo: Sredi noči so neznani zločinci z dinamitom razstrelili evharistični križ na Starem gradu v Kamniku. — Smrtna kosa. — Razne dhige nezgode in nesreče iz starega kraja.
POSLEDICE NEPREVIDNE VOŽNJE
HP1- ....^Jfjjpfc*
Slika nam nazorno kaže, kako se pogosto konča blazno in nepremišljeno drvenje z avtomobilom. Z avtom na desni se je vozil v Indianapolisu neki Overton Phillips iz Los Angelesa, in sicer s hitrostjo 110 milj na uro. Neki defekt je povzročil, da se je avto zakrenil ter pri tem treščil v drugi avtomobil, ki ga je vozil neki Geo. Warford. Phillips in njegov sopotnik sta bila ranjena, Warford pa ubit.
Z dinamitom nad evharistični križ
Kamnik, 13. maja. — Kakor se je v zadnjem času zgodilo že v več krajih na Slovenskem, je padel v današnjih zgodnjih jutranjih urah tudi naš evharistični križ v Kamniku kot žrtev oboževate-ljev rdeče Španije in boljše-viške Rusije. Okoli pol 1 ponoči je nenadoma zagrmel silen strel. Kamniški prebivalci so vstajali in pri oknih vsi začudeni in vznemirjeni skušali ugotoviti, kaj naj pomeni strel sredi noči. Oni, ki stanujejo blizu Starega gradu so takoj za tem, ko je odjeknil strel,slišali močan trušč. Kmalu pa je ves Kamnik zvedel, da je zločinski bogoskrunski strel raznesel evharistični križ, ki je prej kot nekak varuh in pomnik vsem tako ponosno stal vrhu razvalin Starega gradu.
Na razstreljenih kosih ev-harističnega križa se točno vidi, da je to bogoskrunsko dejanje bilo skrbno pripravljeno. Križ je bil navrtan in je bil vanj vložen dinamit, do katerega je vodila vžigalna vrvica, ki je segala do pobočja grička.
Kmalu po eksploziji sta bila kamniška stražnika pod Malim gradom. Tam je bilo zopet vse mirno, kakor prej, predno je počil strel. Nikjer nista mogla opaziti kakega človeka. Danes zjutraj sta stražnika s številnimi kamniškimi meščani najskrbneje preiskala vseokrog razvalin starega gradu, da bi našla kakšno sled za človekom, ki mu je bil tako v napotje tudi evharistični križ. Nista pa mogla ugotoviti drugega, kakor to, da je bil križ razstre-ljen z eksplozivno snovjo s pomočjo vžigalne vrvice. Na tem mestu so našli tudi še vžigalico. Splošna želja vsega kamniškega 'prebivalstva je, da čim prej pride zločinec v roke oblasti in da dobi primerno nagrado, kakršno zasluži za svoje nizkotno dejanje, kakršno le težko najde orimere.
Smrt pod vlakom '
Ljubljana, 13. maia__Danes so v zgodnjem jutru našli na železniški progi pod Tivolijem truplo mlajšega moškega, za katerega pa polici-ia do tega trenotka še ni mo-?la ugotoviti identiteto. Povozil ga je brzi vlak, ki ob 6 odhaja iz Ljubljane proti Trstu in mu odrezal obe nogi nad koleni ter mu prizadel še več lažjih poškodb po vsem telesu. Policijska komisija, ki je prišla na mesto nesreče, ni našla pri njemu ničesar, kar bi moglo 'služiti za razspoznavo. Ponesrečenec je srednje postave, okrog 30 let
star, gladko obrit in še dosti dobro oblečen.
-o-
Odkritje spominske plošče
V	nedeljo 23. maja je bila slovesno odkrita spominska plošča pokojnemu senatorju dr. Valentinu Rožiču na njegovi rojstni hiši pri Sv. Trojici nad Moravčami, ob veliki udeležbi domačega in okoliškega prebivalstva.
-o-
Smrtna kosa
V	Framu je umrl Franc Kotnik, ugleden in zave'den katoličan star 79 let. — V Ljubljani je umrla Klotilda dr. Jamškova, vdova po odvetniku. — V celjski bolnici je umrla Marija Gobec, žena poslovodje iz Škal pri Velenju stara 39 let. — V Ljubljani je umrla Marija Juvan, posestnica in gostilničarka.
-o-
Nesreča v tovarni
Kari Rus iz Peher, ki je bil zaposlen v tekstilni tvorrici Doktor in Drug v Mariboru, je iz neprevidnosti prišel z roko v valčni močilni stroj, ki mu je roko zmečkal do sredine podlaktnice.
--o-
Nevaren požar
Iz Hotederšice poročajo da je nekega večera začel goreti balkon posojilnične hiše v kateri je občinska pisarna, mlekarna in tri stranke. Ogenj se je naglo razširil na celo ostrešje in ga unčil. Poleg ostrešja je eni stranki zgorelo vse imetje in tako znaša celotna škoda nad 30 tisoč dinarjev. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
-o-
Odlikovanje
Ob priliki desetletnice svojega župnikovanja na Selih pri Šum-berku je bil imenovan gospod Jožef Podlipnik za duhovnega svetnika.
-o-
Nevarna bolezen
Iz občine Rečen j ak na Pohorju poročajo, da se je tam pojavila griža. Ena obolela oseba je že umrla, dve sta pa odpeljani v mariborsko bolnico. Oblasti so uvedle vse potrebne ukrepe, da zaustavijo razširjanje te nevarne bolezni.
DENAR V STAR! 14!
lošiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugos'avijo: Za:	Din:
$ 2.S5____________ 100
$ 5.00__________ 200
$ 7.20 .............. 300
$11.65 .............. 500
$23.00 ..............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50____________ 100
$ 12.25 _________ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
ftnim
|
Novi spopadi v stavki - Pred ofenzivo španske vlado
Dteafi
€3
e
* rte ,r mi •
MM
'AMERIK^NSm SLOVENEC
• i i1r*'ii i tin ilWiiji'ifii.ijii. i. m i i n.
