Foitabia plačana T gotovini. Leto XII,, štev. 238 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teiefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. lUčuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čiste 78.180 Wien št 105.241 Ljubljana, četrtek 15. oktobra 19)1 Cena 1 Din Naročnina maša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova uL 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Zamota podal ostavko Predsednik španske vlade je odstopil zaradi P^^rih proticerkvenih sklepov parlamenta - Tudi notranji minister Maura demisijoniral - Izgon jezmtov iz Španije Madrid, 14. oktobra, g. Zaradi proticerkvenih sklepov vlade je ministrski predsednik Zamora podal ostavko. Dolgo in vztrajno se je trudil, da bi narodno skupščino odv rnil od preveč drastičnih proticerkvenih ukrepov. Ker pa parlament ni upošteval želj ministrskega predsednika, je podal Zamora danes ostavko. Člani vlade so zaman skusah ministrskega predsednika prepričati o tem, da je njegov odstop neizvedljiv, ker |e bilo dogovorjeno, da bo ostala vsa vlada v funkciji, dokler ne bo sprejeta ustava. Tudi notranji minister Maura je podal ostavko. Kakor zatrjujejo, ima Lerroux. vodja radikalno socialistične stranke v Španiji, največ izgledov za bodočega ministrskega predsednika vlade. Tudi dosedanji vojni minister Aza-na bo zelo resen kandidat za to mesto. Madrid, 14. oktobra sg. Po 15-urni razpravi je sklenil parlament s 178 proti 59 glasovom izgnati* jezuite iz države. Mnogo poslancev se je glasovanja vzdržalo. Proti so glasovali samo katoliška stranka, agrarci in nekateri neodvisni poslanci, vendar pa tudi ministrski predsednik Zamora in notranji minister Maura. Z 267 proti 41 glasovom je bil nato sprejet člen ustave, po katerem v Španiji ni oficielne državne veroizpovedi. Ta člen pomeni popolno ločitev cerkve od države. Dosedanje podpore cerkvi in duhovščini morajo v prihodnjih letih prenehati. Vsi redi, ki morajo razen S kanoničnih obljub opraviti zaobljubo pred avtoriteto, ki ni država, bodo prepovedani in ra«puščeni, kar pomeni razlastitev jezuitov brez odškodnine. Katoliški poslanci so branili svoje r*-de do zadnje minute. Po gornjih sklepih bo vse premoženje jezuitskega reda zaplenjeno in porabljeno v dobrodelne in kulturne namene. Ostali redi se ne bodo smeli udejstvovati gospodarsko ali poučevati javno. Po preteku dveh let bo morala duhovščina sama skrbeti za svoj obstanek. Seja parlamenta se je končala v splo§-nem nemiru. Po seji sta izjavila ministrski predsednik Zamora tn notranji minister Maura, da bosta podala ostavko. V političnih krogih računajo z ostavko celotne vlade. Nova priznanja trgovca Matuške Neznanec, ki mu ie Matuške dobavil ekrazit za železniške atentate, ie baie neki Bergmann - Matuška je napisal tudi listek, v katerem grozi z novimi atentati Dunal. 14. oktobra, d. Madžarski treovec Silvester Matuška vztraia še vedno ori svoiem delnem nriznaniu. da ie dobavil ekrazit za atentate nri Torbazviu in Juterboeu. da oa nri izvedbi atentata sam ni bil udeležen. Včerai ie bil Matuška zelo zeovoren ter ie orioovedoval mnoeo resničnega, oa tudi očitno izmišlieneea. tako. da bodo za proučitev vseh nieeovih iziav in za ueoto-vitev resnice Dotrebovali več dni. Policiia skuša ueotoviti če ni bil Matuška udeležen tudi ori atentatu na eksnresni vla< ori Anzbachn. Tamkai so namreč v kritičnem času onazili moškeea z eloboko na čelo ootisnieno čenico. ki ie oostal sumliiv. ker se ie notikal v bližini železniške nro-ee. Šofer tovorneea avtomobila Kinzer. ki ie takrat vozil atentatoria z Dunaia do kra-ia atentata, kakor tudi tri osebe, ki so se takrat mudile v tamošnii okolici in so videle osumlienca. so bile včerai konfrontirane z Matuško. Vse štiri oriče so mnenia. da ie Matuška oni. ki so ea videli v Anzbachu. vendar na so pristavile. da so moškeea s čenico ootisnieno na čelo. videle le zelo nejasno. zaradi česar ne moreio Matuške no-vsem točno aenoscirati. Vsekakor ie značilno. da so oriče. ki so bile oosamezno konfrontirane z niim. iziavile. da iih oblika nosu Matuške živahno soominia na neznanca v Anzbachu. Ker Matuška ni moeel vzdržati svoie trditve. da ie bil nreeovorien k nreskrbi razstreliva od »neznanca«, ie iznovedal. da ie bil ta človek neki Bereman ki ea ie sooznal na Dunaiu ln ie mal nani tako vnlivati. da si sam ni mocel teea raziasniti. Beremann ra ie znal nreeovoriti. da mu ie nreskrbel ekrazit in strelne kaoice in ko ie vse notrebno 30. iuliia naktroil. sta odno-tovala vsak zase v Berlin, kier sta se sešla. Tamkai ie izločil razstrelivo Beremanu. ki ie bržkone sam odootoval v Juterboe. kier ie noložil na železniško Droeo neklenski stroi. Matuška ie nainrei ostal sam v Berlina ier ea ie nieeov drue šele no izvršenem deia-niu nelial na krai doeodka. Preneie sta se Beremann in Matuška sešla v Budimnešti. odkoder ie Beremann odpotoval sam z ekra-zitom v Bia-Torbaev. Pri Bia-Torbaeviu so našli košček žice. kakršna se oorablia nri električnih svetili-kah. Tn žico so noslali iz Budimnešte na Dunai in io nokazali Matuški. ki ?e brez na-dalinieea oriznal. da Je nabavil tako živo ter lo izročil dozdevnemu Beremannu. Na kra-iu katastrofe so našli tudi nolee baterii. ki so bile v zvezi z razstrelivom, tudi meter-sko merilo. Zbudilo ie Dozornost da so našli nri Matuški novsem slično merilo, ki ie bilo nonolnoma novo. Ko so Matuško vora-šali. kie ima staro merilo, ie iziavil. da ne ve kam ie orešlo. ii da ea ie bržkone iz-zub;1 Matuška ie nadalie oriznal ko so mu pokazali listek, ki so ea našli na kraiu katastrofe ori Bia-Torbaeviu. da ea ie v resnici sam naoisat skušal na ie tn nriznanie takoi oslabiti, češ da se ne more soomniti. kdai in kie ea ie nanisal. Kakor trdi. ea ie nani-sal oodzavestno. ter izraža celo mneme. da ie bil morda s kakim sredstvom omamlien. Vsebina teea listka ie bila tako sestavbena. da nai bi vzbudila sum. da so atentat izvršili eksnonenti komunistične stranke. Matuška simulira abnormalnost Dunai. 14. oktobra, n. Šef dunaiske kriminalne ooliciie Brandl ie iziavil novinariem. da Matuška le simulira abnormalnost Tai-no ea ie več dni onazoval in se nreoričal da ie oovsem normalen. Matuška ie danes oriznal tudi atentat na avstriiskem ozemliu. vendar oa v taki obliki, da dvomiio v res ničnost nieeovih izpovedi. Misliio. da ere za orimer samoobdolžitve. ker hoče doseči, da ea ne bi izročili madžarskim oblastem. Matuška priznava udeležbo pri atentatu v Anzbachu Dunai. 14. oktobra, n. Popoldanski listi ooročaio. da ie Matuška med drueim tud' nriznal. da ie sodeloval ori atentatu na avstriiskem ozemliu med Anzbachom in Rot-tenauom. Pravi sicer, da se ne soominia več. ali ie res bil tam. dooušča oa. da ie sodeloval tudi nri tem naoadu. Pri zasliševanju ie med drueim iziavil. da se dobro zaveda. kai ea čaka. če bo izročen madžarskim oblastem. Čeorav na ea bodo sedal obesili, mu bodo čez sto let oostavili soo-menik. Iz teh nieeovih eovorov skleoaio. da ie bi! v službi boliševikov. ki so ea izkoristili za sleno orodie nodžieuioč nieeovo častihleonost Kje se je Matuška skrival Budimpešta. 14. oktobra, n. Tukaišnia policiia se na vso moč trudi, da bi točno ueo-tovila. kie ie bival Matuška v dobi od 7. do 30. seotembra. ko se ie mudil na Madžarskem. Dosedania oreiskava v tei smeri oa ie ostala nonolnoma brezusoešna. Iz teea skleoaio. da se ie eibal v izrazito zločinskih kroeih in da niti ni nikier oriiavlien. Doslei so ueotovili le toliko, da ie bil v tei dobi na vsak način v Tattabanu. To skleoaio oo kuverti. v kateri so našli znani listek no atentatu v Bia-Torbaeviu. Ta kuverta ie bila kuoliena v Tattabanu in io ie nrodaialec sooznal. Budimneštanska ooliciia misli, da so Matuškova nriznania v toliko neresnična. v kolikor se tičeio nieeovih sokrivcev. Budimneštanska ooliciia smatra Matuško za navadneea zločinca, ki ie bil za denar v službi boliševikov. Francosko-ameriški finančni razgovori Poset Morgana pri Lavah! — Pogajanja med Francosko banko in Federalno rezervno banko SOCIALISTI ZA BRIININGA Socialni demokrati odklanjajo nezaupnico vladi dr. Briininga - Oster napad finančnega ministra proti dr. Schachtu - Hindenburgovo pismo Briiningu Pariz, 14. oktobra d. Pierpont Morean je hnel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom Lavalom. Kakor poročajo li eti. je bil Morgan informiral Lavala o položaju ameriškega finančnega trga ter je razpravljal z njim o mednarodnih finančnih vnrašanjib, kakor tudi o možnosti franco-sko-ameriškega sodelovanja za omiljen je svetovne gospodarske krize. Danes je konferiral z guvernerjem Francoske banke podguverner Federalne Rezervne banke v Newyorku .Burgess, ki se vrača iz Basla. Kakor poroča »Information«, sta razen tega emisijski banki v Parizu in Newyorku že precej časa v stalni brzojavni zvezi, da se omogoči skupno postopanje na mednarodnih finančnih trgih. V pariških krogih »o mnenja, da bodo med Ameriko in Francijo že v bližnjem ča su sklenjeni! dogovori o ureditvi nadaljnje- ga odpošiljanja zlata rz Newyorka t Pariz. V zadnjih dneh je bilo v Parizu vsak dan nakupljenih za 2 in pol milijona zlatih dolarjev zlata. Za zlati dolar se plačuje naplavilo 7 odstotkov. Pariz, 14. oktobra d. Ministrskega predsednika Lavala bo na njegovem potu v Washington spremljal tudi podguverner Francoske banke Rist. Litvinov pose ti Andoro Carigrad, 14. oktobra n. Tukajšnji listi obširno komentirajo skorajšnji poset sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Lit-vinova v Angori ter poudarjajo važnost razgovorov, ki se bodo pri tej priliki vršili. Listi poudarjajo, da imata Turčija in Rusija mnogo skupnih interesov, zlasti na gospodarskem polju. Berlin, 14. oktobra, e. V državnem zboru »e je danes pričela debata o vladni deklaraciji. Socialno - demokratski poslanec Breit-8che-d se je obširno pečal z razvojem vprašanja carinske unije. Ki je po njegovem mnenju zopet pokazal, da ni glavna stvar, če ima kdo prav;co na svoji strani, temveč kako zastopa to pravioo. Olgo* vornost za rešitev tega vprašanja mora nositi celotna vlada. Govornik je nato omenil zasilne uredbe in izjavil, da je njegova stranka za parlamentarni režim, čeprav ji zasilne uredbe niso »o volji, in sicer ne samo zaradi sistema, temveč tudi zaradi vsebine. Proti vsemogočnosti kartelov se je zelo malo storilo 6e so socialni demokrati trpeli Briininaovo vlado, se je to zgodilo v prvi vrsti zato. ker so hoteli čuvati proti napadom fašistov in diktaturi državao obliko, v kateri živijo. Fronte so sedaj točno označene in sicer je na eni strani narodna opozicija, na drugi pa združene organizacije. Govornik je zaključil, da z odklonitvijo nezaupnice proti Brii-ningovi vladi nože reči, da ji izreka zaupanje za to, kar bo storila v političnem oziru, temveč hoče manifestirati najo6trejše nezaupanje proti onemu, kar bti prišlo za Briiningom. Naslednii govornik narodni socialist dr. Frick ie iziavil. da narodni socialisti tudi sedai odklaniaio zasilne odredbe, ker ie v Nemčiii vlada, ki se boii vprašati narod ele-de upravičenosti svoiih ukrepov. Narodno-socialistična stranka ie vedno zahtevala so-delovanie vseh plasti naroda, ki oa se morajo vedno zavedati odeovornostL Dosedania zunania politika vlade ie bila popolnoma neplodna in ie morala doživeti poraz za oo-razom. Narodni socialisti zahtevaio odkritosrčnost in resničnost, in sicer ne zato. da bi izzvali revažno voino. temveč zaradi teea. ker sta ooeoi za enakopravnost Nem-čiie. Narodni socialisti so orav tako za spo- razum s Francifo. 5e bo nudil iamstvo. da se bodo ž niim upoštevale živlieniske potrebe nemškeea naroda. Komunistični poslanec Remmel ie napovedal Briinineovi vladi v imenu svoie stranke naiostreiši boi. ker no nieeovem mneniu ni drueeea kakor predhodnica fašistične diktature. Državni finančni minister dr. ttetrich ie nato z ostrimi besedami obračunal z narodnimi socialisti, posebno oa z bivšim predsednikom državne banke dr. Schachtom. kateremu ie očital, da ie podal netočne podatke o finančnem ooložaiu Nemčiie kar ie oovzročilo mnoeo ško^Iiivih posledic, ki se že kažeio. Mnoeo inozemskih listov ie prineslo te vesti r. naslovi, da ie nemška dr*"*-na banka insolventna. Irvaiama dr. Schachta niso vsebovala resnice in ifh mora zaradi teea ponovno naistrožie obsoditi. Med eovorom finančnega ministra ie ori-šlo do orecei elasneea protesta na desnici. Culi so se tudi resni oeorčeni medklici, češ. da člani vlade s svoio strankarsko politiko oeražaio državno politiko. Razprava o vladni iziavi ie bila nato od-eodena na iutri. Berlin, 14. oktobra d. Državni predsednik Hindenburg je posla** včeraj državnemu kancelarju dr. Briiningu pismo, v katerem Izjavlja, da je pripravljen predsedovati skupnim sejam državne vlade in gospodarskih zastopnikov, v kolikor bo Slo za splošna temeljna vprašanja. Državni predsednik HAndenbnrg prarrt v svojem pismu, da se gospodarska kriza po vsem svetu neprestano poostruje, kar na rektrje državni vladi težavno nalogo, da postavi in izvede gospodarsko učinkovit in sooljalno pravičen gospodarski program. Za uspešno nadaljevanje že odrejenih ukre pov se morajo skleniti temeljni sklepi, da se zmanjša brezposelnost, produkcijski stroški to izdatki za življenjske potrebšči- ne. Zato smatra za potrebno, da se za končno presojo teh važnih vprašanj imenuje gospodarski! sosvet državne vlade ia vodilnih strokovnjakov raznih panog gospodarskega življenja in tudi 'astopnikov delavstva. Državna vlada naj oi obravnavala i njimi vsa gospodarska Ln socialno-polttična vprašanja z namenom, da se dosežejo enotni predlogi. Hiln-denburg izraža upanje, da se bodo v tesnem sodelovanju vlade tega gospodarskega sosveta našla pota, po katerih nad bi se pomagalo priti nemškemu narodu v sporazumnem sodelovanju iz težavne gospodarske krize. Dr. Briining j.e odgovoril državnemu predsedniku s pismom, v katerem pozdravlja njegov predlog Ln zlasti pripravljenost da prevzame predsedstvo pru skupnih razpravah vlade ln gospodarskega sveta. Odločitev Hlndenburga, da prevzame predsedstvo v zastopstvu, v katerem bi biLi predstavniki podjetnikov in delavcev, kaže njegovo pripravljenost, da hoče osebno sodelovati pri reševanju socijalnih vprašanj, na drugi strani! pa pomenja obenem demanti vesti, da so se pojavila med njim in Briiningom nesoglasja. Nekateri politični krogi poudarjajo, da j« Hindenburg s tem svojim korakom udeležbo ali skupno °4 milijonov voliicev. London, 14. oktobra AA. V petek bodo 'menovali približno 1300 kandidatov za 615 narlamentarndh mandatov. Pri volitvah maja 1929 je bilo 400 kandidatov več. Te-' daj je bilo v 470 volilnih okrajih po več kandidatov, sedaj pa je komaj 100 volilnih okrajev z več kandidati. To število se zmanjšuje z vsakim dnem, kakor pač napredujejo pogajanja med vladnimi strankami za enoten volilni nastop. Stara strankarska nasprotja pa so v mnogih volilnih okrajih še tako močna, da kljub pozivu strankami voditeljev ni še prišlo med vladnimi strankami do sporazuma. Voditelji vladnih strank naglašajo, da je bilo pri zadnjih volitvah nad polovico poslancev izvoljenih z relativno večino, kar so v največji meri zakrivile trojne kandidature. Pri teh volitvah se pa to ne bo zgodilo. Vladne stranke bodo razcepljene le v maloštevilnih okraiih, kjer se sporazum med liberalci in konservativci ni posrečil. Računajo, da bo vlada imela v novem parlamentu 150 do 160 glasov večine. London, 14. oktobra AA. Stanley Bald-win je govoril snoči po radiju. V prihodnjih desetih dnevih mu bodo sledili Clynes, Lloyd George, John Simon, Snovvden, Gra-ham, Herbert Samuel, Baldwin, Hender-son in Macdonald. Baldwin je izjavil, da je bila narodna vlada imenovana za dovršitev naloge, ki bi jo morala izvršiti delavska vlada. Konservativna stranka bi z vso silo podpirala delavsko vlado, če bi imela dovolj poguma, da reši sedanjo krizo. O tem je obvestil tudi ministrskega predsednika, ki pa so ga njegovi tovariši in stranka zapustili. Angleški narod bo vsekakor zaupal narodni vladi, ki se je obvezala da ozdravi državne finance. Baldvvin je končal: »Mnenja o načinu gospodarske obnove se s časom lahko izpremene, vendar pa se moramo skupno boriti za zdrave in čiste finance, ki so napravile iz našega naroda to, kar je.