Sobota, 12. junija 1937
Amerikanski Slovenec
Izdaja in tiskat: EDINOST PUBLISHING CO. Haslov uredništva
jl&4S w. Cermak Rd^ Chicago 1849 W. Cermak R«L, Chicago
Tddba: CANAL 5544 Naročmaa:
_$s.oo
_ 2.50 .. 1.50
Za celo leto ....-
Za pol leta -
Za četrt leta -------------------
Za Chicago, Kanado H Evropo:
Za celo leto---------$6.00
Za pol leta-----3.00
Za četrt leta.............. 1.75
Published fap:
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreta of
Phone: CANAL 5544
BnhfTTjptMMi* For one year____
For half a year
-*SJM
For three month*------
Chicago, Canada and
For one year_______
For half a year--
For three months ________
£50
_ L50
„$6.09
3.00 175
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pfed dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov aredaištvo ne vrača._____
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.	_
omejenih sredstev dajali za naročnino prav vsiljivo. Za res katoliški list niti dobro situirani niso imeli ficka. Sam sem vse to doživel. Kdo je kriv? Ce si rekel opomine-valno ali svarilno besedo, so bila okna v nevarnosti ali pa si lahko poslušal po nočeh mačjo godbo. Niso povsod krive morda le kake družabne zadeve. Lahko so tudi, ampak kadar se zlo razpase, je korenina bolj globoko, in ta korenina sega v skrivnost zla in dobrega, kakor jasno kažejo prav različni dogodlaji, kaže v velikem morda lahko tudi neka politika, družabna borba, bo pa spravil na dan vse šele tisti sodni dan, ki bo pokazal tudi vsakega katoličana, kakšen je on — katoličan.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago., Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___
J. M. Trunk:
Na papirju
Ne bo ravno neopravičena opomba, da je Kocbek jemal svoje podatke v "Dom in Svetu" iz protikatoliškega tiska. Omenil sem že, da so glasovi "katoliških" pisateljev, učenjakov in celo duhovnikov iz Madrida vrlo sumljivi. Kaj vse mora svet požirati dandanes? List "La Metropole" v Belgiji ima iz Salamanke kratek posnetek vseh "uspehov", katere so dosegli do 19. aprila 1.1. lojalisti v sedanji borbi. Vlada v Madridu trdi, da je pridobila 1,500,000 štirjaških kilometrov ozemlja (trikraten obseg Španije!), pravijo, da so postrelili in ranili 2,500,000 svojih nasprotnikov, ujeli jih 345,000, ugrabili 415,000 topov, 775,000 strojnic in sestrelili iz zraka 56,779 zrakoplovov. Mesto Huesca so zavzeli 26 krat, Toledo enajstkrat, Ovie-do dva in dvajsetkrat... Svet je skoroda ves na strani Madrida, in vse to je sprejemal polagoma in — veroval. Tudi naši slovenski simpatičarji Madrida so zelo trdni v tej veri na tolike uspehe protišpanske in protidemokratične vlade v Madridu. Grd in hud lažnik je pa vsak, ki le količkaj podvomi.
Noben razsoden človek ne bo zagovarjal nemških fašističnih nazijev, ako je res in bi bilo res, da so porušili mesto Guernica in tam ubili toliko ljudi. Niti ne bo nihče odobraval španskih "fašistov", ako kje uprizorijo kako nasilje, če je nasilje resnično, ne morda le na papirju.
O mestu Guernica se danes lahko z vso gotovostjo trdi, da so ga razdejali in opustošili komunisti,ki so se morali umakniti pred nacionalisti. Vem, da bom lažnik in fašist, ničevo, verujem amerikanskim vojnim poročevalcem, ki niso nobeni propagandisti. Sodim, da bi bolj hasnilo našim slovenskim prijateljem španskih "demokratov", ko bi se držali osebnih zadev, in bi jim bilo morda ugodno tudi za zdravje in še za marsikaj, ker prava histerija jih prime, ko se le spomnijo — Španije, in vsa zadeva španske borbe je pri tem malo drugačna, ne taka, kakršna se jim slika na — papirju.
-o-
Pri nas tudi
Razume se, da so bili tudi neki "katoliški" krogi vrženi iz neke.letargije, ki so v Forumu ali v Reader's Digestu čitali Whiffinovo filipiko zoper katoliško cerkev ^ Ameriki. Napraviti si lastno sodbo? Eh .. er .. taki — katoličani? Bojim se, da so mnogi celo hudo pokimali, saj je njih "kato/iška" vest lahko mirno dremala naprej. Pa so bili mnogi le tudi radovedni, kaj bi rekel na to robo kak res katoliški urednik. Toraj stopimo do telefona .. '-'Kaj se vam zdi, kako sodite vi? Ali je res tako, meni se zdi, da je . . ." Urednik pa je bil malo muhast, in jih je malo potipal na zob. "Kje ste to čitali?" Odgovor je bil seve, da v Forumu ali v Reader's Digestu. Noben list ni katoliški. "Ali čitate tudi katoliške liste?" je vprašal urednik. "Kaj katoliške liste? Katere? Ali sploh kaki obstajajo?" Urednik imenuje nekaj res katoliških listov. "Na . . niti slišal nisem, da kak takšen list obstaja ..." Značilen dogodek. In ti "katoličani" niso bili morda navadni delavci, bili so izobraženci, šolani na vseučiliščih. Ali ni mi-zerija med nami — katoličani! Za vSak list in za vse liste je denarja, ampak katoličan se niti ne zmeni za kak res katoliški list. In potem nekdo gobcuje, da je vse mizerije kriva le — duhovščina, ako morda ni kriva prav katoliška cerkev sama.
Tudi med nami, med katoliškimi Slovenci v Ameriki in morda vsepovsod ne bo boge, in v javnosti frčijo očitki, da ta je kriv in oni je kriv, le krivca ne vidijo, in krivec je naša lastna "notranja" krivda, ampak prave — notranjosti ali. notranje zbranosti ne bo, ako se išče krivca na napačnem mestji.
Ni vedno krivda na temu in na onemu, krivda je po-gostoma v naravi zla in dobrega. Za dobro le težko ali nič, za slabo prav vse. Ko je v Ptuju izhajal oduren list "Štajerc", ki je zaslužil označbo "svinjered", so ljudje zelo
ŽALOSTNA NOVICA IZ BRIDGEVILLA
Bridgeville, Pa.
Žalostno je zapel zvon dne 31. maja 25 minut do 5 ure popoldne in naznanil preža-lostno vest, da so za vedno v Bogu zaspali priljubljeni župnik Father F. A. Moder. Prihodnjo jesen bi bilo 25 let, kar so delali v naši župniji sv. Barbare v Bridgeville, Pa.
Kot za 25 letnico bivanja in delovanja med nami, smo farani ugibali kaj bi jim podarili v spomin in kot znak hvaležnosti do njih, a Bog je prekrižal naše račune in jih poklical k sebi v še dovolj rani dobi let, v 57 letu starosti in ravno na zadnji dan prelepega Marijinega meseca. — V času njihovega bivanja med nami so veliko izboljšali in prenaredili psi naši far J. Priznati moramo, da smo le preveč udani slabostim in da preveč radi vidimo napake drugih, namesto da bi položili roko na srce, ker gotovo imamo še veliko več napak. — V času ko so pokojni Rev. Father Moder ležali na mrtvaškem odru smo se zbrale članice Materinega društva in molile sv. rožni venec za pokojnega. Pokojni g. župnik so bili velik prijatelj Materinega društva; najbolj so se bali, da bi se glede tega društva kaj razdrlo. Kot v spomin jim je društvo kupilo novi plašč, v katerem so ležali v odprti rakvi in s tem plaščem bili tudi položeni v hladni grob. Toda, ta spomin je samo pozemski spomin. Kot predsednica Materinega društva cenjene članice, imam še drugo prošnjo do vas in upam, da bi mi nobena ne bo odrekla ako vas v kratkem skličem skupaj z namenom, da bi skupno prejele sv. obhajilo in to bom skušala prej ko bo mogoče, da dobimo slovenskega duhovnika, pri katerem bi opravile sv. sj o-ved. Najlepši in najdražji spominski kamen na njihovem grobu jim ne bo toliko koristil, kot samo eno vredno sprejeto sv. obhajilo. Imele bomo takrat peto sv. mašo in vse članice prosim, da darujete sv. obhajilo za našega pokojnega g. župnika Fathra Modra, ki so tako nepričakovano se poslovili od r.as.
Cela fara je bila silno press
senečena nad to prežalostno novico, dasi smo vsi vedeli, da niso bili preveč trdnega zdravja, revmatizem jih je mučil že več let in poleg tega so imeli še srčno bolezen, kateri so tudi podlegli, vendar nismo pričakovali kaj takega. — Truplo pokojnika je bilo pripeljano v Pittsburgh (Sharpsburg) St. Mary's pokopališče, kjer že počivajo starši dragega pokojnika in sestra. To so g. župnik vedno želeli, da hočejo biti tudi eni tam pokopani.
V imenu fare sv. Barbare se prav lepo zahvalim vsem čč. gg. duhovnikom ki so prihiteli iz raznih krajev in molili pri njih krsti. Če se ne motim, je bilo nad 20 gg. duhovnikov. Posebna hvala onim, ki so od daleč prišli, kot iz Lemonta, 111., iz Chica-ge, 111., iz Clevelanda, O., in iz Johnstowna. Pogreba sta se udeležila oba urednika listov "Ave Maria" in "Ameri-kanskega Slovenca." K temu bi pa seveda prosila, da nam oprostijoV ker ;niso bili tako sprejeti tfn postrežem kot bi morali biti; saj smo bili vsi razdvojeni vsled žalosti ki je napolnjevala naša srca. — Ravno tako prosimo sorodnike in sestro pokojnega g. župnika za tako skromno postrežbo. — Posebno Vam še živeča sestra pokojnega pa izrekamo naše najglobje sožaije., ker ste izgubili brata, kot vem edinega brata, ki ste ga imeli. Krči se vam srce žalosti, a pokažite junaško, da kar Bog stori vse prav stori. Duhovski stan je težak, še posebno pa v sedanjih časih. — Odšli so trpljenju in težavam ki jih je mogoče še čakalo prevideni s sv. zakramenti ki so jim jih podelili za pot v večnost č. p. Ambro-žič, ki so prišli k njim na obisk; namesto pa da bi zdrave in vesele našli, so jih našli umirajoče. Kako velika sreča je bila vse to za oba gg. duhovnika, da so imeli tako veliko milost pri Bogu, da so pripravljeni stopili pred večnega Sodnika. — Naj bo Bog obilen plačnik za vse delo in trpljenje ki so ga imeli med nami v teku teh 25 let. Spominjajmo se jih v molitvi in skazimo se 'hvaležni.
Ji "T " "'	M. U.
O TEM IN ONEM IZ 'SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
V nedeljo 9. junija ima dr. Najsv. Imena svoje skupno sv. obhajilo. Želeti je, da bi se ga udeležili vsi člani. — Včasih smo imeli pri nas lepo število članov v tem lepem in priporočljivem cerkvenem društvu, da je bilo res vzpodbudno videti, kadar je bilo [ skupno sv. obhajilo. Zadnje čase so mnogi na to pozabili. Lepo bi bilo, da bi se zopet tega oprijeli z ravno istim navdušenjem, kot so to delali poprej. Ob enem bo tudi sprejem novih članov. Tisti, kateri ste sklenili c}a pristopite v društvo, pristopite s člani k sv. obhajilu. Prav gotovo je veliko mož in mladeni-čev, ki se ne sramujejo biti člani tega društva, a imajo morda svoje predsodke, pa naj jih ti nič ne ovirajo, da bi ne pristopili. Zato le pridite v velikem številu.
Naši Boostarji tudi letos dobro igrajo base bali. Nekaj iger so že dobili in upajo da jih bodo še. Kadar oni igrajo v tukajšnjem Calumet parku, ni treba poprej izpraševati na katerem igrišču bodo igrali, ali na št. 1, 2, 3 ali 4. Kjer vidiš da je največ ljudi zbranih, tam so prav gotovo Florjanovci. Tak .ugled so si že priborili. Le tako naprej fantje, pa bo še kaj iz vas. Smo pač v Ameriki in Ameri-kancu je šport prvo. Če je poleg tega še kaj drugega znanja, se na to bolj miJo gleda.
Na piknike se tudi pripravljamo letos. Prvi piknik bo menda priredilo, kakor je meni znano, društvo Svoboda, ZSZ., v takozvanem Egger Grove forest preserve, ki je vsem dobro znan. — Tudi dr. sv. Florijana št. -I i, KSKJ. se je letos ojunačiio in se domenilo da napravi .po dolgih letih zopet en velik yiknik. Želeti je, da bi uspel. Občinstvo se opozarja, da se piknikov, kadar se bodo že vršili, udeleži v velikem številu. Vsaj članstvo društev,■ naj ne ] o-zabi na nje in tako pokaže svoje lojalnost do svojih bratskih društev.
Novinar
-o—-
VESTI IZ DETROITA
PO KONVENCIJI SNPJ.
3. UTRJENA FRONTA.
P. Bernard,
Z veliko škodoželjnostjo od ene strani, z obžalovanjem od druge nam zagotavljajo, da smo svobodomiselno fronto že pred konvencijo in zlasti še med konvencijo zelo utrdili. S tem da smo dosegli ravno nasprotno od tega, kar smo bili nameravali.
No, no, le nikar tako definitiv-nih sodb v javnost! Saj vendar nismo od včeraj in kar smo bra-;}li in slišali iz vrst in o vrstah SNPJ zadnje tedne, niso naši prvi vpogledi za kulise te dične organizacije. To je eno in to stoji. Vendar to le mimogrede in ni naš poklic, da bi to brozgo mešali v javnosti.
Eno je pa res: v besedah, govorjenih in pisanih, je nastala v taboru SNPJ velika enotnost in soglasje. Besede so besede. Če bi bile samo govorjene, bi za nas v nobenem oziru ne pomenile veliko. Tudi kolikor je tistih govorjenih besed prišlo na zapisnik in v tisk za tisto "enotnost" in za naše stališče do te proslav-Ijane "enotnosti" kaj prida ne pomenijo. Čujerno pa, da je nekaj tistega prišlo tudi v pravila — in pravila 'niso muha enodnevnica kot je kak navdušen "enotnosten" govorček in "burno ploskanje" za njim
Pravijo in oznanjajo, da se je brezbožna smer SNPJ na tej konvenciji še poostrila in da ima ta poostrena protiverska smer priti do izraza tudi v pravilih. To smo torej zopet zakrivili mi s svojo poslulo brošuro...
Če smo res mi to "zakrivili", imamo v tem dejstvu največje zagotovilo, da naše delo ni bilo zastonj. Ako imamo kaj obžalovati in zapisati kot neuspeh, je
samo to, da po vsem tem, kar smo zvedeli, "načelna izjava" še vedno ni popolnoma načelna, temveč je ostala mešanica načelnosti in politikarstva.
Načelnost je izražena v izjavi svobodne misli, ki je po tolmačenju uredništva toliko kot pro-stozidarstvo; politikarstvo pa v dodatku, ki koristolovsko dostavlja, da vlada v vrstah SNPJ med drugimi svobodami tudi verska svoboda. To ni nič drugega ko mešetarija, kompromis in izrazita nenačelnost. Koristolovstvo je ostalo zato, ker klika pri vodstvu ve, da je samih načelnih prostozidarjev med nami še premalo in bi ne mogli sami vzdrževati na tej vršini Jednote, ki bi si zapisala na čelo svobodomiselno izjavo brez vsakega kompromisa.
Nimamo še črno na belem pred seboj, kakšen dodatek se je na tej konvenciji navrgel dosedanji izjavi. Nekaj se čuje, da je tako krepak, da bo paraliziral blufarsko besedo o svobodi verskega prepričanja. Ako je tako, potem je upati, da bomo do prihodnje konvencije pripravili tla še za nekaj več. In tisto več bi bilo, da bi iz načelne izjave SNPJ izginila blufarija o verski svobodi.