« Dr. Korošec v Beogradu Beograd, 14. oktobra, p. Danes je prispel semkaj bivši minister m narodni poslanec dr. Anton Korošec. Povratek bana dr. Marušiča Beograd, 14. oktobra, p. Noooj se je vrnil v Ljubljano ban bravske banovine dr. Drago Marušič, ki se je dva dni mudil v Beogradu. Francoski letalski minister pride v Beograd Beograd, 14. okt p. V petek prispe da povratku z mednarodne konference m. zračni promet, ki zaseda te dni v Bukare-šti, v našo prestolnico francoski ministeT za letalstvo Dumesnil. V Beogradu bo ostal kot gost naše vlade dva dni, nakar bo nadaljeval polet v Pariz. Iz državne službe Beograd, 14 oktobra, p. Današnje »Službene Novinec objavljajo večji ukaz o izpremembah v državni službi. Med drugimi so postavljeni za računskega preglednika pri računski kontroli centralne carinske blagajne v Zagrebu Vinko Sterle, dosedaj pri carinarnici v Ljubljani; za računskega preglednika pri poštni carini v Zagrebu Josip Girtler, dosedaj računski preglednik pri mestni kontroli v Ljubljani; za pristava banske uprave dravske banovine z dodelitvijo sreskemu načelstvu Maribor levi breg, brez pravice na dnevnice, Boris Modrijan in pod istimi pogoji pri sreskem načelstvu v Radovljici Alojzij Lenarčič; za pisarniškega uradnika pri železniškem komisarijatu na Jesenicah Joka Slavujevič, dosedaj v Koprivnici. — Premeščen ie nadzornik finančne kontrole v Ložu Ivan Papež za starešin« glavnega oddelka finančne kontrole v Nišu. Vojaška imenovanja Beograd, 14. okt. p. Vojni list objavlja ukaz, s katerim je imenovan za prvega adj-utanta Nj. Vel. kralja divizijski general Milan Ječmenovič, dosedaj komandant savske divizijske oblasti. Z istim ukazom sta imenovana za adjutante tudi general-štabni brigadni general Nikoli Hristič. dosedaj komandant druge konjeniške diviz4-je, in artiljerijski polkovnik Dušan Stoja-novič, dosedaj šef nersonalnega odseka vojnega ministrstva. Obenem sta razrešena dolžnosti adijiutanta brigadni general Anton Pekič in pešadHski polkovnik Dra-gomir Sarič ter postavljena na razpoloženje vojnemu ministru. Socialna zaščita pomorščakov Beograd, 14. okt. p. Po poročilih iz Solita je bila danes zaM'učena pomorska konferenca, ki jo je sklicalo prometno ministrstvo. Na konferenci je prišlo do sporazuma med brodolastnilci in mornarji. V vseh onih vprašanjih pa, glede katerb ni bil dosežen snorazum. bo direkcija pomorskega prometa sestavila primerne predloge ter jih dostavila prometnemu ministrstvu. V sprejeti resoluciji rzražaio zahvalo prometnemu ministru za sklicanje te konference in prosijo, naj se čimnrej wdi r»o-seben zakon, s katerim bo urejen privatno-pravni položaj poveljnikov in oosadk naših trgovskih ladij ter urejeno vprašanje pokojninskega in bolniškega zavarovanja. V ostalem predlaga resolucija, nai se celo-kunna socialna zaščita nomoršč^Vov podredi ministrstvu za socialno nolitiko. Na novih potih Po svetovni vojni doživlja parlamentarizem, ki temelji na sistemu političnih strank, v vseh državah krizo za krizo. Več ali manj so vsi narodi zašli v socialne in zlasti gospodarske zagate, ki iz njih ni videti izhoda z dosedanjimi sredstvi in metodami. Zato se povsod iščejo nova pota, nova sredstva. Na vseh koncih in krajih poskušajo najrazličnejše možnosti, kako bi narodi zopet uredili svoje življenjske razmere in se iznova okrepili. Gospodarski in socialni problemi, ki so se v zadnjih mesecih zgostili v neznosno krizo in pritisnili prav vse narode m države, so tako ogromni in važni, da zahtevajo skupnega napora vsega naroda, skupnega in smotrega sodelovanja vseh stanov. Njihova peza nas sili vse k skupni, absolutno solidarni obrambi, zahteva od nas, da na korist celokupno-sti vsaj začasno potisnemo v ozadje vse ožje interese, se odrečemo svojim dosedanjim potoca ter vsi bok ob boku krenemo proti skupnemu cilju. Ta cilj vidijo dane§ vsi sloji in stanovi v tem, da se jim omogoči varno in mirno, neprestanih pretresi jajev oproščeno telesno in duševno življenje; vidijo ga v tem, da se na znosnih gospodarskih življenjski ti razmerah ustvari možnost kulturnega in socialnega napredka. Danes se nihče več ne vara v tem, da tega, nekdaj tako po sebi umevnega cilja, ne bo mogoče doseči brez napora in žrtev. Grozno je maščevanje razdejanj, storjenih med svetovno vojno. Ves svet je s tira, po katerem se je vo-il celo stoletje in še več. Današnja kriza je taka, da ji v zgodovini ni najti primere in da ji tudi nihče ne ve pravega vzroka, pa zato tudi ne učinkovitega leka. Jasno je le to, da mora biti obramba proti njei vsesplošna, saj ona ne ogroža le tega ali onega stanu, le tega ali onega sloja, temveč vse. prav vse; ona ogroža islšo skupnost in s tem vsakega posameznika. Drugačna od nekdanjih nevarnosti in težkoč je kriza današnjih dni. Drugačna morajo zato biti tudi obrambna in zdravilna sredstva. Ozkosrčnost je škodljiva in se lahko maščuje ne le nad ozko-srčnežem samim, temveč nad vso celoto. Zavedati se moramo, da veliki čas zahteva velikih ljudi. Tudi za nas v Jugoslaviji velja to. Nismo v takih, stiskah in nevarnostih, kakor mnogi drugi narodi, ki žive le od danes do jutri. Toda tudi mi smo živ člen zajednice evropskih narodov in se ne moremo obdati s kitajskim zidom. Vsak dan čutimo na lastni koži, kako se je svetovna gospodarska in socialna kriza zajedla tudi v naše telo. Kakor vsi drugi narodi, ki so pogumno sprejeli borbo s pretečimi nevarnostmi, tudi mi ne smemo ostati pasivni in le čakati, da nam pride rešitev z neba. Tudi mi se moramo energično otresti predsodkov prošlosti in upreti svoje poglede le v bodočnost. Preboleti moramo malenkostne nazore; vsaj za nekaj časa moramo potisniti v ozadje interese posameznih ožjih skupin in pokrajin. Zavedati se moramo, da je trajen prospeh posameznika ali skupine mogoč le, ako je zdrava tudi celota. Ako boleha organizem kot tak, se morda posamezni udi nekaj časa lahko še dobro razvijajo, vendar pa so tudi oni neizprosno zapisani propasti, če se pravočasno ne zajezi bolezen celote. S tega vidika moramo gledati tudi na naše sedanje in nekdanje politične razmere. Vsak trezen človek mora od srca pritrditi ministru dr. Kramerju, ki je v svojem govoru v Ptuju rekel, da bi bile ozkosrčne, a brezobzirne politične borbe, kakršne smo pri nas poznali pred 6. januarjem 1929, v današnjih časih neopravičljiv luksuz. Ako se resnično hočemo čim prej izmotati iz sedanjih gospodarskih in socialnih pa tudi kulturnih neprilik. ne smemo drug v drugem več gledati nasprotnika, temveč sodelavca in sobojevnika. Tudi če bi ta ali ojia politična ali stanovska skupina lahko izbila iz momentane situacije za sebe kako korist, bi bila ta le navidezna, ako se ne bi ujemala s koristjo skupnosti. Dokaz velike naravne inteligence in velike zrelosti jugoslovenskega naroda je, da ie pravilno ocenil položaj in da se zaveda nalog velikega in težkega časa. Že dosedanii potek volilnesra pokreta nam kaže, da so se mase našega prebivalstva v vseh pokraiinah države sprostile ozkih vezi nekdanjih strankarsko političnih tradicii in da hočejo energično sodelovati pri delu za okrepitev države na novi osnovi in z novimi sredstvi. Novemberske volitve bodo to potrdile in mogočno manifestirale pred veem svetom. Japonska za direktna pogajanja s Kitajsko Svet Društva narodov se se ni odločil - Amerika povabljena k sodelovanju ij nove Briinin- Počastitev dr. Gregorja Žerjava Ženeva, 14. oktobra. AA. Svet Društva narodov je davi razpravljal v tajni seji o položaju v Mandžuriji. Posvetovanje je trajalo do 11 ure. Vršilo se je v hotelu, kjer stanuje francoski zunanji minister Briand. Vsi državniki so poudarjali veliko važnost sodelovanja Zedmjenih držav pn vsakj akciji, k, bi jo sprožil 6vet Društva narodov V tukajšnjih krogih govore, da bo svet naprosi Zedinjene države, naj ameriški opazovalec prisostvuje razpravam kot svetovalec. Japoask; m kitajski delegati tej seji niso prisostvovali. Briand jim bo predložil predloge za ameriškj sodelovanje m jih naprosil, naj se o niih izrazijo Enakopravnost na Koroškem S Koroškega nam pišejo: Naslednji primer nam kaže. kako se uveljavlja na Koroškem enakopravnost napram Slovencem. Neki uradnik konzum-nega. društva v Podrožčici je porabil svoj dopust, da se udeleži turneje, katero je priredilo izobraževalno društvo »Kot« iz Št. Jakoba v Rožu po Sloveniji z igro »Miklova Zala«. Uspeh, ki so ga dosegli igralci, je bil nad vse lep in gosti so bili deležni v vseh mestih Slovenije najlepšega sprejema. Prisrčnost, ki se je razvila ob tej priliki med poslušalci in udeleženci turneje, ter ovacije. ki so jih bili igralci deležni, pa so razburile nemčursko prebivalstvo v slovenskem delu Koroške in predvsem v šentjakobski občini. Razglasili so, da je bila ta turneja politično delo in sledila so tudi osebna preganjanja. In ena izmed teh žrtev je postal imenovani uradnik konzumnega društva. Po vrnitvi ga je napadel na kolodvoru v Podrožčici upokojeni železničar Gilbert Gol- Tokio, 14. oktobra n. Zunanji minister Sidihara je danes oficielno obvestil diplomatski zbor v Tokiu, da je Japonska pripravljena pričeti direktna pogajanja s Kitajsko, ki st mora obvezati, da bo ustavila protijaponsko propagando. zaščitila življenje in imetje Japoncev ter dala primerno jamstvo, da bodo vse pravice Japoncev, izvirajoče iz privatnopravnih pogodb v Mandžuriji, ostale neokrnjene v veljavi. Mukden, 14. oktobra d. Včeraj so japonska letala bombardirala kitajski transport municije na mukdenski železnici. Z vlaka so obstreljevali japonska letala z strojnicami. Japonska letala so pozneje bombardirala tudi osebni vlak na tej progi. lob, ki niti Korošec ni. s psovskami ter ga imenoval izdajalca domovine. Toda to mu še ni zadostovalo. Pričel je celo gonjo proti njegovemu očetu, ki izvršuje pekarsko obrt, ter dosegel, da je izgubil ta dobre odjemalce. S svojim zlobnim jezikom je dalje dosegel, da je mladega uradnika konzumno društvo odslovilo iz službe in sprejelo na njegovo mesto drugega, seveda Nemca. Uradnik je Gilberta tožil zaradi razžaljenja časti. Pri prvi obravnavi je Gilbert tajil izraze, kakor falot, čuš, tat, za očitek »Landesverater« pa je prijavil, da nastopi dokaz resnice. Ker pa se mu to ni posrečilo, četudi je imel za to skoro tri mesece časa. je po kratkem premisleku izjavil, da preklicuje vse svoje-časne obdolžitve na kolodvoru ter je dal pred sodnijo častno izjavo, da obžaluje svoj izgred ter nosi vse stroške obravnave. Uradnik, ki je iskal pri sodni ji samo čast, je ta predlog sprejel Zavedal se je pač, da gonja proti njemu ni bila delo Gol-lobove inicijative, temveč delo celovškega Heimatbunda, ki bo, kakor se je Gollob sam izrazil, tudi kril vse stroške obravnave. pk. Težak položi gove vlade Kdor danes presoja obupni notranji položaj- Nemčije, se mu zazdi nedavni poset francoskih državnikov v Berlinu kakor neresnična bajka. Komaj štirinajst dni je preteklo od tega dogodka, od katerega si je trezno prebivalstvo obeh držav obetalo toliko zaželjenega pomirjenja Komaj dva tedna sta minula, odkar je kazalo, da bo načrt gospodarskega sodelovanja udaril tudi prve temelje za politični sporazum,^ toda nepreraounljiva nemška politika beleži dogodke, ki v kali onemogočajo vsak napredek v tem pravcu. Avdijenca voditelja nemških šovinistov pri državnem predsedniku, harcbur&e svečanosti desničarjev in proglas bivšega guvernerja nemške*državne banke doktorja Schachta, so potisnili popolnoma v ozadje nedavne berlinske manifestacije za sodelovanje obeh narodov. V kratki doni štirinajstih dni se je položaj tako bistveno iz* premenil, kakor da je od Lavalovega in Briandovega poseta v Berlinu preteklo že več let. Kriza se je obnovila 6 podvojeno jako6tjo. nevarnost pa je v tem. da danes še ni mogoče reči, da je dosegla 6voj vrhunec. Harcburške manifestacije desničarjev so morda samo ena faza v razvoju dogodkov in samo v stanju vseebče zmede in negigurnosti je možna tudi Schachtova katastrofalna izjava o fikciji deviznega kritia in zlatega zaklada nemške državne banke Dr. Sohacht uživa v Nemčiji ugled strokovnjaka v finančnih zadevah, očitajo mu le, da trmasto vztraja na principih, kadar je vse odvisno od kompromisov in aranžmajev ter da s svojimi nepričakovanimi izjavami vzbuja paniko med nepoučenimi in v finančno poslovanje neposvečenimi širokimi ljudskimi sloji Senzacijo, ki jo je izzval s svojo hareburško izjavo, 60 prav za prav povzročila glasila raznih strank, objavivši jo v s^nzacijonalni obliki. Dobrodošla pa je obema taboroma, da iz nje k>:jeta kapital, dasi vsak v drugem pravcu. Malo verjetno je, da bi bili Schachta k nastopu pripravili zastopniki težke industrije, ki so se tudi udeležili pompozne prireditve v Harzburgu. Računi teh so davno znani: S ponovno inflacijo 6e hočejo osvoboditi dolgov in jim je pri tem popolnoma vseeno, da bi na tafe način plačali njihove dolgove ravno najubožnejši sloii nemškega naroda. Pri takem stanju je težišče vprašanja na tem, kakšen bo položaj nove Briiningove vlade pred parlamentom Bruning v državnem zboru nima absolutne večine, nima je pa tudi opozicijski blok, ki se je osno« val v Harzburgu iz Hitlerjevih narodnih socijalistov in drugih radikalnih desničarjev. Ti so v Harzburgu sprejeli rcsolucijo, ki izraža nezaupnico vladi ter zahteva razpust parlamenta in nove volitve. Kancelar 6icer izjavlja, da bo ostal na svojem mestu, pa naj ga opozicija vsak dan obmetava s psovkami in obdo^žitvajni narodnega izdajalca,' vendar gospodar poiožaja ni on, dasi uživa še vedno zaupanje predsednika Hindenburga. Odločitev je pri sedanji kon-stelaciji v parlamentu pri onih 6icer ma-lopomembnih strankah, ki kolebajo med Briiningom in Hugenbersom. Predvsem velja to za ljudsko stranko, ki jo poslanec Dmgeldey z vso silo žene v naročje opozicije. Dogodki zadnjih dni pa lahko potegnejo na stran radikalnih življev tudi znaten del zmernega in treznega prebivalstva, osobito pa bi hareburška resolucija znala vplivati v tem smislu. Mnogi smatrajo Harzburg že za začetek silovite volilne agitacije, ki gotovo ne bo utrdila Briinin* gove vlade. Za primer padca nove Briiningove vlade pa nastane vprašanje, kaj bi ji sledilo, ako desničarjem uspe njihovo prizadevanje. Najbrž bi prišli sami v vlado, ali njihova pozicija bi bila daleko slabša od Briiningove. Komunisti, ki so danes najbolj goreči zavezniki nautenkrajclerjev, bd se takoi obrnili proti njim. Pridružili bi se jim nedvomno socijalni demokratje, ki 60 z Briiningovo vlado zadovoljni in ki bodo glasom sklepa stranke glasovali proti nezaupnici. Hitler in Hugenberg bi jedva sestavila vladno večino s pomočjo omenjenih manjših parlamentarnih frakcij. §e večje težkoče pa bi se pokazale pri vladi, sestavljeni iz radikalnih desničarjev, v pogledu delovnega programa. Vsa hitlerjev-ska ideologija, ki se nad njo opaj*jo sto* tisoči, namreč nima niti zrnca, na katerem bi se dala osnovati pozitivna vladna politika vsaj za najkrajšo dobo. Revizija ver-sajskega miru in ustavitev reparacij sta gotovo dve stvan, za kateri 6e ne more zavzeti noben kabinet In ravno tega se nadejajo od Hitlerja množice njegovih pristašev. Položaj v notranjosti Nemčije je zelo resen in morda dozorevajo v teh dneh dogodki, kojih razvoj bi presegal značaj čisto notranje nemške zadeve in ki M postali v še veliko večji meri evropski problem, nego je politični kompleks Nemčije to že danes. Morda je bilo veliko previdne modrosti v okoliščini, da je nova vlada združila notranji in vojni portfelj v osebi izkušenega starega vojaka Cronerja. V koliko je za to modrost računala tudi z možnostjo priprave diktatura, pa je drugo vprašanje. CIKORI1A Vsa javnost je z največjim zadoščenjem sprejela vest, da bo spomenik dr. Gregorju Žerjavu odkrit že pred Vsemi svetimi. Prijave obetajo, da bo v nedeljo pri odkritju spomenika in pooa-ščenju spomina velikega moža udeležba zelo številna. Tako bomo v nedeljo doživeli na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani krasno svečanost globoke hvaležnosti, spoštovanja in pijetete. Pričetek svečanosti bo točno ob 11.15 s koralom, ki ga igra godba ljubljanskega Sokola I. Nato zapoje Hubadova pevska župa mogočno Foersterjevo kan-tato »Umrl je mož«. Slavnostni govor v povodu odkritja spomenika bo imel pokojnikov ožji tovariš in prijatelj g. minister dr. Albert Kramer, nadalje se bo manom pokojnika poklonil s spomin- Sv. Jurij ob Sč., 14. oktobra. Lepi oktoberski dnevi dajejo našim vinogradnikom upanje na dobro trgatev. Po stalnem deževju septembra nagnito grozdje se je začelo sušiti in s tem tudi ostalo grozdje ugodno dozoreva. Zaradi ugodnih vremenskih prilik so vinogradniki opustili prej zamišljeno rano trgatev ter čakajo do Terezijinega. Med tem časom pa se je že pričelo vrvenje po vinorodnih gričih in vsakdo pripravlja po vini-čarijah in kleteh posodo. Tudi Lovro Kramberger iz Okoslavcev se je podal v nedeljo k svoji viničariji na Rožički vrh. V kuhinji je zakuril v peč ter grel vodo za pomivanje sodov; nenadoma pa se je v opoldanski uri z vrha strehe začelo kaditi in hip nato je zajel plamen vso streho. Ker je bil del poslopja lesen, je ogenj kaj hitro uničil ves objekt, posebno še, ker je bilo nekoliko vetrovno. Gasilcem in požrtvovalnim sosedom ^ le s težavo usipelo lokaliziratS požar, da ni opustošil tudi bližnjih poslopij. Kramberger trpi tem večjo škodo, ker je imel v podstrešju spravljeno vso letošnjo krmo, v ostalih prostorih pa razven gospodarskega orodja tudi precej sodov in kadi. Nasproti 18.000 Din škode je zavarovalnina 150 Din naravnost žalostno smešna. Kočevje, 14. oktobra. Komaj se Je v Ravnah malo poleglo razburjenje zaradi požara, ki je 1. t. m upe-pelil parno žago g Cvara iz Zamosteca pri Sodražici, je doživela ta vas nov strah 9. t. m., ko je nenadoma začel goreti ob pol štirih popoldne skedenj Alojzija Čer-neta. Leseni Skedenj je kmalu pogorel do tal in z njim vred okrog 3000 kg sena. — Velika sreča pri vsem je. da so vaščani bili doma in so preprečili, da se ogenj ni mogel razširiti na druga poslopja. Ogenj je najbrže nastal po nesreči: sumi se pa tudi. da je odvreel kak delavec, ko Je šel po seno, gorečo cigareto tako ne- Mariborska pomožna akcija za siromašne Maribor, 14. oktobra V torek zvečer se je vrš;l na mariborskem mestnem magistratu sestanek glede pomožne akcije za siromašne sloje. Sestanek je otvoril župan dT. Juvan poleg občinskih svetnikov in zastopnikov mestnih socialnih institucij, navzoči so pa bili tudi zastopniki dobrodelnih društev. Soglasno je bil sprejet predlog, da se ustanovi pomožna akcija za Maribor. Na čelu te akcije stoji župan, njegov namestnik je dr. Strmšek, člani odseka bodo člani mestnih ubožnih in mladinskih svetov, komisije za podpiranje brezposelnih in zastopniki dobrodelnih društev. Upravne posle bo vodil socialno^polmč-ni urad mestnega načelstva, denarne posle pa mestna blagajna. Po okrajih se ustanove okrajni odbori, ki jih bodo tvorili okrajni, mestni, ubožni in mladinski odborniki ter zastopniki dobrodelni društev. Ti odbori bodo ugotavljali upravičenost do podpor ter predlagali njih višino in obliko. Enotna organizacija bo jamčila za to, da ne bodo ene m iste osebe na več krajih prejemale podpor, marveč se bodo podpore enakomerno delile med vse potrebne in to samo v naravi: obleki, kurivu, zivezu in obutvi. Podaljšanje svobodne kvarnerske cone Sušak. 14. oktobra AA. Včerajšnja številka službenega lista italijanske vlade. »Gazette Ufficiale«, priobčuje dekret o podaljšanju svobodne kvarnerske cone na nedoločen čas. Po zakonu bi morala svo bodna fcvarnerska cona trajati do 31. decembra 1931, sedaj pa je bila podaljšana do nove izpremembe, to je na nedoločen čas. Svobodna kvarnerska cona obsega mesto in pristanišče Reke ln kopališke kraje na vzhodni istrski obali, takozv. Liburnijsko primorje z najbližjim zaledjem. Roki do 30. septembra 1931, ki so bili določeni za nove gradnje v svobodni coni z davčnimi olajšavami in oprostitvami, so bili podaljšani do 30. junija 1935. Ves italijanski tisk pripisuje temn dekretu velik pomen, z Reke pa so bile poslane predsedniku italijanske vlade Musso lini-ju zahvalne brzojavke. Dekret bo predložen italijanskemu par Iamentu v odobritev. Skozi okno ustreljen Banjalnka, 14. oktobra, n. V minula noči je bil izvršen v Bos. Dubici nenavaden zločin, ki je dosedaj še popolnoma nepojasnjen. Tamošnji ugledni seljak Dušan Filipovič je po večerji 6edel v družbi svoje žene in svoje snahe v sobi pri mizi. Nenadoma so počili s ceste skozi okno trije streli. Filipovič In njegova žena sta se zgrudila mrtva, snaha in hčerka pa sta omedleli. Kdo bi bil storilec in kaj bi bil vzrok tega zagonetnega zločina, je docela nejasno. Filipovič je bil splošno priljubljen in nihče ne ve, da bi imel kake osebne sovražnike. Hmeljski trg Žatec, 14. oktobra, h. Na hmeljskem trgu so se posli pri nespremenjenem razpolože-niii razvijali dobro in je bilo v teku dneva mnogo zaključkov po 270 do 423 Ke skimi besedami minister dr. Svetislav Popovič. V imenu jugoslovenske gasilske armade bo govoril starosta g. Josip Turk, za njim minister g. Jura j Deme-trovič, nadalje zastopnika delavstva m kmetov, slednjič pa minister g. Ivan Pu-celj. Slavnost zaključita Hubadova zu-pa s Prelovčevo žalostinko »Zadnje slovo« ter godba Sokola I. . Z dežele so napovedane različne depu-tacije, a kakor smo beležili, se bo v nedeljo dopoldne ob 9. vršil v Kazini tudi jubilejni zbor Zveze kulturnih društev, ki šteje v svojem okrilju 270 prosvetnih organizacij. S proslavo 10-letnice ZKD bo obenem tudi počaščen spomin ustanovitelja in prvega predsednika, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava. Polovična vožnja je dovoljena. previdno, da je pričelo seno goreti. Ker je zavarovan Cerne le na vsoto 600 bivših avstrijskih k; on, ima občutno škodo. Ptuj, 14. oktobra. Požar je izbruhnil okoli 22. ure v Slovenji vasi pri Ptuju pri gostilničarju Ce-lanu. Pogorelo je do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje in tudi nekaj živine, dočim so pohištvo še pravočasno rešili. Gasilci, ki so prihiteli iz Ptuja na pomoč, so se omejili samo na lokaliziranjs požara. Dasi je namreč bilo vode zadosti na razpolago, se vendar kljub vsemu požrtvo-vanju gasilcev niso mogla poslopja rešiti. Kako je požar nastal se ne ve. škoda znaša okroglo 150.000 Din. Nesrečni po-gorelec pa je bil baje zelo nizko zavarovan. Dalje je gorelo pri posestniku in čevljarskem mojstru Vedlinu Karlu v Sla-pah pri Ptujski gori. Pogorela je hiša, gospodarsko poslopje in ves živež ter ovca. Ker je bila hiša lesna in krita 6 slamo, je-bila vsaka pomoč zaman. Na pomoč prihiteli gasilci so se sicer zelo trudili, da bi ogenj omejili, a mu niso bili kos, posebno še zato ne, ker ie primanjkovalo vode. Ogenj je nastal, ker so se vnela v kuhinji naložena drva. Škoda se ceni na 15.000 Din. Vedlin pa je bil zavarovan za 10.000 dinarjev. Ihan, 14. oktobra. V ponedeljek zvečer ob 21. je nastal ogenj v kozolcu - dvojniku Navžarjeve gostilne. Kozolec je bil natrpan detelje, spodaj pa so bila tudi spravljena drva za zimo. Ker ni v vasi prepotrebnih požarnih vodnjakov, je bilo gašenje močno otežko-čeno. Pa so kmečka dekleta pridno dona-§ al a vodo v brizgalno. in gasilci so preprečili širjenje požara na bližnje objekte. Na pomoč so domačim prihiteli tudi gasilci iz Vira. Pšate in Domžal. Smatrajo, da je bil ogenj podtaknjen, škoda je znatna. Pustolovščine mladega tapetnika Maribor, 14. oktobra. Snoči si je dovolil 19-letni tapetniški pomočnik Alojzij M i 1 a v e c nenavadne pu. stolovščine. Okrog 19. si je najel nekega šoferja pred postajo in velel pognati v Ptuj. Tam je Milavec obiskal več znancev in se nato dal peljati nazaj v Maribor, Kjer je po zabil šoferja v gostilno »Evropo« na večerjo. Ko ie bilo treba plačati, je Milavec izginil in pustil šoferia samega, da je moral poravnati račun 270 Din. Kmalu nato, nekoliko po 21., je M/ilavec najel drugega avtotaksija rn se odpelja! z njim zopo-t proti Ptuju. Na povratku se je pustil zapeljati pred hotel »Orel«, ^ naročil prav bogato večerjo, na katero je povabil tudi šoferja. In je zopet po večerii brez sledu izginil. Toda to mu še ni bilo dovolj. Ob 23. je najel tretiega šoferia m se z njim odpeljal v Ptuj. V Ptuju je hotel, da ga pelje na. prej v Čakovec in Varaždin. Ker je pa šoferju zmanjkalo bencina, je to odklonil. Tudi se mu je zdela stvar sumljiva in zahteval je od Milavca vsaj naplačilo. Pustolovec je bil v hudi zadregi, izgovarjati se je začel, da niima denarja in prosil je šoferja, naj ga zapelje nazaj v Maribor. Tu je velel avto ustaviti v Vetrinjski u Piči, kjer je trkal na vrata neke hiše, len so pa bila zaprta. Šofer je videl, da ne bo prišel do svojega denarja in prijel je Milavca ter ga zapri v atomobil, češ: »V avtu boš sedel toliko časa, dokler ne bo račun poravnan!« Toda pustolovec je imel zopet srečo. Šofer je namreč v avtomobilu utrujen zadremal in Milavec je skozi okno skočil na prosto. V poznih nočnih urah je kolovrati! po mariborskih ulicah, okrog 4. zjutraj pa ga je na Aleksandrovi cesti opazil lastnik restavracije in gostilne »Evropa«, ki je poklical stražnika in dal Milavca aretirati. Kmalu so ugotovili, da ima Milavec na vesti še druge prestopke. 9. t. m. je namreč ukradel moško kolo. v trgovskem domu je pa odnesel novo zimsko suknjo, vredno 600 Din. Nenadna izprememba vremena Dočim se je barometer skoro cel teden držal na izredni višini blizu 785 in smo imeli krasne, solnčne jesenske dni, je snoči nepričakovano nastopila v naših krajih vremenska izprememba. Barometer se je sicer še obdržal na 769 in je toplomer beležil 14 stopinj Celzija, toda z jugoza-pada je zavel močan piš in je v Ljubljani začelo ob pol 20. precej močno deževati. Piš je ponekod poškodoval celo električne vode in je bila dolenjska stran Ljubljane dalje časa brez luči. Vrfm<»nslra na no ved Zagrebška vremenska napoved za dane?: So dokaj stalno vreme s porastom oblačnosti. — Situacija včerajšnjega dne: Barome-»erski maksimum pokriva v oslablieni obliki še vedno ves južni del Evrope. Polagoma umika proti vzhodu, za njyn pa pribaia barometerska depresija s severnega Atlantika. Zračni tlak je padel za 1 do 3 mm. nat-več v zapadnih krajih. Temperature so ostale v Primorju brez znatnejših sprememb, drugod pa so padle za 1 do 4 stopinje. Dnnajska vremenska napoved za Četrtek: Hladno vreme; spremenljivo, ponekod halj oblačno — tudi s padavinami žrebanje drž. razr. loterife Dne 12., 13. in 14. oktobra so bili v državni razredni loteriji izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 št. 46.698, 67.598, 82.479, Din 500 št. 1.870, 8.014, 9.797, 9.709, 9.773, 9.764, 16.053, 16.005, 19.101, 27.712, 27.760, 29.219, 35.367, 37.735, 46.689, 46.613, 47.407, 48.304, 48.379, 49.451, 49.444, 53.866, 56.076, 56.093, 56.006, 66.406, 66.453, 67.547, 68.735, 69.159, 69.137, 69.428, 72.090, 75.039, 75.051, 75.114, 76.614, 76.636, 77.292, 77.227, 87.265, 87.249, 86.953, 96.639, 96.633, 96.608, Q6.622. 98.190, 98.112, 98.903. 20.000 Din srečka štev.: 42.430, 10.000 » srečki » 76.788, 77.722, 4.000 » srečke » 33.875, 52.714, 58.874, 2.000 » » » 363, 1.805, 1.835, 3.050, 3.333, 7.053, 7.110, 14.895, 19.265. 24.100, 24.325, 25.220, 27.332, 29.325, 30.481, 37.664, 38.449, 39.470, 40.567, 40.948, 41.637, 42.737, 46.388, 50.341, 53.498, 55.065, 59.629, 63.456, 63.918, 64.688, 65.289, 75.755, 77.447, 83.362, 83.795, 85.494, 90.416, 91.055, 93.457. 30.000 Din srečki štev: 22.514, 85.028, 20.000 » srečka » 90.271, 4.000 » srečke » 20.859, 31.138, 67.021, 87.456, 92.691, 98.651, 98.286 2.000 » » » 198, 4.232, 13.235, 13.780, 17.952, 20.768, 22.526, 22.647, 24.861, 24.716, 27.298, 31.149, 33.984, 33.867, 36.047, 39.746, 40.412. 44.054, 47.393, 49.939, 51.810, 54.390, 56.863, 65.495. 68.276, 71.176, 72.789, 73.318. 76.297, 78.185. 81.700, 83.761, 90.211, 92.463, 93.874. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke Izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko čast, dokler bo kaj fteizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice >Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec. Opozarjamo naše igralce že sedaj, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—, polovična Din 100.—. četrtinka pa Din 50.—. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Nevarna ognja je oblast... Številni požari v raznih krajih — Škoda velika, zavarovalnine nizke Naši kraji in 1825 slušateljev na ljubljanski univerzi Rekordno število vpisov v vseh fakultetah — Dijaško gibanje Ljubljana, 14. oktobra. Vpisovanj« oa univerzo kralja Aleksandra je letos doseglo višek. V zimski semester prvo leto 1919-20 je bilo vpisanih le 695 slušateljev in slušateljic. Njih število je raslo do zimskega semestra 1924—-25, ko je bilo vpisanih 1376. Od takrat^ pa do zimskega semestra 1927—28 je začelo padati, nakar se je ponovno rapidno dvi> galo in je letos doseglo rekord z vpisom 1825 slušateljev, to je za 572 več kakor v dveh zadnjih zimskih semestrih. Normalni rok za inskripcijo je trajal do 4. oktobra, pa je še podaljšan in 15. oktobra se prično mnoga redna predavanja. Zimski semester je pravi barometer stanja na vsaki univerzi, ker izkazuje običajno znatno večje število kakor pa letni, ko že razni slušatelji opuste študij na univerzi xe: se posvetijo raznim poklicem. Do danes je bilo, kakor omenjeno, vpisanih 1825 slušateljev,, dočim v lanskem simskem semestru do tega dne 1606, a predlanskim 1353. Slušateljic je 290, največ na filozofski fakulteti (207 rednih in 12 izrednih). Na posamezne fakultete 6e slušatelji razdele takole: filozofska fakulteta 546 (lani 423), juridična 460 (399), medicinska 144 (91), tehniška 553 (553) in teološka 152 (139). Največji prirastek beležita torej filozofska (123) in juridična (61), a tudi medicinska je za celih 23 slušateljev močnejša kakor lani. Poudarjamo, da to še ni končno število slušateljev ljubljanske univerze, ker jih je še mnogo vložilo prošnje za naknadni vpis. Na univer« zi vlada zadnje dni prav živahno vrvenje. Mnogi morajo letati od pisarne do pisarne, da si zagotove vpi6 in dobe razne dokumente. Objavne deske posameznih akademskih društev in klubov pa so polne raznih objav, ki vabijo novince na pristop v društvo in hikratu naznanjajo no vin sike sestanke ali na »brucovske večere«, kakor se je temu reklo v dobrih starih časih. Tradicije drže. Pomen rotarskega kongresa v Sarajevu Ustanovitev jugoslov. rotarskega distrikta z lastnim komisarjem Ljubljana, 14. oktobra. Mednarodni rotarski pokret se je doslej v slovanskih državah najbolj razširil v češkoslovaški in Jugoslaviji. Rotarska ocsnovna načela etičnega pojmovanja v poslovnih in strokovnih vprašanjih, negovanje sporazuma in dobrohotnosti, delo za svojega bližnjega, za njegovo blagostanje tn napredek, pobijanje nesoglasja med narodi in državami, delovanje za svetovni mir in načelo, da mora biti vsak rotar predvsem zvest, dober narodnjak in državljan, vse to postavlja rotarstvo tudi v naši državi med one ustanove, ki služijo domovini in dvigajo njen ugled v inozemstvu. Rotarski pokret v Jugoslaviji, star komaj dobri dve leti, veže med seboj v 13 klubih vsa večja naša mesta od Ljubljane to Maribora ob severni meji tja preko Zagreba in Beograda do Skoplja. Ker je po statutih sedaj jugoslovenskih klubov že dovolj, da si ustanove svojo višjo organi-zatorno oblast, svoj jugoslovenski rotarski ciistrikt z lastnim komisarjem, ki bodi kot vodja distrikta najvišji jugosloven-sM rotarski funkcionar, se bo vršila I. splošna konferenca jugoslovenskih rotar-ci?v v Sarajevu od 17. do IS. t. m. Vsak rotarski klub ima samo dve slovesnosti v svojem življenju. Prva je svečana inauguracija ali priznanje in sprejem kluba v mednarodno zvezo rotarskih klubov, torej takorekoč ustanovitev kluba, druga slovesnost pa je čarterslava, to je svečana izročitev listine o klubovem sprejemu v zvezo. To listino, izstavljeno pri