Za nas, ki poznamo delovanje in uspehe Narodne Jednote do dna, to prav za prav ni potrebno, čeprav smo sovražniki vsakega mešetarjenja z načeli, pa naj se pojavlja v življenju ali samo na papirju. Potrebna pa nam je popolna jasnost pri našem poklicu, pri učenju in vodstvu naroda.
(Dalje prih.)
Detroit, Mich.
Zopet se je nabralo nekaj gradiva in tako poročam, kako se imamo pri nas. — V nedeljo 6. /unija je bil blagoslovljen krasen kip srca Jezusovega, ki so ga darovale članice Oltarnega društva. Čast ženam, ki tako neutrud-ljivo delajo v korist naše fare. — Kip so blagoslovili no-vomašnik č. g. Rev. Andrej Svete, brat našega g. župnika. — Naš g. župnik so bili ta teden v svojem rojstnem kraju v Forest City, Pa., nazaj grede so pa žalibog imeli nesrečo. Želim jim skorajšnjega okrevanja in seveda tudi njihovi kari. — Rev. Joseph Ča-gram so bili za par tednov med nami tukaj v Detroitu. livala za trud in požrtvoval-
nost!
Poročam tudi veselo novico, namreč to, da bo naš dobro-poznani č, g. Frank Srebrnak posvečen v duhovnika v nedeljo 13. junija, prvo sv. mašo bo pa daroval v nedeljo 20. junija. — Rojen je bil na Calumetu, Mich. V farno šolo je pohajal v St. Benedict v H. Park, Mich., bogoslovne študije je pa dovršil v Sacred Heart seminarju v Detroitu in potem v Cincinnati, Ohio. — Č. g. novomašniku želimo
mnogo sreče in zadovoljnosti v tem stanu, v katerega ga je Bog poklical. — Bog Vas živi mnogo let!
V nedeljo 27. junija bo naš farni piknik. Dolžnost vsakega farana je, da se piknika udeleži. Torej vsi na delo in pomagajte prodajati. Piknik bo jako zanimiv in udeležencem ne bo manjkalo ne jedi ne pijače. — Nedavno sem bil na hrvatskem pikniku, kjer je bila prav lepa udelež-(Dalje na 4. strani)
1 z1 JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brcmmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
COLUMBUS
csDirarTSCHLJLarD
w® MEW ¥311
Izborne želez, zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE. NORTH GERMAN LLOYD
130 W. Randolph St. Chicago, 111.
TARZAN IN LEQPARDSKI LJUDJE
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
' \\
(' J r M. . fn , ».m-tM. I..-Tw n.r
_ Wifeo rEft-ni'itE 'gywDibXjfii'* inc.
"I.eorpardski ljudje! Leopardski ljudje!" je završalo pt> ke'mpi in krik groze se je razlegal daleč'v džunglo. Zaspani stražarji so se strahoma prebudili in bežali na vse strani kar so jih nesle noge. Oboroženi Askari. ki so gledali iz oči v oči že marsikateri nevarnosti so odvrgli svoje puške iu bežali.
Med silnim liegpm.se je eden domislil da je ponudi glavo v šotor pod katerim je spala deklica in zakričal ves prestrašen: "Beži Kali Hvvana, Leo-pardski ljudje so za nami, ki nikomur ne prizanesejo." Deklica ni še nikoli slišala o Leopardskih .Ijucjeli, toda, naj bodo kdorkoli, ni si velela, da bi jo vjeli.
Naglo, je vstala s priproste postelje, pograbila svoj samokres in z enim skokom je bila že zunaj šotora. Komaj je bila napravila par korakov, so jo skoro trenutno obkolili nenavadne strašne pošasli, kakoršnih še ni videla in ki so izgledali pol ljudje, pol zverine. Da jih prestraši se je namenila streljati.
Se predno pa je imela toliko časa da pritisne na vzmet in sproži, že jo je močan udarec zadel v roko, da ji je samokres padel na tla. Tako je deklica ostala naenkrat brez vsake obrambe. Drugi udarec je bil namenjen njenemu grlu, a M- je ravno v pravem trenutku umaknila nazaj in s tem je bila rešena smrti s kremplji.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki, Kanadi in v stari domovini naznanjamo, da je Vsegamočnemu Bogu dopadlo, da je iz tega zemskega življenja, poklical k sebi v večno življenje, našega od naju take srčno ljubljenega edinega otroka sina
.Sobota, 12. junija 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
SHOD KATOL SLAVA ZMAGE
TISKA IN PRO-V NEWBURGHU
(Konec) In v naših kampanj ih imamo konteste, to je tekme med agitatorji in kandidati. Način je Vam vsem znan, kako vodimo kampanje. Pri tem damo naročnikom priliko glasovanja, da glasujejo in zbirajo glasove za svoje ljubljene kandidate. In v letošnji kampanji je krog naročnikov našega lista v veliki večini glasoval za našega današnjega slav-Ijenca, slavnega zmagovalca veleč. gosp. kanonika in župnika Johna Omana. Skupno je dobil skoro pet milijonov glasov. In to v teku 100 dni kampanje. Ce bi "Amer. Slovenec" vodil svoje kampanje tako dolgo, kakor jih vodijo n. pr. politične stranke za
predsedniške volitve, bi jaz stavil, da bi jih dobil še več, kakor predsednik Z dr. držav. To pa zato, in to povem brez prilizova-nja ali kakega pretiravanja, ker veleč. gosp. slavljenec, kanonik Oman, je eden najpopularnejših in najbolj priljubljenih slovenskih duhovnikov v Ameriki. Današnja proslava in pa zmaga v kampanji, to jasno kaže in potrjuje.
Še mnogo bi povedal ,ali obljubil sem, da bom kratek. Naj torej še enkrat izrazim prisrčne in iskrene čestitke glavnemu zmagovalcu v letošnji kampanji veleč. gosp. kanoniku Johnu 0-manu, k zmagi, a obenem tudi iskreno in prisrčno zahvalo, da
se je tekme udeležil in s svojim uplivom in s svojo veliko ljubeznijo do katoliškega tiska pomagal tudi kampanji do večjega uspeha. Hvala v vseh ozirih.
Izročitev glavnih nagrad zmagovalcima
Kakor določeno v kampanji, imam tu le danes veliko čast, da smem in morem, osebno izročiti našemu slavljencu zmagovalcu njegovo glavno kampanjsko nagrado, zmagoslavno srebrno kupo, katero tu vidite ,in na kateri je vrezano sledeče besedilo: "V spomin, Rt. Rev. Johnu Omanu, kanoniku, k izvolitvi za častnega Nadvojvoda, naročnikov "Amerikanskega Slovenca", v kampanji leta 1937." Skromna je sicer ta nagrada, ali lepa je ker spominja na kampanjo za važno in potrebno stvar, za katoliški tisk. In kdor to važnost
prav umeva, ta ve, da se te zmage drži velika požrtvovalnost in velika ljubezen do dobre potrebne stvari, do katoliškega tiska. In ta zavest upam, da je današnjemu zmagovalcu največje plačilo. Vse drugo je nič. Le dobra dela imajo trajnost in na teh pa je današnji slavljenec bogat, saj ni stvari, ki je dobra, da bi njega zraven ne bilo. To je njegova dika, če tudi on v svoji skromnosti tega nikdar ne pri-pozna. Vemo pa zato drugi, prav posebno pa vsi vi, njegovi ljubljeni farani in vsi prijatelji. Še enkrat, čestitam Vam pa zmagi in Bog Vas živi mnoga mnoga leta v blagor slovenskega katoliškega naroda v Ameriki! Hvala.