centralnem uradu Rotary Internatio-nala v Chicagu, izroči klubu poseben odposlanec te centrale. Ob priliki sarajevskega kongresa bodo imeli svojo čarter-siavo rotarski klubi Ljubljana, Pančevo, Skoplje, Split in Sarajevo. Oba dneva bosta posvečena seveda konferencam, vršila se bodo predavanja in zborovanja, mestna občina pa priredi rotarcem v poča-ščenje raut s pozdravom mestnega načelnika in bana drinske banovine v imenu vlade. Pri tem kongresu bodo navzoči tudi inozemski rotarski zastopniki. Bratje Čehi pa so jugoslovenskim rotarcem letos junija meseca na Dunaju, ko so se sestali slovanski ro tarči na mednarodnem svetovnem rotarskem kongresu, obljubil, da po-setijo v velikem številu to prvo konferenco, kjer naj se navežejo slovanski rotarski stiki. Strahovita nesreča rudarjeve žene V gozdu fi je podžagana bukev padla na trebuh in jo hudo poškodovala Hrastnik, 14. oktobra. Upokojeni rudar ia lastnik tnali hišice z vinogradom France šantej, doma v Pod-krnici občina Gora pri Hrastniku, 6< ie nameraval pripraviti za bližn:o zimo drva. Kupil je od soseda v gozdu »sliko bukev. Včerajšnji jesenskosolnčni dan je b'l kakor nalašč za to, da se je France Š*ntej 6 svojo ženo Marijo odpravil v gozd. da bi bukev podrla. Deblo sta že Izpod žagala in je začela bukev padati. Ko se je rudarjeva žena, 49-letna Marija izmikala padajoči bukvi, je tako nesrečno spodrsn la, da' je padla na tla v smeri, v karjio se je nagibala bukev. Ta jo je na strmem bregu zajela in spravila po« pslnoma onesvestila. Obupno je še zaklicala moža na pomoč, ki je ves prestrašen opazil, da je bukev ženi krlo popolioma VABIMO VAS, obiecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker LJubljana, Sv. Petra c. 14 raztrgala in da so 6e pokazad na defru kosi mesa. Ker sam bukve ni mogel prevaliti in spraviti žene izpod nje, je hitel do bližnjih hiš klicat ljudi na pom>č. Iz vinogradov je prihitelo na kraj nesreče 7 nu Škib, ki so z največjo težavo bukev prevalili. Nudil se jim je gr >zen orzor BuPtv je po nogah meso strga i p-av do k"«ti. Pa tudi po trebuhu je bilo telo močno razmesarjeno. Kljub težkim poškodbam pa je rudarjeva žen* mirno prenašala bolečine. Iz gozda so jo prenesli proti večeru v Hrastnik, kier ji je nudil dr. Neubacher prvo zdravniško p moč. Izvrši! je zasilno operacijo in odredil, da so poškodovanko 6 prvim vlakom zvečer prepeljali v Ljubljano, kjer je bila v bolni, ci že dvakrat operirana Z ubogim rudarjem Šantejem in nesrečno ženo sočustvuje vse prebiva'6tvo. Stanje ponesrečemke je bilo tudi zvečer v bolnici še skrajno kritično. Nesreče Ljubljana, 14. oktobra. Bolnica je od ponedeljka do danes sprejela v zdravljenje 30 žrtev raznih nesreč, ki so se večji del pripetile na deželi, kjer so sedaj ljudje zaposleni po gozdovih s pripravljanjem drv za zimo. V polšniških gozdovih je danes dopoldne 431etni posestnik Janez Košar s Kojščice nakladal na voz smrekove hlode. Velik hlod mu je padel na levo nogo in mu jo zlomiL — Posestnikov sim Leopold Slajpah je naložil v domačem gozdu v Mleščevem, občina Gorenja vas pri Stični, velik voz drv. Med vožnjo je izgubil ravnotežje, padel z voza in si zlomil desno nogo. — Na Visokem, občina Šenčur pri Kranju, je 5-letna vrvar- jeva hčerka Anica Sekne tekla iz domače hiše na cesto. V tem je mimo privozila neka kolesarica, ki je deklico podrla na tla in ji pri tem zlomila levo nogo. Dvojni jubilej znanstvenika Gavazzija Ljubljana, 14. oktobra. Nestor hrvatskih geografov univ. prof. dr. Artur Gavazzi je danes v svojec skromnem rodbinskem zatišju v Zagrebu proslavil dvojni jubilej: sedemdesetletnico življenja in štiridesetletni«) svojega znanstvenega delovanja. Jubilant se je rodil dne 14. oktobra 1861 v Splitu, kjer je ab* solviral gimnazijo, filozofske 6tudije pa v Zagrebu. Specijaliziral se je na Dunaju. Od 1920 do 1927 je predaval na ljubljan ski univerzi geografske panoge ter uspešno vodil seminarske vaje. Z nazornimi in vsestransko poučnimi članki iz klimatološke-ga področja o Slovenji in ostali državi je sodeloval tudi v Geografskem vestmku ljubljanske univerze ter je nudil tej pre-potrebni reviji od njenega postanka vsestransko podporo. Vzgojil je celo vrsto mladih geografov, ki 60 danes odlični predavatelji v Sloveniji in po vsej državi. Gotovo 6e bo vsak njegovih nekdanjih slušateljev ob sedanjem jubileju s hvaležnostjo v srcu spominjal sivolasega, dobrodušnega profesorja, želeč mu še mnogo zdravja in udejstvovanja v 6plošno korist geografske vede. Iz Ljubljane se je vrnil jubilant, ki je bil izvoljen tudi za člana Jugoslovenske akademije, na zagrebško univerzo, kje* predava letos astronomsko geografijo, regionalno fiziogeografijo ter vodi 6voi seminar. Ivan Tavčar novi komisar OUZD Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razrešili dolžnosti komisarja g. dr. Mihaela Kreka ter imenoval za komisarja g. Ivaina Tavčarja, občinskega svetovalca in uradnika Delavske zbornice v Ljubljani Organizacija akademsko izobraženih žen Ljubljana, 14. oktobra. Zveza akademsko izobraženih žena v Jugoslaviji je dobila naposled svojo sekcijo tudi v Ljubljani. Na ustanovnem obč» nem zboru je gospa dr. Zalokarjeva poročala o delu pripravljalnega odbora in o Mednarodni federaciji univerzitetno izobraženih žena. Ta organizacija ima do sedaj že 33 podružnic v raznih državah. Naša jugoslovenska podružnica je še mlada. Ustanovljena je bila 1928. Glavna njena uprava je v Beogradu; po večjih krajih države pa so sekcije, ki skrbe za medsebojno zbližanje vseh jugoslovenskih intelektualk, zastopajo v javnosti interese žen in podpirajo visokošolke. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena za predsednico g06pa dr. Zalokarjeva, v odbor pa gospe dr. Ahazhizheva, dT. Per-parjeva, Ognjanovičeva, dr. Pivčeva, dr. Piskernikova in dr. Kokaljeva. O smernicah dela novoustanovljene sekcije je govorila ga. Premrujeva. Sekcija se bo borila: za splošno žensko aktivno in pasivno volilno pravico in za ukinitev vseh omejitev v nastavitvi žen (celibat, pridržavanje nekaterih službenih vrst in Vs,- . -C " .; ri.•"y>. Ako se ivO,^.- ^.rV. majajo večkrat vzrok je zobni 1 v * Sargo^.KaTo3rntt & kamen, prepreči ^-»»»»»»..»s to in vzemi vsebuje učinkoviti do« datek proti tobnehifl kamnu (Sulfork noleaft po Dr. BrSunliehujk Proti zobnemu kamnu službenih mest samo za moške). Podpirati hoče naše akademičarke, nuditi jim primerna stanovanja in hrano. Vsaka člani* ca je pripravljena posojati akademičarkam svoje znanstvene knjige. Sekcija zahteva da se zakon o zaščiti akademskih naslovov riigorozno izvaja, da se prepreči vsaka zloraba. Nadalje zahteva za vse žene enoten naziv gospa, ne glede na starost, izobrazbo m stan. Slednjič ee je sklenilo, da bo sekcija imela sestanke vsako drugo 6redo v mesecu v 6obi Ženskega poikreta. Obup mladega tehnika zaradi nesrečne ljubezni Ljubljana, 14. oktobra. Setalci na Rožniku so danes popoldne zapazili v gozdu nad gostilno g. Gada mladega mrtveca. Nekateri so malo prej čull strel in so zato pohiteli na kraj, kjer je počilo. O dogodku so takoj obvestili policijsko upravo, ki je odposlala tja komisijo, obstoječo iz dežurnega uradnika, nadzornika g. Hauptmana in zdravnika dr. Lapajneta, ki je ugotovil, da se je mladenič ustrelil v srce. Bil je takoj mrtev. Pri sebi je imel mladenič nekatera pisma in legitimacije. Proti večeru so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Mladi obupanec je dijak tehnične srednje šole, 19-letni Josip Keller, po rodu iz Brodca pri Mladi BolesJavi, CSR. Zaposlen je bil kot praktikant pri mestnem stavbeniku inž. Franu Dedeku. Zadnji čas je bil zelo molčeč ie rezerviran. Motiv samomora je nesrečna ljubezen. Proti draginji Ves svet je zajela gospodarska kriza in ko se vsi borimo pToti velikim težavam, je največja napaka, da se ta borba ne vodi s pravo vzajemnostjo. Za uspešni boj proti draginji, ki se kaže na vseh koncih, daje dobra navodila proglas, ki ga je izdalo te dni ptujsko okrajno načelstvo. Proglas poudarja v uvodu, da je val draginje zajel poleg konsumentov tudi producente in to v prvi vrsti kmete. Razlika med nabavno in prodajno ceno ;e prevelika in ne odgovarja kupni moči konsum en tov. Ker so se moTali najširši 6loji konsumentov in poljedelcev omejiti na najnujnejše, je naravno, da se omejitve raztezajo tudi na pridobitvene kroge. Dandanes mora vsak slediti načelu: zadovolji se z manjšim dohodkom, delaj in varčuj! To velja za vse brez izjeme! Ker so padle cene vina in poljskih pridelkov, je po- Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Jo šefove« grencice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. treboo, da tudi gostilničar^ znižajo jedi in pijače. • Javnost pa, ka večkrat pavšalno sumniči in obsoja navijalce cen, naj upošteva, da so tudi obrtniki in drugi pridobitni krogi konsumenti tujega blaga m da tudi njih tare splošna gospodarska kriza. Splošna obtožba o navijanju cen naj se konkretizira ter predloži na pristojnem mestu. Zmerni dobiček velja tudi za svobodne poklice. Tudi najemnine je tneba znižati, v prvi vrsti za stanovanja, kt ne nudijo posebnega komforta. Današnja doba zahteva tudi od delojemalcev znižanje zahtev zaradi manjših dohodkov delodajalcev. Posebno umesten je slenjič poziv na društva in javnost sploh, naj do skrajnosti oeneje pobiranje vsakovrstnih prispevkov ter prireditve zabav, plesnih šol in plesov. Danes premiera! Nepozabni »Lažni feldmaršal« ■ Burja smeha ln krohota čim prične s svojimi sijajnimi dovti-pi najboljši komik VLASTA BURIAN Najnovejši tedenski žurnai Predstave ob % 8 in 9% zvečer. Predstava abonma 4 Elitni kino Matica Telefon 2124. •'. •• v . j i 'iA - Zagrebško pismo Tspehi nove Begovičeve igre in Gotovčeve opere »Morana«. — Nov »komorni trio«. Zadnjih teden dni je stalo v znamenju premier. Imeli smo kar dve domači in eno tujo. Znani zagrebški književnik Milan Bego-vič je spisal roman »Giga Baričeva i njenih sedem snubcev«. Kot nadaljevanje in konec romana je pripravil gledališko igro »Brez tretjega«. Ta naslov si lahko razlagamo ali formalno ker v komadu nastopata samo dve osebi, ali pa psihološko, namreč: je-li bil v zakonu Gige in Marka Bariča še kdo tretji? V igri gre potemtakem za ljubosumnost v čisto posebnih psiholoških razmerah. Tragični spoprijem žene in moža se razpleta skozi vsa tri dejanja in pisec vešče vodi poslušalce mimo Scile in Karib-de strastnih prerekanj in trdovratnega iskanja. Drama je pri občinstvu lepo uspela. Ob drugi dramski premieri smo spoznali delo angleškega avtorja Noela Cowarda »Intimnosti«. V tej veseloigri se z obilo humorja obravnava moderni zakon. Pisec prikazuje celo najintimnejše zakonske prepire; niti pred pretepom se ne ustavi. Tudi ta komad je imel popoln uspeh pred razprodano hišo. Gotovčeva »Morana« je zagrebško občinstvo na moč ogrela in nje uspeh ni bU pri nas nič manjši nego v Brnu, kjer so jo bili prvič vprizorili. Vse kaže, da si je že s premiero pridobila zagrebška srca in dala občinstvu ono, kar v operi tolikanj išče. PREGLED Ako bi bili lahko »Morano« vzeli v roke kot nekako inkarnirano celoto — denimo kot kutino, ki ima v tej operi veliko simbolično vlogo — in če bi jo lahko razpolovili z nožem, bi jo veljalo razrezati na štiri enake dele: eden bi predstavljal harmonijo, drugi melodijo, tretji dramatiko, četrti in-strumentacijo. To so torej najvažnejše komponente »Morane«, ki bomo o njih povedali nekoliko besed: Harmoničen element te opere Je brez dvoma nje najmanj zanimivi del. Gotovac je hotč odbral najprimitivnejše harmonije glavnih kvintakordov in septimakordov, da bi bil kar najbližji ljudskemu izrazu. Toda danes je tak efekt na odru prej zgrešen kot pa dosežen. Melodika »Morane« daleč nadkriljuje har-monijsko koncepcijo. Gotovac se je razpel široko, toplo, ponekod malce naivno, vendar pa vsekdar okusno in naravno. Enako iskren je po svojih motivih, ki prikazujejo poedine osebe in spremljajo njih akcijo. V dramatiki Gotovac ni iskal novih poti, in če je bil kdaj na njih zgrešil pot do znanih vzorov, mu tega ne kaže zameriti, ker je tudi to izvedeno prikupno. V njegovem delu je dosti ognjevitega temperamenta, gledališkega instinkta in talenta, a vse to obeta, da bo Gotovac v svojih nadaljnjih delih našel ono srednjo pot, ki ga utegne privesti do iskanega smotra. Instramentacija je pač višek Gotovčeve-ga stvarjanja in odločno najpozitivnejši del opere. Vse, kar je v harmoniki in melo-diki bolj ali manj zastarelo, je tu poprav- ljeno z modernim instrumentalnim muzikal-nim izrazom. Gotovčev orkester je vedno poln zanimivih barv, sočne zvočnosti in tonskega efekta. Ko smo tako-le razdelili Gotovčevo opero v štiri dele, jo zopet sestavimo v celoto. Tako bomo dobili izredno prikupno delo vrlih odlik, ki s svojimi koloristično-folklo-rističnimi mesti, ljudskimi prizori in narodnimi motivi deluje vzlic dokaj slabemu libretu in harmonijski neinteresantnosti prav neugodno. Občinstvo je opero oberočki sprejelo, a to je naposled najvažnejše. Sedaj pa še vabilo slovenskim skladateljem: V Zagrebu se je ustanovil novi »Komorni trio«, ki ga tvorijo: pianist dr. Milan Majer, violinist Karlo Sulc in čelist Crlenjak. Zastavil si je kot poglavitno nalogo ,da po vzoru »Zagrebškega kvarteta« propagira prvenstveno domačo komorno-glasbeno tvorbo. Ker je »Zagrebški kvartet« imel zelo povoljen vpliv na naše skladatelje, ki so jeli številnejše kot prej skladati kvartete in so tako znatno obogatili našo glasbeno literaturo, tako upa tudi »Komorni trio«, da bo ugodno vplival na skladatelje Vabijo se tudi slovenski komponisti, da mu pošljejo svoje že napisane skladbe ali da jih zanj komponirajo. »Komorni trio« je vsekdar voljan, da se zavzame za vsako dobro delo. Partiture se pošiljajo na naslov: dr. Milan Majer, Zagreb, Solovljeva ul. 3 ali pa piscu teh vrstic. žiga Hirschler. Slovenska glasba v Brnu Brno, 6. oktobra 1931. 2e lani sem v svojih dopisih povdarjal, da je uprava brnskega gledališča zelo na- klonjena jugoslovenskim skladbam. Priznati je treba, da brnsko gledališče res vneto deluje za zbližanje obeh bratskih narodov. Prejšnjo sezono so imeli Brnčami priliko slišati naslednja jugoslovenska dela: Gotovac: Opera »Morana« m »Simfonično kolo« ter Baranovicev balet »Srce iz lecta«, torej dela, katerih avtorji so iz hrvatskega dela našega naroda. Letošnja sezona simfoničnih koncertov je že ob otvoritvi prinesla tudi slovenske skladbe G. Balatke, dirigent tukajšnje opere in največji pobudnik za kulturno zbližanje obeh bratskih narodov na glasbenem polju, je predstavil glasbeni publiki — kakor sam pravi v »Ddvadefaem listu« kjer je za češko javnost priobčil informativen članek o slovenski glasbi — dva najplodovitejša zastopnika in pozornosti vredna člana mlade slovenske glasbene generacije, Slavka Osterca in Lucijama Marijo Škerjauea V nedeljo 4. t m. se Je vršil ta, za nas Slovence toli pomemben koncert, katerega so podajle po radiu /se češkoslovaške oddajne postaje. Obsegal je tri točke in sicer 1. Sflav-ko Oeterc, >Suita<, 2. L. M. Škerjanc »Prelu-dium, arie in finale« in kot zaključek: 3. Dvorak »Simfonija g-dur«. Vsa tri dela Je izvajal simfonični orkester deželnega gledališča pod taktirko g. Balatke. Gledališče je bilo dobro obiskano in občinstvo je sprejelo naša dela res z navdušenjem. Zdi se ml, da zadostuje, če navedem kot dokaz lepega uspeha kritiko v »ladovih Novinah«, najres-nejšem brnskem dnevniku. »Lidov6 NovinT« 90 pisale naslednje: »Včerajšnji otvoritveni program je dragoceno in dobrodošlo obogatilo naše pozna- nje moderne jugoslovenske produkcije, ko je uvedel k nam dve deli slovenskih skladateljev. SL Oster« kaže v orkestralni suiti predvsem nenavadno dosledno in strogo konstrukcijo, ki v kompliciranem načinu polifonega dela učinkuje zelo gladko in popolnoma prepričuje tudi v drznejših harmoničnih izidih linearnih načel koncepcije, ne da bi obtičala v mrzlem zmehaniziranju in potlačila osebni godbeni fond. Zvočna oprema skladbe še ojačuje ta dojem z jasnim razločevanjem posameznih linij po njih važnosti in s povdarjanjem njih individualnega življenja, ne da bi bila ogrožena celota. Škerjančev »Preludium, arija e finale« Izhajajo bolj iz vertikalne koncepcije zvočnega kompleksa, ki ga vedno ne obvladuje velika melodična linija; le-ta se samo na nekaterih mestih povzpne v močnejšem oboku, po večinj pa se avtor zadovoljuje s ponavljanjem drobnih vrinjenih motivov med boljše harmonično pletivo. Če uvažujemo, da »e v tej skladbi omejuje samo na orkester na lok in se tako odreka bogatejših možnosti v barvah, izhaja iz tega kot prirodna posledica nekak asketičen značaj, s katerim bi se bilo treba zaupneje zbližati, če bi hoteli dobili popolno 9odbo... Izvajanje je imelo pod Balatkovhn vodstvom lepo višino, po mojem skromnem mnenju mOrda najbolj baš v Osterčevi skladbic O. J. Reinhart in Offenbach. Vodilni nemški režiser Max Reinhart namerava v Londonu, Parizu in Kopenhagenu režfrati Offenbacho-vo opereto »Lepa Helena«, v Rigi pa »Orfeja v podzemlja.