Z istimi besedami želim zahvaliti prav iskreno in prisrčno tudi našega drugega glavnega zmagovalca preč. g. Matija Jagra,
ki je drugi glavni zmagovalec in dosegel izvolitev častnega Vojvoda naročnikov "Am. Slovenca" in je s tem deležen druge kampanjske nagrade "zlate ure", katero mu tu poklanjam v spomin in v znak odlikovanja kot drugemu glavnemu zmagovalcu v letošnji kampanji. Na tej uri je vrezano besedilo: "V spomin Rev. Matiju Jagru, Ame-rikanski Slovenec 1937". Naj tudi Vas prijetno spominja, kadarkoli bote gledali na njo, kot na nagrado za delo za katoliški tisk. Hvala Vam in vsem za vse, karkoli ste storili za povzdigo kat. tiska v tej kampanji. Hvala in Bog Vas živi!"
Ob izročitvi glavnih nagrad slavij encema in zmagovalcema, je občinstvo naudušeno ploskalo v znak priznanja, ki sta ga s tem dobila prvi in drugi glavni zmagovalec.
Po kratkem komentiranju je predsednik shoda pozval k besedi preč. g. Matijo Jagra, pomožnega župnika od fare sv. Vida ter drugega glavnega zmagovalca in slavijenca v letošnji kampanji, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva :
Apel za sodelovanje pri obrambi vere
Preč. g. Jager se iskreno zahvali najprvo svojemu glavnemu in edinemu agitatorju, ki se je tako hrabro boril zanj tekom kampanje, to je g. John Prišel, zastopnik "Amer. Slovenca". Obenem je izrekel tudi čestitko glavnemu zmagovalcu in slavljencu veleč. g. kanoniku Johnu J. Omanu, ki je v kampanji zmagal. V svoj govor je vpletel tudi precej humorja, kateremu so se navzoči prav od srca nasmejali.
Govornik je dalje povdarjal potrebo katoliškega tiska. Sovražniki vere delujejo satansko, izpodkopavajo v ljudskih srcih vero v Boga, zasmehujejo duhovnike in vse tako zavijajo, da pravo resnico potvorijo. Proti temu je treba delati, da se ta povodenj zaustavi. In katoliški tisk je najboljše sredstvo proti temu. Apelira tudi na vse slov. gg. duhovnike naj krepko sodelujejo z peresom in na druge načine pri obrambi vere in verskih resnic.
Končno še zahvali vse, ki so mu v kampanji pomagali do zmage in nagrade. Njegovim krepkim naudušenim besedam je občinstvo naudušeno pritrdilo.
Slavljenec in glavni zmagovalec spregovori
Za tem predsednik shoda o-(Dalje na 4. strani)
RnHH
kateri je dne 18. maja po sveti maši, katere se je vsaki dan v mesecu majniku udeležil, odšel kot navadno v Crane višjo šolo. Na potu domov pa ga je zadela automobilska nesreča, tako nevarne notranje telesne poškodbe je dobil pri tej nesreči, da je čez eno uro po nesreči, v bolnišnici, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal.
Ni nam mogoče popisati žalosti pri tej nesreči, ki nas je zadela. Prav tako nam je pa tudi nemogoče izraziti našo srčno zahvalo vsem našim dragim sorodnikom,prijateljem, sosedom in znancem, ki so nas tako srčno tolažili, izražali iskrena sožalja in nam delili velikodušno pomoč v teh težkih urah v času te nepopisne izgube in žalosti.
Srčno se zahvaljujeva Rev. A. Urankarju, župniku cerkve sv. Štefana in Rev. Andrej Svete novomašniku, ki sta prihitela v bolnišnico. Novomasnik mu je podelil svoj novo-mašniški blagoslov, predno je odpotoval na dom, kjer je daroval novo mašo. Zahvaljujeva se Rev. Alexander Urankarju za darovano slovesno pogrebno sv. maso in Rev. S. Glavnmu ter Rev. G. Estoku za asistenco pri pogrebni sv. maši. Dalje zahvaljujeva najlepše Rev. John Ferlina in Rev. L. Bogolina, ki sta istočasno darovala sv. mase pri altarju presv. brca
Jezusovega in pri altarju Matere Božje.	,	v . ' . „
Iskrena zahvala č. g. misijonarju Rev. V. Vodušek, namestniku mil. g. škofa Dr. Rožmana, ki so prišli v hišo žalosti in molili za pokojnega, ter ki so m se bojo darovali številne sv. maše za našega ljubljenega in nepozabnega sina. Tudi se jim zahvaljujeva, ko so pri majniških pobožnostih molili za pokojnega sina ter ki so nas obiskali predno so cdsli
v nadaljnje sv. misijone, in so nas ponovno tolažili in izražali iskreno sožalje.	.	,
Izraz globoke hvaležnosti izrekava vsem čč. gg. frančiškanom v Lemontu, ki so vsi prišli v hišo žalosti, molili za pokojnega in naju tolažili. Zahvaljujeva se vsem cc. gg. duhovnikom, ki so se udeležili slovesne pogrebne ne sv. maše in Rev. P. Gabrielu ter Rev. P.Johnu, ki sta pokojnega spremila na pokopališče sv. Jožefa.	.
Hvaležno zahvaljujeva vsem častita m sestram iz Lemonta, Jolieta in od sv. Štefana, ki so prišle pokojnega kropiti ki so molile in vsem častitam sestram, ki so darovale številna sv. obhajila za našega pokojnega sina.	.	„ , ..
Posebno se še zahvaljujeva Mr. & Mrs. Ludvig Košnik. Ni nama mogoče popisati hvaležnosti imjunih src, za vse kar sta vidva za naju storila v dnevih neizmerne zaiosu. Kot v življenju tako tudi v času smrti najinega ljubljenega sina ste se izkazali vzor birmanskega botra. Ohranila vaju bodeva v najinih hvaležnih srcih vse dni najinega življenja.
Lepo se zahvaljujeva bratrancem g. Frank Kosi in g. Roman Kosi, ki sta prihitela na pogreb iz Kanade. Enako g. Andrej Krejč in g. Frank Kalmomc, k. sta tudi dospela
na pogreb iz Kanade.	'	„ „ . ... , . .
Zahvaljujeva se vsemu članstvu društev Najsvetejšega Imena Jezusovega, društvu sv. Štefana štev. 1, KSKJ. in samostojnemu društvu Danica,' katerih clan je bil pokojni. Prav lepo se zahvaljujeva cerkvenemu pevskemu društvu "Adrija" in g. profesorju I. Račiču, za ganljive žalostinke pri pogret ni sv. masi.
Dalje se želiva iskreno zahvaliti Rev. Benedikt Hoge za darovano peto sv. mašo v Lemontu, na praznik venčanje grobov, dalje vsem čč. gg. frančiškanom, ki so se sv. mase udeležili, in čč. klerikom, ki so pri sv. maši prepevali, ter vsem našim dragim prijateljem., ki so se sv. maše udeležili in darovali sv. obhajilo za pokojnika. Zahvalo izrekava tudi pogrebnemu zavodu Louis Žefran, ki je tako vzorno in spoštljivo vodil ves spored in pogreb pokojnega
Zahvaljujeva se uradnikom in uslužbencem tvrdke John F. Jelke Company, ki so dospeli na dom izraziti sožalje, za pokojnega molili darovali krasen venec m darovali za
deset sv. maš.	.	. . .	,	v
Ker v času velike žalosti nisva megla dati pozornosti kot bi tako srčno rada storila, naj nama blagovolijo oprostiti vsi, katerih imena mogoče niso tukaj navedena. vs.m, ki ste pri prišli našega pokojnega sina kropiti,ki ste molili zanj, ga spremili v cerkev, se udeležili slovesne sv. maše, ki ste darovali sv. obhajila m ki ste našega pokojnega sina spremili na pokopališče sv. Jožefa naj bo na tem mestu še enkrat izrečena najina srčna zahvala.	-ivcwiM
Posebno se pa želiva zahvaliti vsem darovalcem številnih sv. maš, za kateri so darovali: Mr. & Mrs. Ludvig Košnik, Mr. & Mrs. Špilak, Društvo sv. Štefana st. 1, KbKJ., Mr. Roman Kosi, Mr. Frank Kosi, Družina Kregulj, Mr. & Mrs. A. Glavach, Mrs. Richardson, Mr. & Mrs. Luskovich, Family Puklovec, Mr. Louis Majcen, Family Strupek, Mr^ Martin	|
Foys, Mr. & Mrs. John Čraus, Mrs. Magdalena Brishar, Family Petrovcich, Family Stare, Mr. & Mrs. Max Omerzel, St. Stephen's School Band, Holy Name Society, Mr. & Mrs. l-ar-kas, Terezija Balažec, Jos. Farkash, Mr. & Mrs. Peter Kure, Mr. & Mrs. J. Lukanich, Anton & Edward Bahor, Mr. & Mrs. B. Rom, Mr. & Mrs. John Stimetz Mr Mrs. Louis Kochevar Mrs. Miller, Mr. Jos. Mlakar, Family J. Gradishar, S. Salay & Family, M,. & Mrs. Frank Kobal, Rev. Auguštin Svete, Rev. Andrej Svete, Mr. & Mrs. A. Kolenko, Mrs. t Stanko, Mr. Martin Kremesee, Mr. & Mrs. F.Stanko, Mr. & Mrs. J. Terselich, Mr. & Mrs. V. Novak, Mr. & Mrs. J. Terselich, Mr. & Mrs. Jos. Kobal, Medic Family, A. lomazm & Family, Mr. & Mrs. Mike Grosco, Mr. Michaell Trinko, Jr., Mr. & Mrs. Jurjevic/ Family F. Reich, Family L. Nečemer, Mr. & Mrs. S. Ritlop, Jos. Štefane & Family, Mr. Charles Boncha, Mrs. Anna Boneha, Miss Mary Boncha, Annica Boncha, Family Andrew Kaučič, Mr. & Mrs. M. Blay, Mrs. Karolina Pičma«v. Mr. Louis Duller & Family F. C^yorkos & family, Mr. Math Kalec & Family, Mr. Jos. Cerjanc & Family, Mr. Peter Mutz, Jr., Mr. & Mrs. Steve Zabčič, Mr. & Mrs. John Klopčič, Mr. & Mrs. Anton Majcen, Miss Mary Janesh, Mr. & Mrs Stojko, Mr. & Mrs. Nick Mencin ger, Mr. & Mrs. Jelenčič, Mr. John Žalig & Family, Miss Mary Jelenčič, John F. Jelke Company.	„ _ ,	*
Srčno lepo se zahvaljujeva vsem, ki so darovali vence za pokojnega sina, ki ste izkazovali sočutje. Posebno se zahvaljujeva: Mr. & Mrs. Ludv. g Kosn.k, Društvu sv Ste, ' fanu, štev. 1, KSKJ. Samostojnemu Mladeniškemu društvu "Danica," To the Class of 1937 of Crane High School, Mr. & Mrs. John Zeleznikar & Family, Mr. & Mrs John Uottl.eb & Family Jerina & Senica Meat Market, Mr. Julius Mutz, Mr. & Mrs. Planing, Family Louis Kovacich, Mr. & Mrs. John Gradishar & Family, Family John Salay, Družina rraus, Mr. George & Mr. Stanley Jakoplich, Mr. & Mrs. Anton Majcen & Family, Mr. & Mrs.Nick Stimetz, Mr. & Mrs. Steve Salay & Family, Mrs. Cecilia Benda. Mrs. Mary Jakopl.ch, John F. Jelke Company, To Chauffers and Garage in John F. Jelke Co., Shipping Department in John F. Jelke Company.
Iskreno se zahvaljujeva tudi nosilcem krste pokojnega in vsem, ki so na katerikoli način nama izkazovali pomoč.	v>
Ti naš srčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin John raduj se pri Bogu v nebeških višavah. Tvoj dragi oče in ljubljena mati, ki Te tako silno pogrešata, vdana v voljo dozjo se Te bova neprestano spominjala v iskreni molitvi. Tudi Tvoj grob bomo krasili s lepimi cvetlicami in jih s solzami zalivali. Nestrpno bova pričakovala trenutka, ko se srečno s Teboj snidev^ v večnemu raju pri Stvarniku nad zvezdami.
Žalujoči ostali: JOHN SEVER Sr., oče; MATILDA SEVER, mati; Ludwig & Antonia Košnik botra
Chicago, 111., 5. junija 1937
FSfran %
•AMERIKA.NSKI SLOVENEC
Sobota, 12, junija 1937
"ČRNA ŽENA"
ZGODOVINSKA POVEST
Priredil Javoran

"Štefan, zdi se mi, da sem videl svojo ženo, Nigano! Ravnokar sem prišel iz Vidma s patrole. Ko sem se vračal v mesto, me je srečala tam ob mostu."
"Ali te je videla? In ali si jo ti popolnoma gotovo spoznal?"
"Popolnoma zanesljivo je kajpada nisem spoznal, vendar bi skoro šel stavit, da je bila ona. Cuj, opravljena je v moško obleko."
"V moški obleki?" se je začudil Ste-fuljček, "kakšna pa je?"
Na to vprašanje je začel Bregar natanko popisovati zunanjo postavo mladega, tujega vojaka in pripovedovati, kako ga je iskal že celo uro, a ga ni mogel nikjer najti. Možek je pazno poslušal, nato je hitro rekel:
"Ni ti treba nadalje iskati. Na cestah in trgih ga ne najdeš. Mladi vojak je že na varnem — zaprt."
"Kako neki? Zakaj pa?" je kričal France, "povej, ali si res videl Nigano?"
"Je-li bila Nigana, ne vem, ker je nepoznani," je odgovoril možek; "toda mladega vojaka sem vsekakor videl, prav takega, kakor si ga ravnokar opisal. Nekaj štajerskih najemnikov ga je vjelo, ker se gim je zdel sumljiv; trdili so, da je najbrž kak izdajalec ali morda turški ogleduh, ki utegne izdati avstrijske čete Turkom v roke. Ko so ga ravno začeli izpraševati in mučiti, sem pristopil tudi jaz in sem ga izpraševal. Pa na vsa moja vprašanja mi mladenič ni odgovoril ne enega zloga, temveč mi je z znamenji pokazal, da ne more govoriti. Lahko ti povem, da mi .mladenič nikakor ni ugajal. Gotovo ni vojak in govoriti zna prav tako kot jaz; že njegove oči so tako rekoč govorile; krožile sa mu kakor živo srebro in žarele so kakor goreče oglje."
"To je Nigana !'* je kričal Bregar. "Nigana je in nihče drugi, vse se vjema."