« l>omaee vesti • Izpremembe v državni službi. Premeščeni sta: zaščitna sestra^ pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dace v Ljubljani Antonija Arko k zdravstvenemu domu v Murski Soboti, zvan5ei;ca pr. kr banski upravi v Ljubljani Krist-ra David pa k sreskemu naeelstvu v Kamniku. Pri upravi policije v Ljubljani fta imeio« vana za višja agenta v I. a) skupL ti Viktor iiačer in Josip Kosmi na. * Višja pedagoška šol a v Beogradu je razpisala natečaj za spranem kandidatov za učitelje meščanskih šol a šolskih nadzornikov. V prvi letnik se sprejme 60 iednih slušateljev učiteljev in učiteljic ljudskih šol. Slušatelji bodo ime'i v dob; študija pravico na poine sv_>,e prejemke. Kandidati naj se najpozneje do 8. novembra prijavijo rektoratu. Prjšni1 naj se priloži: spričevalo o položenem učiteljskem izpitu zrelosti, spričevalo o položenem praktičnem učiteljskem izpitu, potrdilo o službenih letih, zdravniško spričevalo ter kratek životopi6. Podrobni o^c': so razvidni iz objave v Službenih Novinah od 12. t. m. ♦ Zborovanje radovljiškega učiteljskega rirušt\a. Po trimesečnem odmoru 6e je 10. t m. zopet sestalo učiteljstvo radovlji' skega sreza v risalnici osnovne šole na Jesenicah. Zborovanje je bilo dobro obokano, saj 6e ga je udeležilo od 115 članov 86. Po nagovoru predsednika Egidiia Schiffrerja in po prečitanju novoioirb dopisov, sta podala tajnik Skender ;n blaga jničarka Nada Šegova svoje pj?o5:'o Ker se je našlo vse v redu in so funkci-jonarji natančno izvršili svoje dolžnost', je bil absolutorij soglasno sprejet. S soglasnim sklepom je bila izvedena tudi likvidacija starega in ustanovitev novega sreskega društva. Pod predsedstvom najstarejšega člana Gradnika in na predlog Leona Pibrovca je bil z vzklikom izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Egidij Schiffrer, podpredsednik Blažič Drago, tajnik Oto Skender, blagajničarka Nada Segova, odborniki: Gradnik Rajko, Knap Anton, Marija Čibejeva, namestniki: Ba-ebler Leopold, Rabič Alojzij, Angela Mi* 6lejeva. Nadzorstveni odbor: Požar Metod, Lahajner Janez, Kristina Hafnerieva; namestnici: Poldka Jegličeva in Reitz Valerija. ♦ Novo jugoslovensko društvo v Franciji. Kakor poročajo »Jugoslovenske pariške novine«, so naši izseljenci v Mutiersu v Franciji ustanovili novo jugoslovensko društvo >Sočao brile zelo živahne, posebno za jabolka, tako da nekateri razstavljalci niso mogLi 1 ič sklepati kupčij, ker jim je zaloga pošla. ♦ šentjakobska knjižnica v Ljubljani je izposodila meseca septembra 345*6 strankam 12.369 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbo-hrvatske, češke, poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske, esperantske knjige dn modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu v knjižnico zadostno legitimra. Izposoj.ilni rok znaša v Ljubljani za leposlovne knjige 2 tedna, potopisne 3 tedne, ostale znanstvene knjige T-a 4 tedne. Za obiskovalce dravske in savske banovine izven Ljubljane znaša izposo-jitoi rok za vse knjige 1 teden več, izven teh banovin pa 2 tedna več ko v Ljubljani. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Popolni imeniki so na razpolago dn jih priporočamo v nakup. Knjižnica kupuje zlasti starejše slovenske knjige po najvišjih cenah. ♦ Gramofonske plošče niso več luksus, odkar je ustanovljena v Ljubljani izposojevalnica »šlager«, Aleksandrova 5. Najugodnejša pogoja pri posojevanju gramofonov in gramofonskih plošč! ♦ Ustanovni občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v Splitu, ki je bil preložen, se bo vršil v soboto 3 7. t m. ob 8. zvečer v hotelu Kovačeviič | Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat Charlie Chaplin v svoji najnovejši velemojstrovini Luči velemesta Najboljše delo velikega umetnika! Ne zamudite in oglejte si film, ki je prinesel Chaplinn nesmrtno slavo! Ob 4*9 % 6., VzS. in 9* I ♦ Novi grobovi. Včeraj je umrla v Mariboru šolska upraviteljica v pokoju ga. Ivana Vole, stara 69 let. Pogreb bo v petek ob 16. na frančiškansko pokopališče. Nadalje je v Mariboru umrl upokojeni 72 letni državni nameščenec Janez Haas. Pogreb bo v četrtek ob 16. na mestno pokopališče. — Blag jima spomin! ♦ Naši v Ameriki. V Clevelandu, največja slovenski naselbini, je šest Slovencev prijavilo kandidaturo za mestno zbornico in sicer: Josip Fabjan, Viljem Konig, Fr. Zurc, Franc Mervar, Anton Vehovec in Jože šiškovič. Vseh kandidatov za mestno zbornico je 169, izvoljenih pa more biti le 25. — Slovenski operni pevec g. Anton šu-belj je dne 15. septembra pel v Newyorku na televisijonu. Pel je slovenske narodne pesmi. Ker se oseba, ki poje po television-radiju, tudi vidi, je šubelj nastopil v slo venski narodni nosi. Dosegel je velik uspeh in je bil angažiran za veliko jesensko ra-dio-razstavo v Newyorku. — V jezeru Er.ie pri Clevelandu sta utonila Anton Gačnik in Jakob Tomšič. Vozila sta se s čolnom, ki se jo prevrnil. Gačnik, star 33 let in ože-njen, je bil doma iz vasi Cesta, župnija Dobrepolje na Dolenjskem, Tomšič pa iz župnije Hinje na Dolenjskem — V Gilber-tu je nedavno prvič javno nastopila mlada naša rojakinja Olga Turk, nadarjena vijoli-nistinja. žela je viharno priznamje tudi od ameriške publike. — V okolici Willarda je letos suša napravila mnogo škode. Prizadetih je mnogo slovenskih farmarjev. Dežja ni bilo cele tri mesece. Willard je največja slovenska farmerska naselbina v Ameriki. — Umrla je v Milvvaukeeju Maksimilijana Sušnik v starosti 34 let. Po rodu je bila iz Luč v Savinjski dolini, po domače Markovska, Smrt ji je vzela letos edino hčerko Mil-dred v starosti štirih let. Obiskovala je dnevno grob svoje ljubljenke ter si v globoki žalosti na njenem grobu končala življenje. Pri avtomobilski nezgodi je izgubil življenje rojak Janez Modic, rodom iz Clevelanda. V stari domovini, v vasi Sleme na Notranjskem zapušča starše in dve sestri. ♦ Na Rabu se kopajo. Pred koncem kopališke sezone je slabo vreme v sep+^mbru predčasno razgnalo kopališke goste. V oktobru pa je nastopilo pravo pomladansko, skoraj poletno vreme. Skupina Nemcev, ki je bila namenjena v južno Dalmacijo, je ostala na Rabu, kjer je sedaj približno sto gostov, večinoma Nemcev iz »rajha«. Nekateri gosti se tudi še kopajo, drugi pa se solnčijo. Večinoma so sedaj na Rabu gosti, ki ne žele bučnega kopališkega življenja, marveč mir in odpočitek. ♦ Arheološka raziskavanja na otoku Pa-gu. V zadnjih dneh se je na Pagu mudil ravnatelj zagrebškega arheološko-historič-nega muzeja un.iv. prof. dr. Viktor Hofifil-ler, ki je proučeval ostanke iz predhistorič-ne, rimske ln srednjeveške dobe. Raziskoval je kraje okoli Paga, Novalje, Povljan in Košljuna v spremstvu g. Trausmullerja, ka dobro pozna ljudstvo in teren. V Zagrebu bo dr. Hoffiller izdelal podrobni program za nadaljnjo akcijo glede izkopavanja in proučevanja zanimivih starin. ♦ Pet neznanih okostij. Pri kopanju za ureditev kanalizacije v Križevcih so delavci izkopali pet človeških okostij, ki so ležala komaj .pol metra globoko. Nekateri trde, da so to okostnjaki turških vojakov, dočim so drugi mnenja, da so to kosti bana Lackovia in tovarišev, ki jih je kralj Sigis-mund dal obglaviti in zakopati na neznanem kraju. Za najdbo vlada veliko zanimanje. ♦ Grozna rodbinska tragedija. V selu Mahovem pri Sdsku je med očetom Imbro Osvaldom in sinom Josipom prišlo do hudega prepira, ker je oče svoje posestvo pripisal vnukom. Ker je sin očetu očital, da je blazen in da ne ve, kaj dela, se je oče razljutil in sina s sekiro udaril po glavi. Ves krvav je sin napadel očeta in ga s tako silo udarM po glavi, da se je zgrudil mrtev. Sina so prepeljali v bolnico, ko pa ozdravi, bo izročen sodišču. ♦ Grdo maščevanje je izvršil v Brodskem Stupniku tamkajšnda seljak Filip čorok, ki je že dalje časa živel v sovraštvu s sova-ščanoma Dikanovičem in štivičem. Ko je te dni opazil na pašniku konje omenjene dvojice, se je odločil, da se nad njima maščuje. Ker je vedel, da bo kmalu prispel osebni vlak, je nagnal konje na progo Vlak je povozil šest konj, ki so razmesarjeni obležali na železniškem tiru. čorok je bil aretiran. Kakor doznavajo »Novosti*, bo društvo za zaščito živali proti Corku vložilo tožbo ter za krivca zahtevalo strogo kazen. ♦ Aretacija litijskih vlomilcev. Orožništvo v Litiji pod vodstvom komandirja Re-bernika je izvršilo temeljito preiskavo o obeh vlomih, o katerih je poročalo včerajšnje »Jutro«, ter je aretiralo ključavničarja Alojzija Wallisa iz Račja dn Martina Lepeja iz Stopenj pri Mariboru. Aretiran-ca sta po daljšem zasliševanju priznala oba vloma pri Borišku in Elsnerju, sledovi pa Restavracija ,Savski Tivdlf Jezica, čez črnuški most, levo, v nedeljo VRTNI KONCERT Začetek ob pol 3. popoldne. 12778 SELITVE prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni „BRZOPROMET" avtoprevozniška dražba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št 4. TELEFON ST. 3182. 1275G Ugodna prilika! Zimske damske svilene kombineže.....Din 40.— Zim. dam. svilene hlače . Din 20.— Zim. otroč. triko hlačke . Din 14.— Nogavice svilene damske . Din 15.— Nogavice flor damske od . Din 9.— naprej. Ako želite kupiti zimsko blago po nizki ceni .tedaj obiščite naše trgovine: CIRIL AHLIN, Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška cesta 56. M69& iS 300 KRASNIH SLI Z JEDRNATIMI BESEDILI BO PRIPOVEDOVALO MLADINI IN ODRASLIM NAJLEPŠEGA NAJZANIMIVEJŠEGA NAJBOLJ ROMANTIC-^ 1 NEGA ' " VSEH PUSTO-LOVNEH ROMANOV £ PS«(ETE!( -»,£ " -i.-' f?*- ! kažejo, da sta hotela vlomiti tudi pri dr. Mazeku, kjer so našli del njunega plena, že nekaj dni sta pohajala po Litiji, parkrat pa sta se tudi peljala v Ljubljano iin sta prenočevala v vagonih. Pri Elsnerju sta si ob vlomu s svečo svetila tudi v kleti, kjer je bencin ,in bi bila prav lahko nastala eksplozija. Kaj vse imata možaka še na vesti, bo pokazala nadaljnja preiskava. »ITG« zobna pasta najboljša. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Jesenice, Trbovlje, Hrastnik, Litija dobite »PAN ovratnik. s oiosc razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 Iz LftiMfane u— Sokol I. Tabor vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu članu br. dr. Gregorju žerjavu v nedeljo ob pol 12. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokažimo tudi ob tej priliki, da se zavedamo neprecenljivih zaslug, ki si jih je za Tabor pridobil naš nepozabni pokojnik, katerega spominu se borno .polno številno poklonili ob tej veličastni svečanosti. u— Ljubljanskim moškim zborom! V soboto ob 20. skupna vaja v pevski dvorani Glasbene Matice. Arhivarji naj prineso seboj note: Anton Foerster »Umrl je mož«, Zorko Prelovec »Za'dnje slovo«. Pridite vsi pevci in točno! Uprava Hubadove župe JPS. u— Filmska matineja z veselimi pojočimi »Micky« miškami za našo mladino. Jutri, v soboto in nedeljo priredi ZKD v Elitnem kinu Matici predstave za našo mladež, pa tudi za odrasle, ki se radi smejejo in zabavajo. Na sporedu bo pet »Mi-cky« mišk • šaloiger, to so one pojoče risbe, ki uganjajo vse mogoče vragolije in dovtipe v smeh in zabavo publike. Spored objavimo jutri. Povemo le še to, da bo poskrbljeno poleg zabave tudi za poučno stran tn da sta na sporedu dva nova go voreča tednika. Skratka imeniten program, v prvi vrsti namenjen zabavi in razvedrilu mladini, pa seveda tudi odraslim Predstavi v petek in soboto se bosta vršili ob 14.30. nedeljska ob 11. dopoldne Cene zelo nizke. — Na ta velezabavna spo red opozarjamo zlasti naše starše s pripo ročilom, da pripeljejo k tem predstavam svojo deco, ki se bo imenitno zabavala u— Spored simfoničnega koncerta orkestra kraljeve garde jutri ob 20. v unionski dvorani je: Wagner: Predigra k operi Mojstri pevci Norimberški; Svendsen: Simfonija v d-duru (Odmor); Gotovac; Dubravka, orkestralna sulta, Saint-Saens: Danse macabre, Čajkovski: Casse-Noisette suita za veliki orkester, Binički: Predigra: »Ekvinokcij« Orkester, ki šteje nad 70 godbenikov dirigira prvi gardni kapelnik polkovnik Pokorny. Gardni orkester je naši publiki v najboljšem spominu izza dveh koncertov, ki o'ih je imel po prevratu v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih cenah. u— Varstvo prirode In narodni parki je naslov predavanja undv. prof. dr. Frana .Te-senka, kri ga priredi v petek ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi prirodoslovna sekcija Muzejskega društva JULI0 MEINL d. d. LJUBLJANA prireja v svoji podružnici, Šelenburgova ulica št. 3, v petek dne 16. in soboto dne 17. t. m. POSKUSNO KUHANJE svoje znane mešanice kave »TRI ZVEZDE«. K tej prireditvi so vabljeni vsi cenjeni odjemalci ter njihovi znanci in prijatelji, kakor tudi vsi ljubitelji izborne kave. VSAK DOBRODOŠEL! 12766 pop Uči za Slovenijo. Predavanje bo gotovo napolnilo dvorano, saj govori o varstvu prirode in narodnih parkih mož, ki ima največje zasluge za ustanovitev našega narodnega parka v Zlatorogovem kraljestvu ob Sedmerih jezerih na Triglavu. Po predavanju bo razgovor članov prirodoslovne sekcije o ustanovitvi odbora za varstvo prirode. Vstopnine ni. u— Okrožni urad za zavarovanje delavcev prične v svojem zobnem ambulatoriju z zlatimi zobozdravniškimi deli (zlate krone, zlate plombe in drugo). S to izpopolnitvijo namerava urad ustreči dolgoletnim željam in ugoditi večkratnim prošnjam svojih članov. Izpopolnitev uradovega zobnega ambulatorija je torej izvedena na pobudo zavarovanih članov in v njihov prid. Ordi-nacijske ure za dela v zlatu bodo dnevno od 18. do 20 ure v ambulatoriju na Miklo šičevi cesti (pritličje levo), kjer dobe člani okrožnega urada in njihovi svojci vse po drobne informacije. Cena za zlato krono bo 220 Din. V tem razmerju se bodo gibale tudi cene drugih del v zlatu. u— Ustanovni občni zbor Fotokluba — Ljubljana se bo vršil 20. t. m. ob 20. v zadnii sobi Nar. kavarne; Dnevni red pozdravni nagovor, volitev odbora, določitev član. prispevkov, slučajnosti. Vse fotoama-terje vabi k obilni udeležbi pripravljalni odbor. u— Razpis nagrad za naslov, primeren našemu najmodernejše urejenemu avtomatskemu bufeju v palači »Viktorija« na Aleksandrova cestri 4. Hočemo se izogniti naslovu tujega izvora in nadeti svojemu bufeju lepo, primerno slovansko ime. Naslov ne sme obsegati več kot tri zloge, vsak ponudnik naj pošlje na izbero tri imena do 20. t. m. Za najlepše in najprimernejše slovansko ime je razpisana nagrada 500 Din, za drugo 300 Din in za tretjo 150 Din. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod značko »Leno slovansko ime 500«. u— T. K. D. Atena si šteje v dolžnost, se zahvaliti vsem tistim, ki 60 v nabiralnih dneh »Za zdravje otroka« prispevali z darovi, ali na kakršenkoli drug način podprli to idealno akcijo in s tem pripomogli do lepega materijalnega in moralnega uspeha, ki ga je društvo z isto doseglo. Naše občinstvo je spet enkrat dokazalo, da ima klub težkim časom še razumevanje za visoke cilje, ki so nam vsem skupni in nam morajo biti vsem enako sveti! u— Godbeni odsek Sokola I. V petek zvečer je skupna vaja obeh oddelkov pihalne godbe radi priprave za nedeljo. Kapelnik. u— Kovinarska zadruga v Ljubljani poziva svoje člane, da se v polnem številu udeleže pogreba zadružnega člana g. Franca Ognna, ki bo danes ob pol 17. izpred mrtvašnice v Leonišču. u— Gospodinjske pomočnice, ki »e žele udeleževati tečajev za nemščino in šivanje, naj 6e zglase vsaj do konca ok^cb-ra. Ker se je pouk za nemščino že prešel, se poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. Prijave 6e sprejemajo ob nedeljah poldne v shajališču v Prečni ulici 2. Jčnina se plačuje za tri mesece naprei. u— Narodno propagandno društvo v Ljubljani ima otvoritev plesne šole v soboto, 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom častnega dam-skega komiteja in pod vodstvom plesnega učitelja g. Trošta. Sodeluje priznani! »Jazz Negode«. Vabila so razposlana. Informacije in reklamacije vabil med 13. in 15. v damskd dvorani kavarne »Emona«. u— Otvoritev plesnih vaj JNAD Jadrana bo drevi ob pol 21. v veliki dvorani Trgovskega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in pod vodstvom gosp. Jenka. Igra Odeon-jazz. u— S. O. Preporod. Prihodnja plesna vaja bo v soboto 17. t. m. v Trgovskem domu (Gregorčičeva ul. 17). Začetek ob pol 8. Točnost zlasti novinci! u— Plesne vaje Z. p. n. J. v veliki dvorani Uniona so danes v četrtek 15. t. m. ob 20 Kdor vabila ni prejel, naj se javi pri blagajni. u— Plesni tečaji Te! esno=ku 1 turnega društva Atena. Danes bo prva plesna vaja za naraščaj (same deklice) v beli dvorani Uniona, od pol 19. do 20. Istotam se lahko prijavijo še novi interesenti. u— Tatvine. Delavcu Petru Zalarju je mlad postopač na Cankarjevem nabrežju ukradel stotak. Hlapcu pri lesnri tvrdki »Sava« Josipu Skubicu je nekdo iz kovče-ga odnesel visoke čevlje, vredne 120 Din. Neka ljubljanska tvrdka barv je prijavila, da je prišel že 3. septembra k njej neznan motociklist ter naročil na račun nekega mokronoškega soboslikarskega mojstra več barv. Računa v znesku 195 Dan pa sedaj noče nikdo poravnati Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila »Slaba vest, Anzengruberj-eva kmečka komedija s petjem, ki je zaradi «a:>a»ne vsebine ter domačega miljeja (prestav.je« na je v prleško kmečko hišo teT se pojo tudi domače narodne pesmi) občmstvr. zelo ugajala. Leharjeva krasna rocnait.'ena opereta »Zemlja smehljaja«, (ci je pri 6vj-ji premijeri občinstvo zelo navdušila, 6e bo ponovila v nedeljo 18. t. m. ob 20. Priporočamo predprodajo. a— Ljudska univerza (Apolo kino). S cirkusom in zverinjakom Hagenbecka po Norveškem se glasi izredno zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga ima v petek 16. t. m. ob četrt na 9. (točno) dunajska pisateljica Erna Freyler, fci je napravila fantastično potovanje tekom mnogih mesecev v družbi 500 živali, 300 arti-stov in krotiteljev živali. Saj ima Hagen-beek morda največje tako podjetje na svetu. Spoznati je hotela skrivnosti tega življenja. Najpomembnejše pa bo njeno poglavje o krotitvi divjih živali. S predpro dajo vstopnic se je že pričelo. Ponovno opozarjamo na izlet v Trbovlje v svrho ogleda premogovnika Vršil se bo pri zadostnem številu udeležencev v nedeljo 25. t. m. Odhod z vlakom ob 9.10, vrnitev ob 22.22. Popust 20%. Prijavijo naj se vsi — tudi oni, ki imajo polovično vožnjo in sicer pismeno na naslov: Ljudska univerza v Mariboru, Krekova ulica 18. I. nadstr., in sicer najpozneje do 16. t. m. Vsi, ki reflek-tirajo na 20%, naj priložijo 40 Din a— Gradbena in uporabna dovoljenja. Evangeljskemu ženskemu društvu je bilo ■na seji mestnega sveta mariborskega 13. t. m. dano gradbeno dovoljenje za preureditev dvoriščnega trakta hiše na Meljski cesti 16. Uporabna dovoljenja pa so dobi li: Franc Marin za pritlično stanovanjsko hišo v Ljubi ianski ulici 46, Jernej Čebul za visokopritlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici 3, Matija Zadravec za nri tlično stanovanjsko hišo v Aljaževi 15 inž. Viktor ViSič za enonadstropno stano vanjsko hišo v Principovi ulici 9 in Okrožni urad za zavarovanje delavcev za trinacL & Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes zadnjikrat Douglas Fakbanks v filmu viteštva ŽFLijZM Jf IA S M .4 Nadaljevanje filma »Trije mušketirji« Ob 4., V28. in 9. uri zvečer Cene 4.— in 6.— Din stropno uradno in stanovanjsko hišo v Marijanski ulici 13 a— Kinematografske predstave. Grajski kino samo do vključno petka »Nobene ljubezni več.« — Union kino od danes dalje »Ingagi« velefilm iz notranjosti pragozda o ljubezni gorile in žene. a— Današnja policijska kronika beleži 3 aretacije zaradi razgrajanja ln žaljenja varnostnih organov ter 21 raznih prijav. a— Ponarejeni bankovci v Rušah. Kakor poročajo iz Ruš, krožijo tam ponarejeni 100 dinarski bankovci, in sicer so j.ih, kakor sodijo ljudje, prinesli in raztrosili cigani, ki so se potikali zadnje dn.i po Rušah in okolici. a— Tatvina kolesa. V torek popoldne je bilo trgovcu Vrečku izpred žganjarne na Trgu Svobode odpeljano kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1500 Din. Na sejmišču v Melju pa so neznani tatovi ukradli posestniku Kotišu iz Jakobskega dola kolo znamke »Neger«, vredno 1200 DLn. a— Drzen napad. V torek zvečer sta napadla 28 letnega učitelja Josipa Kristla iz Sv. Barbare, ko se vračal domov iz vinograda pri Sv. Martinu, dva moška neznanca in ga tako ranila z nožem na glavi in na hrbtu, da so ga morali prepeljati z reševalnim avtom v mariborsko bolnico. a— Zadnja pot jelovškega morilca. Rudolfa Mohorka so pokopali na frančiškanskem pokopališču .in sicer na prostoru z« samomorilce. Truplo so izročili zemlji v enostavni leseni krsti, ki ni bila nit! pre-pleskana. Glavo so ločili od telesa, ker sc psihijatri zanimajo za Mohorkove možgane, na katerih bodo študirali zločinske posebnosti morilca. Iz Celja e— Celjskemu prebivalstvu! Huda suša je uničila v mnogih krajih države, tudi v naši banovini, vse poljske pridelke. Poleg Sokolskega društva, ki je že uvedlo nabiralno akcijo, bosta tudi mestna občina in Rdeči križ skušala vsaj nekoliko ublažiti bedo v težko prizadetih pokrajinah ia sprejemata prispevke. e— Otvoritev gledališke sezone. V torek 20. t m. ob 20. se bo vršila v Mestnem gledališču prva predstava Ljubljansko Narodno gledališče bo gostovalo s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« v novi režiji C. Debevca in v prvovrstni zasedb:". Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Vstopnice se ne rezervirajo. e— Orkester kraljeve garde, ki nastopi v nedeljo ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma, je najštevilnejši v Jugoslaviji. Spored tvorijo remek dela iz slovanske in francoske glasbene literature ter Wagner-jeva pevci »Mojstri pevci norimberški«. Prirejanje tr.kih koncertov je v glavnem odvisno od čim številnejšega poseta To velja tudi za nameravane koncerte v letošnji seziji, sicer se prireditelji ne bodo mogli spuščati v riziko, če ne bodo našli v koncertnem občinstvu zadostnega odziva. Za ta koncert pa vlada veliko zanimanje, zato naj si vsakdo pravočasno oskrbi vstopnico v predprodaji v knjigarna Goričar & Leskovšek. e— Plesna šola trgovskih nameS-encCv opozarja vse interesente, Ja sprejema i'a -ne samo še v soboto 17. t. m., ke- se bo ta večer pričelo z rednim pousora. Prosimo polnoštevilne udeležbe! Odbor. e— Lovska, V ponedeljek 5. t. m. je priredil g. Trischler d z Vitanja v zakupnem lovišču vitajijske občine velik lov na srnjad. Pri brakadi, ka se je vršila v 3 pogonih, pri katerih so sodelovali tudi različna lovci iz Celja .in Vojn.ika, je padlo šest srn in samo trije srnjaki. Po dzjavah nekega udeleženca pa je balo streljanih, a ne pogodenih 12 komadov, štednja zadnjih let se pozna, a če bo kaj zalegla, je drugo vprašanje. e— Mestni kino. Drevi ob 20.30 se bo zadnjikrat predvajala sijajna zvočna opereta »Gozdarjeva Krista« iz Ireno Eisin-gerjevo Ln Paulom Richterjem v glavnih vlogah. Iz življenja na deželi BLED. Zaradi nadaljevanja kanalizacijskih del na progi banovinske ceste ka^ varna Toplice - Jezernica bo od 15. t. m. do nadaljnjega zaprta cesta za vozni promet na tej progi in bo mogoč dohod na Mlino z vozili samo okrog jezera. GOLNIK. V soboto 10. t m. je priredil kvartet Glasbene Matice koncert v veliki dvorani zdravilišča, kjer so gg. Pelan, Završan 6tar. in Završan mi. teT Skalar 6 svojimi izbranimi pesmimi vzbudili med poslušalci veliko veselja in zadovoljstva. Vsi bolniki, ki so petje poslušali v dvorani ali po mikrofonu v posteljah, so za nekaj trenutkov pozabili, da so pacijenti na Golniku. Praznično razpoloženje pa je doseglo svoj višek prihodnji dan, kr>. 60 »Matičarji« zapeli v kapeli zavoda »Medvedovo meso«, med katero je še posebej i.itoniral sloviti baritonift g. Završan st. Ncdvedov »Bone Deus«. Nismo sicer merodajni, da bi ocenjevali tehnično in umetniško 6tran petja, a toliko pa le smemo reči, da zna malokdo poseči tako globoko v srce, ka-kor_ ti gospodje. Zato smatramo za svo;o dolžnost da se jim nrav iz srca zahval iu-iemo za _izredni užitek in pristavljamo skromno željo: Na skorajšnje svidenje! SEVNICA Kako se razviia tuisk; promet pri nas, nam priča naslednja statistika V januariu bilo v Sevnici 10 poset-nikov. v februarju 25. marca 53. aprila 49. maja 71, junija 77. julija 121. avgusta 99, septembra 80 Tore? ie od 1. januarja do '■onoa septembra obisk<»'0 Sevnico 585 po-"f^nikov, med temi 149 inoT-fmcev. Lani |e bilo vseh nosetnikov 421. med njimi 82 'nozemcev Razveseljiv porast' — Seja sokolskega prosvetnega odbora bo v petek 16. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Dogodki v Beli Krajini Črnomelj, 13. oktobra. Te dni se Je raznesla vest, da so na Mavri enu v občini Dobličah umrle tri osebe za zastrupljenjem po strupenih gobah. K sreči se je izkazala vest kot neresnična, rGledališkem listu«, ki je že izšel in se dobiva pri dnevni blagajni. »Damski lovec« je prav za prav Šahovska igra in dejanje se vrši v glavnem po šahovskih pravilih. Po 24 potezah je Beli kralj mat. Boj se je začel že z vpadi črnih kmetov, tako, da je v začetku bitke že nekaj žrtev na obeh straneh. Širje Beli kmetje e petjem spremljajo bitko in ^ navdušujejo svoje, le v akcijo ne morejo po'seči, ker so že mrtvi. Podobno je pri Črnih. Med bitko poje Bela kraljica, ki prosi za mir, a doseže la premirje, kateremu sledi boj, dokler m Beli kralj mati ran. Vsi sodelujoči nastopijo v kostumih, stiliziranih po šahovskih figurah, in jih je izdelala po načrtih scenograia Uljanišeeva gledališka kro jamica. »Car se fotografira« pa nam predočuje zaroto, ki le hotela carja pri fotografiranju usmrtiti Predstava bo za red C. in milijoni ljudi uporabljajo že več kot 30 let ]M spodaj navedenem navodila ca uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protlnu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg- nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanjn vdrgnite čelo m vse telo m vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las m prhljaju za masažo kože na glavi Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. Levje SrastsosKo žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICL Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje ta zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL DKOZD JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. >& GOSPODARSTVO Težkoče pri Izvozu živine v Avstrijo Avstrijsko zvezno ministrstvo financ je 22. pret. meseca izdalo odlok, na podlag: katerega je odredilo, da carinarnice ne smejo izvršiti carinske odpreme mlade goveje 'živine (iz avstrijske carinske postavke 52 c), ako jugoslovenski izvoznik ob uvozu ne predloži posebnega dovoljenja avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo, ne gle de na to, v kakšne gospodarske svrhe se bo ta živina v Avstriji uporabila. Po mnenju, ki ga objavlja »Trgovski last«, ta določba ni v skladu z določili zaključne-nega protokola k sporazumu o živalskih kužnih boleznih, ki je bil sklenjen 21. julija 1931 med avstrijsko in našo državo. Po § 30. omenjenega zaključnega protokola se za izvoz živine ne smejo zahtevati kaka predhodna dovolila. Le za uvoz živine za posebno gospodarsko uporabo (pleme, delo, molžo, vzrejo) je pridržana pravica, da se predpišejo posebni pogoji, kj se jih mora izvozna država držati. Ti posebni pogojii se torej ne morejo uporabiti na ono živino, ki se uvaža za klanje, ker je taksativno navedeno, pri kakšni gospodarski uporabi živine se pridržuje pravica za uvedbo posebnih pogojev pri uvozu. Zbornica za TOI je zaradi teh težkoč pri izvozu poslala že utemeljeno predstavko na merodajna mesta. Težkoče pa dela Avstrija našemu izvozu tudi na ta način, da je 16. septembra prepovedala dogon živine po voznih cestah za nakladanje na postajah Radkersburg !n Jannersdorf. Ta prepoved je prav težko zadela živinorejce, zlasti v krajih, ki gravitirajo na Gornjo Radgono, ker morajo odslej nakladati živino, ki se izvaža v Avstrijo na naših železniških postajah. S tem je za mnoge kraje možnost prodaje živine zelo zmanjšana ali pa celo onemogočena. Pri tem je upoštevati, da postaja Gornja Radgona nima železniške tehtnice in da manjkajo za večji tovorni promet potrebne tirne naprave. Mednarodna zadružna zveza o gospodarski krizi in o razorožitvi Prejeli smo: Upravni odbor, izvrševalnl odbor in vsi pomožn; odseki Mednarodne zadružne zveze v Londonu, ki združujejo večino zadrug po vsem svetu in ji je po teh zadrugah pridruženih 60 milijonov članov (z družinami do 250 milijonov oseb), so imeli od 27. septembra do 2. oktobra i L svoje redne seje v Parizu. Na tej seji je sprejelo osrednje načelstvo Mednarodne zadružne zveze naslednjo resolucijo glede današnje gospodarske krize: »Osrednje načelstvo MZZ, zbrano v Parizu ob času gospodarske krize, kakršne še nI bilo in jo je treba izvajat? iz vzrokov, ki so nastali, ker je odpovedalo kapitalistično konkurenčno gospodarstvo, izjavlja: da je treba iskati rešitev sedanjih svetovnih težav v splošnem izvajanju načel, na katerih je zgrajena zadružna organizacija izdelovanja ln prodaje, kakor jo zastopa 60 milijonov v MZZ združenih članov. Zadružni sistem nudi edino uspešno alternative nasproti sistemu anarhističnega tekmovanja in zasebnega dobička, ker je zgrajen. da služi skupnosti in po načelu odprave zasebnega dobička ter napravlja konec neenakosti med silami potrošnikov tn izdelovalcev. Osrednje načelstvo nalaga zato vsem svojim pridruženim članskim organizacijam, da z vsemi sredstvi delujejo na to. da se razširi zadružni gospodarski sistem. Dokažejo naj, da je ta sistem v stanju varovati najvišje interese ljudstva, in sicer med drugim: a) z izvajanjem največje opreznosti in varčnosti v delu pridobivanja in v nabiranju zalog: b) z razdeljevanjem blaga med člane po najpravičnejšib cenah, kajti celotni prebitek zadruge pride itak v prid članom; c) s pobijanjem vseh poskusov zasebnega kapitala, da zlorabi današnji položaj v svrhe zasebnega dobička; d) z uporabo vseh sredstev, ki so na razpolago, za olajšanje nesreče in pomanjkanja ter strašne in stalno naraščajoče brezposelnosti na svetu, in sicer predvsem z uvedbo zadružnega gospodarskega reda.« _ Tudi življenjsko važno vprašanje razorožitve je bilo na dnevnem redu. Gosp. Victor Serwy, vodja belgijske delavske zadružne zveze, je predlagal resolucijo, na podlagi sklepov prejšnjih zveznih kongresov glede razorožitve, vendar pa v širših obrisih. Ta resolucija pa ni našla odobravanja vseh članov osrednjega načelstva, marveč je bilo izraženih več raznih mišljenj. Zaradi tega Je bila Serwijeva resolucija oddana pododse-ku, ki naj bi različna mnenja spravil v sklad. Končno je bila sprejeta resolucija, ki le jzjavlja, da zveza vztraja na že izraženih načelih o potrebi miru. Glasi se sledeče: »V soglasju s sklepi, Id so jih sprejeli kongresi v Glasgowu (1913), Baslu (1921), Gen-tu (1924), Stockholmu (1927) in na Dunaju (1930)^ ter v spoznanju, da je glede na razvoj zadružnega gibanja največje važnosti, da se zagotovi med vsemi narodi na solidarnosti temelječi mir, poziva osrednje načelstvo MZZ vse narodne organizacije, da podpirajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, delo za mir.