"Meni se je ta človek smilil," se je izrazil Štef ulj ček sočutno, "tako mlad in nežen, pa že tako zvijačen!" ' "Kaj se je zgodilo z njo? Nikar me ne muči, — povej hitro!" ga je silil France.
"Mlademu, navideznemu vojaku bi se bilo gotovo slabo godilo, da nisem prišel jaz pravočasno. Pregovoril sem Štajerce, da so izročili vjetnika neki patroli, ki je ravno šla mimo, ki naj ga potem sodi in kaznuje po vojnem pravu. Tujec — najsi bo mož ali žena — sedi sedaj že eno uro v ječi in čaka vojaške sodbe."
"O moja uboga Nigana!" je stokal Bregar; "nje se ne sme nič zameriti, ker je take narave; njo žene strast k dejanjem, kojih dalekosežnih učinkov niti oddaleč ne more slutiti ... Če bi tudi res kdaj igrala vlogo izdajalca, bi je vendar ne mogli kaznovati po strogi postavi! Povej,
Stefan, kaj meniš, da se bo zgodilo z njo?"
"Živimo v vojskinem času in zato so postave stroge ... Izdajavstvu sledi smrtna kazen. Če se dokaže, da je ob zadnji bitki res izdala nekaj vojakov Turkom — kar trdijo nekateri! _ potem jo pač doleti
smrtna kazen."
"To ne more biti! Ubogo dete ne ve kaj dela," je zdihnil bojazljivo Bregar, ^in razen tega vendar ne spada k našim četam. Če bodo izvedeli, da je ženska in v kakšnih okoliščinah je izvršila svoje nepremišljeno dejanje, bodo gotovo imeli z njo usmiljenje. Stefan, obljubil si mi pomoč v sili in stiski. Sedaj jo potrebujem. Ti zmo-reš vse; pomagaj mi, da bom mogel vsaj govoriti z Nigano." Stefuljček je premišljeval nekaj časa,
nato je rekel:
"Bom poskusil, kaj se bo dalo napraviti. Pridi zvečer ob osmih v gostilno k "rdečemu orlu" in vprašaj po meni."
Ves razburjen je pričakoval France večera. Točno ob osmih je stopil v gostilno pri "rdečem orlu". Možek ga je že čakal in si medtem že celo izposloval vstop v ječo zase in za Bregarja. Takoj sta šla oba V poslopje, kjer se je nahajalo vojno sodišče, in ječarski stražnik jih je peljal v celico vjetega navideznega ogleduha in iz-dajavca. Komaj so se odprla vrata, se je že zaslišal iz kota sem mehki glas : "Ne maram umreti! Na meni ni krivde!
Vse je zlagano !"
"Cuj, čuj, zdaj zna mladenič naenkrat govoriti, ker ga je doletela skrb in sija," je pripomnil stražnik in posvetil z lučjo V
ječo.	,
Tedaj se je vrgel vjetnik pred Bregarja na kolena in zaklical s solznimi očmi:
"Radko, ljubi Radko, ti si! Ti me nisi zapustil? Pomagaj mi, Radko, pomagaj! Ne smejo me obesiti, ker sem nedolžna!"
"Nigana!" ji je očividno ganjen odgovoril France; "torej vendar! Nisem se motil! Toda kako prideš semkaj, povej!"
"S teboj samim hočem govoriti, Radko," mu je odgovorila ciganka, nezaupno se oziraje na druge dva nepoznana gosta, "ti. sam me razumeš, ti me moraš rešiti!"
Možek je prijel stražnika za roko in oba sta zapustila ječo. Tako sta ostala France in Nigana sama. Nigana se je spustila v neutolažljiv jok in ni mogla spraviti besede iz ust. France jo je peljal na leseno klop v kotu, sedel poleg nje in ji nežrw položil roko na njene rame; pri tem je čutil, kako se je žena tresla na vsem životu. Njeno ubogo stokanje in zvijanje mu je- kar rezalo njegovo rahločutno srce. Govoril ji je razne tolažilne besede, a žena se skoro ni dala pomiriti. Slednjič se je vendar toliko obvladala, da je mogla pripovedovati v pretrganih stavkih.
SHOD KATOL. TISKA IN PROSLAVA ZMAGE V NEWGURGHU
(Nadaljevanje s 3. strani)
meni, da zdaj pride na vrsto glavna točka, ko bo poklican k besedi glavni zmagovalec naš izvoljeni Nadvojvoda veleč. g. kanonik in župnik Johtt J. Oman. Predsednik omenja, da žalostni slučaj, ko je ravno danes Gospod poklical k sebi č. g. duhovnika Josepha Shusterja, je slavijenca močno potrl. Kajti to je sin njegove župnije, ki je komaj lani bral novo mašo, a po tako kratki dobi je že odpoklican v večnost. Izrazil je globoko so-žalje za to veliko izgubo v duhovniških vrstah. Nato pa je pozval k besedi slavij enca in glavnega zmagovalca veleč. g. kanonika in župnika Johna J. Omana, kateri je nastopil burno pozdravljen. Ovacije kar niso hotele poleči, kar je znamenje, kako silno ljubijo Šentlovrenčani svojega priljubljenega duhovnega pastirja. Ko so ovacije nekoliko polegle je spregovoril slavij enec:
"Želim, da bi imel pest soli, da bi vse to osolil, kar ste navajali v svojih govorih in čestitkah. Želim, da bi bilo res tako, kakor izjavljate.
Prvi sestanek slavljenca z "Amer. Slovencem"
vjjmmm
i

Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, Oil TO
Telefon: Henderson 2088
i 1
i
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN<
POSLOPJE NA PRODAJ
Proda se poslopje z dvema stanovanjima, vsako po pet sob, za nizko ceno $3,500. Vprašajte na 1854 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago.
Kar se tiče "Amerikanskega Slovenca" naj povem, da sva se naj prvo srečala v Minnesoti pri sv. Štefanu, tam, kjer je tekla moja zibel. Srečala sva se pred 47 leti, ko je naši družini poslal pokojni Msgr. Father Buh eno številko lista na ogled. Kako z veseljem smo ga sprejeli. Imenovali smo ga tedaj: "Kranjske čajtenže". Takrat sva prišla z "Amer. Slovencem" prvič skupaj. Poslal sem na to enkrat prvi dopis "Am. Slovencu" in kako se mi je dobro zdelo in sem se čudil, ko sem zagledal predelan dopis objavljen v listu. To je bila posebnost. To mi je dalo potem pobudo, da sem pisal v stari kraj po slovensko Janežičevo slovnico, katere sem se začel u-čiti, ali trdo je šlo. Končno sem le nekaj dobil iz nje. Dokaz je to, da je ta tiskovni pijonir "Amer. Slovenec" v marsikaterem v A-meriki rojenem Slovencu dvignil ljubezen do slovenskega jezika.
In skoro po petdesetih letih sem imel priliko delati za tega pijonir j a v njegovi kampanji. Zahvaljujem vse, ki so sodelovali in pomagali v kampanji. Veseli me, da je zmaga v Newburgu. Smo saj pokazali kaj smo mi v Newburgu, kadar gre za res. Zahvala zato pa gre Vam vsem, kot g. Resniku, ge. Glihi, č. g. Slapšaku in vsem generalom in vojakom, ki so se borili in zmago priborili. Vsem najlepša hva la."
Kakor za telesno, tako moramo skrbeti tudi za svojo duhovno plat
Dalje je spregovoril tudi nau-dušene besede o potrebi katoli-
škega tiska. Dolžnost katoličanov je, da podpirajo svoj katoliški tisk, da more ta vršiti svojo veliko mu dano nalogo. Kakor skrbimo za svoje telesa, da so zdrava, tako moramo skrbeti tudi za našo duhovno plat, da je zdrava. Kakor telo ne sme uživati strupa, ker z njim se zastrupi, tako ne sme duša uživati strupenega tiskovnega strupa, ker ta jo otruje in zastrupi proti veri in Bogu.
Zahvalil je končno še enkrat vse, ki so sodelovali v kampanji. Zahvali "Am. Slovenca" za glavno kampanjsko nagrado, ki mu bo v prijeten spomin. "Am. Slovencu" pa želi obilo uspeha in še dolgega življenja."
Krasnim besedam je občinstvo dolgotrajno pritrjevalo.
Zaključek.
S tem je bil red programa izčrpan in predsednik shoda je istega zaključil nekako ob pol 11. uri zvečer. Bil je to lep večer, ki ga Newburžani ne bodo zlepa pozabili. Razpoloženje bi bilo veliko boljše, ko ne bilo slučaja smrti č. g. Shusterja. A vseeno shod katoliškega tiska in proslava zmage sta napravila na vse velik neizbrisen utis, ki bo ostal v spominu vseh.
Tako se je vršila torej proslava letošnje zmage v kampanji "Amer. Slovenca". Naj ta proslava in pa shod v Newburgu prinese ognja naudušenja za katoliški tisk tudi drugim, po drugih naselbinah, da bi v bodoče tudi drugje tako naudušeno de-
lovali za razširjenje katoliškega tiska, kar je danes največja potreba med katoličani po vsem svetu. Delujmo vedno in ob vsaki priliki za večji in močnejši katoliški tisk.
Našim vrlim zaslužnim glavnim zmagovalcem, to je Nadvojvodi, Rt. Rev. Johnu J. Omanu; Vojvodi, preč. g. Matiji Jagru in častnemu pribočniku, preč. g, p. Cirilu Zupanu pa še enkrat iskrene in prisrčne čestitke k zmagi v kampanji in naj ljubi Bog živi vse tri še mnogo mnogo let zdrave in čile med nami! Zdravstvujte!
Dogodki
Slovenci po Ameriki
IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ba, kakih štiri tisoč udeležencev." Tudi nas Slovencev bo lahko toliko in še" več. Ne glejte na politiko mišljenja, vsak naj gleda na dobrobit svojega lastnega naroda in vsak naj se po svojih zmožnostih žrtvuje. Zato v nedeljo 27. junija vsi na Travni-kovo farmo na 11 mile Rd.
Poročevalec
-o-
Požar
V Sarajevu je do tal zgorela velika opekarna, last Augusta Brauna, ki je bila zgrajena na malem hribu poleg Sarajeva. Opekarna ni bila v obratu, vendar je škode nad pol milijona dinarjev.
m




POZOR!
Vsi prijatelji in znanci iz Chicage in okolice ste ljudno vabljeni, da nas posetite v naši gostilni 1916 WEST CERMAK ROAD
v soboto, 12. junija 1937
Ko bomo. obhajali ROJSTNI in IMEN DAN obenem.
Okusni prigrizek Vam bo brezplačno na razpolago. — Godba bo prvovrstna.
Se posebej so vabljeni vsi TONETI in TONČKE.
Vabi
MRS. VOGRICH, lastnica.

ROOFLESS
• PLATES
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
* J
— NajboljSi automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Phone WENT. 7442
Znižane cene za vsa dela. Nizke ce. ne ali plačila na lahke obroke.
DR. B. H. SCHEFFER
dentist preko 25 let. 6223 SO. HALSTED STREET Ace Theatre Bldg.
Za razna
Zidarska dela
kakor cementi ran je, zidanje. "takpointing"; in podobno,
se vljudno priporoča rojakom
LEO CERNET
KONTRAKTOR 2130 W. Cermak Road,
CHICAGO, ILL. Tel. CANal 1090
Nizke cene. — Delo garantirano.
Res, prilika, kot §e še niste imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges -vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol.
Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45.
Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%.
Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih eeli dve leti.
Vsak avto je garantiran..da vnm bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne f^lede na to, kie živ'' ne zamudite te čudovite prilike. Odprto imamo v^a" večer, vključno nedelje, do
ure.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Coiner Loom'is St., Chicago, 111.
Vest iz domovine
Cleveland, O. —; Brata Anton in Mathew Tekavec sta te dni sprejela žalostno vast iz stare domovine,da je umrl njun oče Franc Tekavec v 83 letu svoje starosti dne 22. maja letos v Ravniku, fara Bloke. Pokojni zapušča poleg že tu omenjenih sinov še dva sina Matijo in Franka v Mat-tavvan, Mich., doma pa še dva sina in hčer. — Bodi mu lahka zemlja domača in o-hranjen blag spomin.
Mrtva so našli
Ely, Minn. — Velika nesreča se je zgodila v tukajšnjem bližnjem rudniku Pioneer A, kjer sta bila zasuta dva slovenska rudarja John Kovač in Tone Kramar. Kb so ju drugi dan odkopali, so videli da sta že mrtva.
Slovenske graduantinje
Cleveland, O. — Preteklo nedeljo je na Notre Dame akademiji graduiralo med drugimi tudi sedem Slovenk in sicer so to: Genevieve Jaksič, Mary Bandi, Eleanore Grego-rič, Louise Golob, Mildred Novak, Theresa Glavič in Evelyn Skoda. — Častitke staršem in njih hčerkam.
Na operaciji
Milwaukee, Wis. — Operaciji na ledvicah se je morala podvreči tukaj poznana Eleanor Kopušar.
Smrt pobira
— V Clevelandu, O. je umrl John Pucel, v starosti 45 let. Doma je bil iz Dečje vasi, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je živel 28 let.
Obišče stari kraj
Chicago, III. — Prihodnji teden se odpravi na obisk v staro domovino tukajšnja znana mlada rojakinja Miss Tončka Mohar, ki živi na 6657 Minerva ave. Miss Mohar je učiteljica na publični šoli in bo poletne počitnice porabila, da si ogleda lepo Slovenijo in druge kraje v Evropi, kar ji bo pri njenem poklicu gotovo dost; koristilo. Srečno pot in srečen povratek!
Na obisku
Universal, Pa. — Iz Rock Springs, Wyo., je prišel na obisk Valentin Šubic, po domače Urbančkov Tine. Prišel je k svojim bratrancem Franku in Paulu Kokal ter k se-strični. Šel je tudi obiskat svoje stare znance iz domovine kot Antona Eržen, Matevža Peternela v Center; Mr. in Mrs. Previc iz Universal in še več drugih znancev v Kok-mont, Pa., in Avella, Pa.
Smrtna kosa
Na Blum Creek, Pa., je umrl Mrs. Červenik; na New Field je pa umrla Mrs. Bar-bich za pljučnico. Obe ženski sta zapustili neodraslle otroke.
OBTOŽBA PROTI SODNIKU ZAVRNJENA
Springfield, 111. — V državni poslanski zbornici je v sredo prišla na glasovanje resolucija, da se vloži proti sodniku E. L. Wilsonu iz Jolieta obtožba in se ga pokliče na odgovor zaradi njegove svoje-časne injunkcije, s katero je prepovedal odstranitev "slot-mašin." Resolucijo pa so poslanci zavrnili in tako se ne bodo proti omenjenemu sodniku podvzeli nobeni koraki.