« Konferenca je razpravljala Še o drugih vprašanjih, tako o mednarodnem zadružnem gospodarskem programu in o pripravah za prihodnji mednarodni zadružni kongres, ki se bo vršil v letu 1933. v Londonu, združen z veliko mednarodno zadružno razstavo. Cv. K_n = Dolar. Pred dnevi se je nenadoma pojavila intervalu tarna slabost dolarja, ki pa ie prav tako naglo minila, kakor se je nepričakovano pojavila. Nastala je zaradi tehničnih slučajnosti, ki so nastopile na mednarodnem deviznem trgu in ki v normalnih razmerah sploh ne bi mogle vplivati na tečaj. Siično nenadno slabost valute, ki se ne da nikakor utemeljiti, smo pred tedni opazili tudi glede holandskega goldinarja, ki je za nekaj ur padel za 3°/» pod pariteto, takoj nato pa se je zopet povrnil na staro višino. Taki uojavi kažejo le nervoznost, ki trenutno vlada na mednarodnih deviznih tržiščih. Newyorški poročevalec >Petit Pa-risiena« poroča s tem v zvezi, da se ameriška javnost zaradi tega padca bolj zgraža, kakor vznemirja; zgraža pa ee predvsem nad tem, da se je v Evropi sploh moglo pojaviti nezaupanje glede dolaria. Ca je Amerika, ki je še pred tedni dosegla rekordno stanje zlatih rezerv (5 milijard dolarjev ali 280 milijard Din), oddala v oktobru za nekaj sto milijonov dolarjev zlata, je to edino posledica, da je inozemstvo v zbeganem lovu za zlatom zamenjalo svoja dobroimetja v Ameriki v zlato. Teh dobroimetij pa ni toliko, da bj mogla predstavljati za dolar kako nevarnost. Tajnik ameriškega zaklad-nega urada Mills je v soboto izjavil, da lahko Zedinjene države brez škode za stabilnost dolarja oddajo, če je treba, tudi za 2 milijardi dolarjev zlata. Oni, ki so v trenutnem padcu dolarja videli že polom, so seveda svoje račune zgradili bolj na trenutni psihozi nege na stvarnem položaju. = Začasna stabilizaciia funta. Pariški »Excelsior« obiavlia razzovor svoieea londonskega ooročevalca z nekim članom ravnateljstva Aneleške banke. čis>-ar imena ne imenuie. Ta ravnateli nanoveduie stabilizacijo tečaia funta šterlinza v bližnii bodočnosti Stabilizaciia bo seveda odvisna od raznih faktoriev vendar ne bo izvršena ood relaciio 100 francoskih frankov za funt (sedai se eiblie tečai na višini 98—99 frankov za funt). = Pred odpovedjo avstrijsko-madzarske trgovinske pogodbe. Kakor znano so nasto pile velike težkoče v izvajanju avstrljsko-madžarske trgovinske pogodbe, ki je bila v letošnjem juliju uveljavljena z velikim' pričakovanji glede razširjenja medsebojne trgovine na podlagi prehitre preference Zaradi! finančnih težkoč, zlasti omejitev v denarnem in deviznem promertu v Madžarski, pa pogodba zlasti Avstrijcem ni prinesla cxnih koristi, ki so jih pričakovali Kakor poroča »Prager Presse« iz Budimpe šte, računajo v madžarskih gospodarskih krogih že z odpovedjo te pogodbe. Po ne deljskem govoru avstrijskega kmetijskega ministra Dolfussa je usoda te pogodbe že zapečatena. = Vpraganje povečanja kontingenta za izvoz našega lesa v Francijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je kakor znano poslalo v Francijo delegacijo v svrho pogajanj za povečanje našega kontingenta za izvoz lesa v Francijo, ki je za letos že izčrpan. Kakor zatrjujejo je francoska vla-da pripravljena naš kontingent po možnosti povečati in je naši delegaciji obljubra zlasti večji kontingent za izvoz v Alžir. = Določbe za podeželske peke, ki zamenjujejo kruh za moko. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam okrožnico, ki pravi da je glede na izvrševanje zakona o prodaji pšenice v notranjosti države nastalo vprašanje, kako je ravnati z onimi podeželskimi peki, ki pečejo kruh. a ga ne prodajajo za denar, marveč ga zamenjavajo za moko. V mnogih krajih je stara navada, da iz-roče kmetje vaškemu peku gotovo količino moke, nato pa dnevno dobijo od peka kruh, in sicer kg kruha za kg prodane moke. Ker gre v tem primeru za eksistenco takih kmetov in ker je treba ohraniti davni običaj, odreja davčni oddelek da taki peki lahko še naprej opravljajo svoj dosedanji posel, pač pa morajo prejem moke od kmetov zabeležiti v knjige po čl. 7 pravilnika o nadzorstvu nad izvrševanjem zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu. Na podlagi te knjige bo organ finančne kontrole vsakega prvega v mesecu napravil obračam za ono moko, ki ostane peku kot nagrada, če da za vsak kg moke le po 1 kg kruha dočim izpeče iz 100 kg moke povprečno 130 kg kruha. Doplačilo v smislu naredbe finančnega ministra od 5. septembra leta 1931 mora taik pek po izvršenem obračunu plačati med 1. in 5. vsakega meseca, in sicer za one količine moke, ki mu ostanejo kot nagrada za delo. Na pr.: = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Omerse, trgovca s kožami in usnjem v Mengšu (poravnalni upravnik dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku; narok za sfklepanje (poravnave pri okr. sod. v Kamniku 14. nov. ob 10., oglasitve-ni rok do 9. nov.). Borze 14. oktobra. Na ljubljanski borzi so bile danes zabeležene le manjše spremembe v deviznih tečajih. Deviza Curih je ostala nespremenjena; nekoliko sta se okrepili devizi Newyork in Trst. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni do 115 in v Vevčah po 115. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bil danes zabeležen v Voini škodi le oo en zaključek za kaso oo 285 in za december do 300. Za dolarske naoirie ie dalie nrecei za-nimania in ie orišlo do Drometa v 8 odst. Blairovem nosoiilu no 60 do 61 in v 7 odst. no 55. Med bančnimi vrednotami ie bil zabeležen oromet v Praštedioni do 957.50. v Srn-ski do 186. v Liublianski kreditni do 115 in v Juzobanki do 67. Od industriiskih delnic so se treovale Trboveljska do 197 in 200. Vevče do 115. Šečerana oo 160. Drava do 186 in Slaveks do 20. . De nze. Ljubljana. Amsterdam 2271.03 — 2277.87. Bruselj 785.39 _ 787 75. Curih 1098.45 -1101.75, London 214.06 — 221.56, Newyorh 5591.01 — 5608.01-, Pariz 220.68 — 221.34. Praga 165.86 — 166 36, Trst 286.32—292 32 Zagreb. Amsterdam 2271.03 — 2277.87, Bruselj 785.39 — 787.75, London 214.06 do 214.88, Milan 286.32 — 287.22. Newyork kabel 5602.01 — 5619.01. Newyork ček 5591.01 do 5608.01, Pariz 220.68 — 221.34. Praga 165.86 — 166.36, Curih 1098.« — 1101.75. Cnrih. Beograd 9.05, Pariz 20.09. London 19.80, Newyork 509.75, Bruselj 71.60, Milan 26.30, Amsterdam 206.75, Berlin 115.50, Stokholm 120, Oslo 113, Kobenhavn 112, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20. Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05 Efekti. Ljubljana. 8®/o Blair 61 bi.. 7°/o Blair 57 bi, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 115 zaklj., Kreditni zavod 195 den.. Vevč* 115 zaklj.. Ruše 125 den Zagreb. Državne vrednote: Voina Skoda aranžma 290 — 300. kasa 289 — 300, za december 295 — 302, Investicijsko 63.5 — 67, 4% agrarne 32 - 38. 6°/o begluške 45-47. 8°/'o Blair 60 — 61, 7»/o Blair 55 - 56, 7°/» Drž. hipotek, banka 63 — 70: bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 110 bi, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 115 do 118, Srpska 186 — 187, Zemaljska 110 den.; industrijske vrednote: Gutmann 105 den.. Slaveks 20 - 25. Slavonija °00 bi. Drava 186 — 187. šečerana 160 — 170. Brod vason 55 bi, Vevče 15 — 120. Dubrovafka 280 bi. Jadranska 420 bi, Trbovlje 197 do 200. Beograd. Vojna škoda 290, 286.50, za november 291, 290 zaklj., investicijsko 69, 08.50 »kij., 4V» agrarne 86 bi, 6«/o begluške 46, 45.50. 44.50, 45 zaklj., 7•/• Drl hipotek, banka 62.75 — 64, Narodna banka 5000 zaklj. Blagovna tržišča DEŽELNI PRIDELKI. + Ljubljanski trg kmetijskih pridelkov. (14. okt.). Današnji tržni dan je bil srednje živahen. Dovoz sadja ni bil velik. Pripeljanih je bilo do 20.000 kg, največ jabolk iz bližnjih in daljnih krajev, zlasti iz Štajerske in tudi Dolenjske. Cene sadju neizpremenjene. Gorenjski kmetje so pripeljali le 25 voz krompirja, ki so ga nudili po 1—1.25 kg. Opažati je pomanjkanje krompirja. Na drobno se krompir ni prodajal. Kmetje so krompir prav kmalu prodali. Ižanski in Jcloma okoličanski kmetje so pripeljal' 40 voz zeljnatih glav. Cene so bile od 1—2 Din glava, kg pa po 0.75 Din. Ižanski kmetje so pripovedovali, da so italijanski trgovci pokupili po Ižanskem na vagone zelja, ki so ga sprva plačevali po 1.25 kg, a zadnji čas so ponujali prav nizke cene Zelje je šlo v Trst. Mnogo zelja so Ižanci prodali tudi v razne kraje, ki so trpeli po suši in kjer niso pridelali prav nič zelja. LES + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen ie bil 1 vagon oglja. ŽITO + Novosadska blagovna borza (14 t m.) "tendenca nespremenjena. Promet: 32 vagonov. Pšenica: sremska. 78 kg 225 zaključek. Oves: baški, srem., slav. 132.50-135. Ječmen baški, srem. novi, 63-64 kg 110—115. Koriua baška 100—103. okolica Sombor 100—103 sornjebanatska 95—97.50. banatska 92.50 do 95; sremska. okolica Indjija 100—103. oko lica Sid 102—105. baška nova. umetno sušena 78__82, banaška. nova. umetno sušena 74—76 Moka: baška. banatska >0« in »00« 155—375- »2« 335—355. >5« 300-310; »6« 250—260; »7« 190-200 »8« 130—140 Otro bi: baški 92.50—95 Fižol: baški beli 185 do 195 + Bndimpeštanska terminska borni (14. t. m.) Tendenca slabša, promet tih. Pšenica: za marc 10.00 — 10.01 za maj 11.18 — 11.19; rž: za marc 11.10 — 11.13; koruza: za mai 12.80 — 12.85. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2205 glav, od tega le 139 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se cene dvignile za 5—10 gro-šev. — Na sviniskem sejmu v torek je bilo pripeljanih 13.764 komadov, od tega 2608 iz Jugoslavije, 2335 iz Madžarske, 2012 iz Rumunije in 3292 iz Poljske. Pri mirnem prometu so se pitane svinje podražile za 20, ostale vrste pa za 10—15 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.85 — 1.90, angleške križane 1.65 — 1.95, kmečke 1.65 do 1.85, mesne 1.35 — 1.85, lahke do 1.95. Šport Smrt zaslužnega športnika V torek je preminil v najlepši moški dobi 37 let znani športnik g. Fran Ogrin, družabnik tvrdke A. Goreč d. z o. z. — Že pred vojno je z največjo vnemo gojil kolesarstvo ter je bil kot tak znan širom Slovenije. 1912 se je udeležili kolesarske dirke za Vseslovansko prvenstvo, leto po-ztneie znamenite dirke »Oko!: goriškega krasa« ter je 1914 zmagal pri mednarodni dirki »Okoli Gradca«. 1913 je sodeloval pri ustanovitvi Motokolesarske Ilirije tei je dolga leta zelo agilno deloval kot odbornik, podpredsednik in predsednik. Takoj po vojni se je zopet z vso vnemo posvetil kolesarstvu, bil pa je tudi med pionirji motociklističnega športa, ki se je ravno tačas začel pri nas razvijati. Tudi v motociklistiki je dosegel zelo častne uspehe. Njegova zasluga je bila, da je za. nimanje za kolesarstvo, ki je med vojno že pojemalo, zopet naraslo in da so se vrste kolesarjev pričele zopet množiti Pokojnik je bil splošno naklonjen tudi vsaki drugi športni panogi ter se je do zadnjega udeleževal vseh mogočih športnih prireditev. Športniki mu ohranimo blag spomini Cross-country tek za smučarje SK Ilirije razpisuje klub za verificirane člane svoje smučarske sekcije v nedeljo 18. t m Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer: Se-niorji: start na igrišču Ilirije, obrait pri cerkvi na Rožniku, kjer je kontrola. — Ju-niorji: start na igrišču, obrat pri Tivolskem gradu, kjer je kontrola, cilj je zopet na igrišču. — Dolžina proge seniorjev ca. 6 km, juniorjev ca. 2 km. Progo izbira vsak tekmovalec sam poljubno, vendar mora pasirati kontrolo pri obratu. Prvoplasirani v vsaki skupini prejme kot darilo smuči, drugoplasirani pa palice. Vsa darila je poklonila športna trgovina »Alp in a«. Start točno ob 10. dopoldne. Prijave sprejema do 17. t. m g. Mahkovec Alojzij, kavarna Evropa, odnosno oskrbnik nogo-m. igrišča. /4SK Primorie. Seja centralnega odbora bo danes ob 20. v hotelu MiMič. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes od 13.30 dalje redni trening na igrišču. Vse igralke naj bodo točno ob navedeni uri na igrišču. Večerni treninga odpadejo. Motokolesarski klub Ilirija poziva celokupno članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega predsednika kluba g. Frana Ogrina danes ->b 16.30 izpred Leonišča. Smučarski klub Ljubljana prične danes z redno gimnastiko. Vaje bodo vsak torek in četrtek od 18.30 do 20 v telovadnici humanistične gimnazije. Vsi tekmovalci naj se kondicijskega trening* v lastnem interesu sigurno in t' čno udeležujejo. Radio Izvle&eV ?7 nrofframov četrtek. 15. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved ča6a in plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Jiimna stične vaje. — 19: Italijanščina. -19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Pogovor z radioamaterjem — 20.30: Prenos koncerta iz •indimpeSte. — 22: Napoved časa in poroda. _ 22.15- Salon«ki kvintet. BEOC.RAD 11.05: Plo^e. _ 12.05: Raio-orb. — 16: Pod konc. — 20.30- Prenos iz Bu dimpešte. — 22.15: Poročila - 22.35: Lahka glasba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Balalajke — 20.30: Prenos iz Budimpešte. — 22.15: Prenašanje tujih postaj. — PRA- Perite Vaše svilene nogavice v blagi peni v LIIX KER BODO NA TA NAČIN OSTALE VEDNO KOT NOVE lxJ 9 GA 19.05: Dramski večer. _ 20.30: Prenos iz Budimpešte. — 22.25: Lahka glasba iz Moravske Ostrave. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20 30: Prenos iz Budimpešte. —r 22.25: Lahka glasba iz Moravske Ostrave — VARŠAVA 17.35: Komorna glasba. — 20.30: Koncert iz Budimpešte. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Battistini na ploščah. — 16.55: Virtuozna in koncertna glasba. — 18.05: Narodne pesmi — 19.50: Lahka glasba. — 20.30: Preno6 iz Budimpešte. — 22.35: Koncert orkestra. — BERLIN 20.30: Koncert iz Budimpešte. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Lahka glasba. — 19.15: Orgle. — 19.55: Literaren program. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — M0HLACKER 17.05: Violinski in klavirski koncert — 19.45: Humor. — 20.15: Filhar-monični orkester. — 21.15: Igra. _ 22.35: Narodne pesmi. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.35: Madžarske pesmi. — 19.20: Lahka glasba. — 20.30: Dantejeva simfonija. — 22.40: Lahka godba orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 2010: Plošče. — 511: Koncertni večer Petek, 16. oktobra., LJUBLJANA 11.30: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Vegetarijanska prehrana — 19: Francoščina. — 19.30: Vtisi iz potovanja po Nemčiji. — 20: Sokolska ura. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota 17. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas in plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Angleščina. — 19.30: Zabavno štivo. — 20: Sokolska ura iz Beograda. — 20.30: Koncert godbe dravske divizije. — 21: Plošče. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Prenos opere iz gledališča. — Poročila in prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Akademski kvartet — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna. — 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.25: Mešan progarm iz Morav. Ostrave. — BRNO 18.25: Pesmi — 19.05: Igra. — 20: Koncert iz Prage. — 22.20: Prenos iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 18.30: Mladinski koncert. — 20.15: Orkestralen koncert — 21: Chopinova glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 13.45: Plošče. — 17.30: Lahka glasba. — 19.45: Iz modernih oper. — 20.45: Operetni večer. — BERLIN 20: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Kabaretni program. — 22.30: Plesna glasba. (Kupim rabljene traeniee par tisoč metrov za poljsko železnico. Ponuditi na opekarno Comino, Škofljica. 12484 od preko 10.000 k«Pce* ▼ sami Jugoslaviji je najboljše spričevalo za Zephlr-pefi Znatno znižane cene! ZEPHIR«, d. d., tvornica peči in emajla, Subotica. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik Ss Fritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard. Slika kaže mlade pristaše konservativne stranke, ki nosijo letake s konservativnimi napisi: »Mladina brez zaščite potrebuje varstva«, »Napravite konec uvozu tujega blaga«, »Sloga in varnost prineseta nacionalno vlado«, »Nazaj k plugu, voli narodno vlado in daj kmetu delo«, »če hočeš zasigurati bodočnost mladine, voli konservativno« življenja Angleška volilna borba Izstopi iz cerkve v Berlinu Po statistikah ni bilo v Berlinu ie nikoli toliko izstopov iz cerkve, kakor lani. Izstopilo je 66.635 oseb, med temi preko 30.000 žensk. Evangelsiko cerkev je zapustilo 59255 oseb, katoliško 6794, židovsko 586. Letos bodo številke bržkone še večjem To je v zvezi z gospodarsko krizo. Ljudje »i hočejo prihraniti plačevanje cerkvenih davkov. Katoliška cerkev si skuša pomagati na ta način, da se je odpovedala vsem dohodkom razen 4 mark. Bodoči sovjetski vodja? Vesoljstvo iz ledu Spominjajte se slepih! »Kaj ne, papa, tisti, ki prevpije ostale tri, je zmagovalec?« 70 mater žaluje za svojimi dojenčki Prvi dan procesa proti liibeškim zdravnikom Kakor smo na kratko že poročali, se ja v ponedeljek začela v liibeški glavni telovadnici razprava proti trem zdravnikom in eni bolniški strežnici, ki so obtoženi, da so po svoji nemarnosti zakrivili smrt in obolenje množice s Calmettovim serumom cepljenih dojenčkov. 2e zgodaj zjutraj se je pred razp ravnim poslopjem zbrala ogromna množica ljudi. Pretresljiv je bil v dvorani pogled na dolge vrste klopi, na katerih so sedeli starši mrtvih otrok, zlasti mnogo mladih mater. Ženske so bile oblečene v črno. motno, če govori o koristi, ki jo bo imela znanost s tem procesom, ko so v dvorani navzoči starši mrtvih otrok in bo sodišče sklepalo o krivdi obtoženih zdravnikov. Po dolgih debatah o predlogu, da bi se razprava preložila, kar je bilo odklonjeno, se je pričelo zasliševanje prvega obtoženca, vodje mestnega zdravstvenega urada dr. Ernsta Altstaedta, ki bi moral paziti, da bi v zdravstvenih zadevah liibeške občine ne nastale nikjer kakšne pomanjkljivosti in nemarnosti. Dr. Altstaedt je pričel govoriti o Cal- Rudzntak, prvi namestnik predsednika sovjeta ruskih ljudskih komisarjev, ostane še dalje na tem mestu, istočasno pa je bil imenovan za predsednika osrednje nadzorne komisije komunistične stranke. To mesto je poleg predsednika Politbiroja Stalina eno najvažnejših političnih mest. vičen misliti, da so že popolnoma neškodljivi. Nato je pojasnil izvedenec prof. dr. Much, da je prišlo iz Pasteurjevega zavoda v Parizu 374. pokolenje gojenih bacilov v Liibeck. Pri posameznih kulturah ustreza čas 24 ur nekako razdobju, ki bi obsegalo, nanašajoč se na človeštvo, 2 in pol tisočletja, to pa zaradi neznansko hitre rasti bakterij. Dr. Altstaedt je v nadaljevanju svojega govora omenili, da je obtoženi vodja liibe-šike bolnišnice prof. Deycke v njegovem zdravstvenem uradu L 1927. odsvetoval Dunajska policija zaslišuje trgovca Matuschko (X) Zdi se, da bo senzacionalna aretacija Matuschke pojasnila strašna atentata na brze Vlake pri Juterbogu in Biatorbagyu. Matuschka, ki duševno ni popolnoma normalen, je izpovedal, da je sodeloval pri madžarskem atentatu Aleksander Malinov, bolgarski ministrski predsednik je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko na svoj položaj OBLEKE moderne, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Mednarodno novinarsko razsodišče V haaški mirovni palači se je osnovalo mednarodno častno razsodišče za novinarje. Staini sodniki so štirje, namreč predsednik dr. Loder (Holandska), podpredsednik prof. Wettstem (Švica), dr. Feder (Nemčija) in George Bourdon (Francija). Od primera do primera se pritegneta še dva sodnika, ki moraita pripadati narodnosti tožene stranke. V nujnih primerih bo razsodišče zasedalo takoj, drugače pa dvakrat na loto, in sicer v Haagu. Razprava je javna, kazen pa obstoji v posvarrfrvi, v izreku graje ali pa v ugotovitvi nečastno-sti m nevrednosti, da bi obtoženec pripadal novinarskemu stanu. Pogled v razpravno dvorano liibeške glavne telovadnice med procesom. Spredaj obtoženci s svojimi zagovorniki. Desno glavni zagovornik dr. Alsberg Predsednik razprave je sodni ravnatelj dr. Wiebel, državna pravdnika sta dr. Li-nau in von Bolt, zagovornik vseh obtožencev dr. Alsberg, zastopnik tožiteljev dr. Frey. Oba odvetnika sta si tudi privatno huda nasprotnika, kar se je pokazalo precej po otvoritvi procesa iz kontraverz, ki sta jih imela med sabo. Dr. Alsberg je med drugim dejal, da bo znanost iz tega procesa potegnila svoje nauike, na kar je menil dT. Frev, da je za braniteljstvo sra- mefetovi metodi. Caknettov serum pridobivajo iz kultur bacilov goveje tuberkuloze, ki so izgubili s 13-letno gojitvijo svojo nevarnost. Povzročajo pač tuberkulozna ognjišča v telesu, a ne obolenja, pač pa se tvorijo v telesu pod njihovim vplivom zaščitne snovi zoper tuberkulozo. Na predsednikovo vprašanje, koliko generacij teh bacilov so vzgojili, preden so prišli v Liibeck, obtoženec ni vedel odgovora, vsekakor pa je bil kakor drugi obtoženci upra- ovedbo Calmettovega postopka, češ da njegova uspešnost še ni gotova. Zgodilo se je po njegovem nasvetu, a ko je bila higijenska sekcija Društva narodov priporočila ta postopek in ko je 1. 1929. francoski minister Loucheur storil isto, je dr. Altstaedt v oktobru istega leta poročal svojemu predstojniku o pozitivnih uspehih Calmettavega načina, pri čemer pa je navedel tudi vse razloge, ki govore proti njemu. Pred pojasnitvijo železniških atentatov V 36 urah čez Ocean • • • Nekdanji kaznjenec Sing Singa grof Jean Albert de Passy je izdelal fantastičen načrt dirkalnega parnika, ki bi z 10.000 potniki v 36 urah premeril Atlantski ocean. Na sliki vidimo njegov model parnika Vsak dan ena naložili od društvenih članov polovljene la-etavice. še prej pa so jih zaprli v primerno ogrete prostore, kakor kaže slika, da so se lastavice nasitile in si opomogle za dolgo pot. S prvim transportom so odpravili preko Alp nekako dva tisoč ptic, ki so jih potlej izpustili na letališču v Benetkah. Z naslednjimi transporti je odletelo v južne kraje še 25.000 lastavic, potem pa so morali zaradi slabega vremena zračne vožnje prekiniti. Nadaljnjih 35.000 ptic so spravili v Benetke po železnici, v posebnem zakurjenem tovornem vagonu. Naslednje dni pa so poslali v Italijo še nadaljnje tisoče lastavic, deloma z letali deloma pa po železnici. Sinja demanta sta imela tolikšno ceno, da sta nujno morala zbuditi pohlep tatov. In res sta izginila, medtem ko je bil draguljarjev posrednik, ki jih je nesel s seboj, umorjen v sobi velikega pariškega hotela. Vendar se morata zopet najiti, vsaj detektiv Mardo-che to trdno misli. In kako sita se našla, pripoveduje povest, ki je pričela izhajati v pravkar izišli številki ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet«. Srednje mesto. V podlistku tukajšnjega lista beremo: »Cula je za seboj Rudolfov korak in drhtenje njegovih rok na svoji rami.« Kdaj je dojenček vesel? Ce je sit, če more prosto becljati, če njegova skrbna mati namaže vsako rdečo pego na koži s palmira-baby lanolinkremo in prepreči s tem ranitev nežne kože. Palmira-baby lanolinkrema je pravi zaklad otroške sobe. Ostavka predsednika bolgarske vlade Iz uredniškega koša Italijanski letake Lanro de Bosis, ki se Ja Izdajal sa Angleža Mmrisa, pred svojim letalom Smrt inženjerja Horbigerja in njegove fantastične teorije o svetovnem iedovju Na Dunaju je umrl inž. Hans Horbiger, oži proge okoB solne. V svetov ju krožijo ki jc postal svetovno znan s svojimi teh- nadalje ledene mase v velikosti planetov ničnimi izumi, še bolj pa s svojo teorijo o samih. Ta led iz vesoljstva pada na zem-svetovnem Iedovju. Horbiger je pri opa- ljo v obliki toče in meteorjev ter vpliva zovanju meseca prišel na idejo, da sličl na njeno vreme. Nastanek solnčnega sistema j« razlagal Horbiger čisto drugače kakor n. pr. LapLa-ce. V neznansiko veliko, žareče svetovno telo je nekoč padlo drugo, ledeno telo, ki je po velikosti samo sto in stokrat presegalo velikost našega solnca. Nad to silovito ledeno klado so se zgrnile žareče mase, klada se je začela taliti in je povzročila strašno eksplozijo. Drobci, ki so odleteli pri tej eksploziji, tvorijo zvezde Rimske ceste in naše osolnčje s tem, da jo večji drobec, solnce, pritegnilo manjšo drobce, planete, v svoje območje. Planeti torej niso, kakor veli Laplaceova teorija, sinovi solnca, temveč njegovi ujetniki. Tudi večji planeti pritegujejo nase manjše; tako je zemlja ujela mesec, ki bo nekoč padel nanjo, kakor je padlo že več prejšnjih njenih mesecev in sicer zadnji v terciarni dobi, katerega spomin živi v bajkah o Atlantidi kn o vesoljnem potopu. Nekoč bo Mars postal novi mesec zemlie. Mars sam je obdan z 200 hm debelim oceanom iz ledu. Končno pa bo padla zemlja sama v solnce. Horbiger j ©v«, teorija, ki razlaga na temelju svetovnega Iedovja polno drugih kozmičnih skrivnosti, pa celo vremerasike pojave, pojav jamskih plinov, ležišča rud itd., je gotovo dala pobudo za rešitev kakšne znanstvene skrivnosti, je pa pre-famtastiona, da bi se mogla strokovna zna-nost ž njo sprijazniti. Vendar si je ustvarila veliko občino pristašev, ki slepo ver-jamejo vanjo. Hans Horbiger velikanski ledeni klada in se je spomnil, da povzroči padec teles v tekočine podobne tvorbe, kakršna so žrela na mesecu, torej je tem podtaknil enatk vzrok. Da so planeti našega solnčnega sistema kakor mesec manj gosti od zemlje, je razlagal s tem. da imajo mogočno ledeno skorjo. Led je po njegovem mnenju sploh najvažnejši gradbeni material vesoljnosti. Sve-tovje je napolnjeno z ledenim prahom, ki zavira tok planetov in jim čedalje bolj Lastovice in modemi promet Selitev lastavic na jug je letos potrebovala organizacijo reševalne službe, ki nima primere v zgodovini. Na tisoče ptic, ki so se dvignile v severnoevropskiih deželah na vsakoletno potovanje v svoje prezimovališče, so prisilili viharji, mraz, sneg in divji vetrovi, da so se morale ustaviti na Avstrijskem. Poiskale so si zavetja v Dunajskem lesu, pa tudi po mestih in vaseh. Ker se je bilo bati, da bodo vse lastavice poginile od gladu in mraza, se je dunajsko društvo za varstvo ptic odločilo, da jih z letali prepelje v kraje milejšega podnebja, predvsem v Italijo. Avstrijska družba za zračni promet je dala društvu na razpolago več velikih letal, na katera bo Ta je metal protifašistične letake na Rim Cene malin* oglasom t Ženttve, dopisovanja, naznanila tc oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati Se pristojbino 2.— Din. Pru ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Liubliani UM2. — Telefon itevilka 2491 3492 odjem«- 2 Din . •Vasi ove nt a o glasov dobite tako/ po izidu Usta v podružnicah .Jutra' 9 »Mariboru, v "Ce/ju, v fiCovem mesta, 9 TSrbcvIiah in na &esenicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate ogiase in inserate. Več pletilj •prejme takoj Cilka Bernard, Bled L 45515-1 Sirarja ■pecialista za ementalca_ — •am-o prvovrstnega »prejme tako ili po dogovoru mlekarna. Ponndbe na oglas, »ddalek »Jutra« pod šifro »Horvatič«. 45485-1 Natakarico 8edae zunanjosti, ki ima osebno pravico, sprejme takoj Helena Stari«. Dobrava-Vintgar štev. 73 pri Jesenicah. 4548(1-1 Dva učenca as mehaniško obrt sprejme Peter škafar. Rimska eesta 11. 45476-1 T77 vajenca «T>Ti"rmem takoj v trgovino nie^anega blaga na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45484-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca in bubi Ituc-erja ▼ »tafno služb" sprejme takoj Drago Ber »ard. brivski in damski ftalon. Laško. 45482-1 Ženskj akt-model <8obro postavo, a dopoldanske ure rab! akad. slikar Predstaviti se je med 11. hi 12. dopoldan. 'Naslov T »glasnem oddelkn Jntra 45295-1 3—4 pletilje dobro Izurjene, kakor tndi pletllca. samostojnega delavca na Jati u ard tn lntarsijskem rtro.lu, ki zna tudi mafhne reparature sam Izvrševati. sprejmemo Prraudbe naravnost na-S Weinberger. Knrlo-▼ac. 45199-1 Izurjeno tkalko rprejme takoj tovarna enkna: Moste. pošta ??rov aca. 453731 Sobarica ea vsa hišna dela. izvzem kuhanje. 20--25 let sta ra. k eni sami osebi za Karlovac. Hrvaško, dobi mesto. Ponndbe na: Fra oja Jakil. Karlovac. 44961-1 Več kamnosekov dobro izurjenih sprpjme p-sdbeno podjetje >ng Tav čar. Dolenjska cesta 26. 45355-1 Zastopnike samo aeriozne gospode z dobrim nastopom, za prodajo sukna, platna in preprog na obroke, proti dobri proviziji sprejme »Brad-ford<, Selenburgova ul. 7. Pismene ponudbe ali oseb na predstava. 45487-3 Cementno opeko strešno in zidno gre izdelovat na dom Ciril Vidmar izdelovatelj cementne opeke, Fužina 23 pošta__ Gorenja va*. 45505-3 Šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 45499-3 Zastopnik agilen in dobro uveden v kolonijalni stroki se išče za Maribor. Ponudbe z referencami na oglasni odd. »Jutra« pod »Dober zastopnik«. 44960-3 Izurjena šivilja gre po nizki eeni šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45520-3 Pletenine v komisijsko prodajo sprejme večja trgovina na deželi. — Le konkurenčne ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Pletenine*. 45517 3 Hlapca starega do 21 let. iščem xa trjo.vino na Gorenjskem Prednost imajo Gorenjci. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod »Goren;=ko«. 45523-1 Navijalko (špularieo') takoj pod nged trmi pogoji sprejme večja tovarna pletenin. Ponndbp na oglasni oddelek »Jutra« pol »Dobra mo?« 45537-1 Praktikanta mUišeca in inteligentnega. k: bi mel veselje do no«h g pisarniškimi stroji, išče mo nroti plači po zmožnosti in delu Predstavi na' ee med 2. in 3. uro pop. Da naslov, ki ga nove ogl oddelek »Jutra«. 45554 ' Gospod k! je v t-OTek zvečer vprašal za mesto, naj se v če trtek opoldne zglasi pri tn? Tavčarju. Doleniska eesta 26. " 45530-1 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strani za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 45053 5 Potnika mannfakturtie stroke — za ibisk privatnih strank 'prejmemo. Ponndbe pod šifro »Fiksum in provizija« oa podružnico »Jutra« v Mariboru. 44912 5 Potnika žganjarske stroke iščem. Ponudbe z referencami in navedbo pogojev na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik 14«. 45543-5 Pek. pomočnik mlad. išče službo v mestu ali na deželi. Raznašal bi tud; pecivo. Nastopi lah ko takoj. — Pismene po nudbe n3 oglasni oddelek -.Jutra« pod šifro »Pek«. 45511-2 Na usmiljena srca -apelira pošten mladenič 'Primorec") za kakršnokoli ■službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« ->od »D. srce«. 45512-2 Mlad. pošten fant ii?p službo trg sluge ali kaj drugega. Sorejme tudi vsako d-ngo delo. Pismene ponudbe na oglas oddelek »JutTa« pod značko »Pošten fant«. 45510-2 Fotograf, pomočnik vešč posnetkov ln negativ retuše ter vseh drugih v stroko spadajoSih del, išče zaposienje kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 3«. 45342-2 nventurna prodaja V a e j e število dvokoiea. otroških vozičkov, šivalnih strojev in motorjev poceni naprodaj pri »Tribuna« F. B L.. Ljubljana. Karlov ska cesta 4. 41804 6 Mlada gospa išče mesto kuhinjske bla-gajničarke ali slično. Gre 14 dni samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena moč«. 45531-2 Boljšega kuhanja bi s« rada izučila mlajša gospodična. Na;'.ije bi šla v kak večji hotel, menzo ali graščino, kjer se veliko kuha. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Takoj 25«. 45538-2 Trg. poslovodja starejši, zmožen samostoj nega vodstva večjo trgovine z mešanim blagom, knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence — želi premeniti mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Plača no zmožnosti«. 45528-2 Šofer z mehanikarsko in So-fer ?ko prakso, zmožen kav eije, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Juta. 45559-2 Dekle ra vsa hišna dela. leli *'užbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45569 2 Nemščino in francoščino po> aspešni metodi in zmer si ceni. Karlov3ka 18/H Oglasiti se med 2. in 4. aro 44742-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Crojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jui;o Autol telefon 2236 Prva iblast. koucesijonirana Prospekt 15 zastonj — i»i Site ponjl 251 Akademik poučuje •spešno vse gimnazijske medmete. Cenjene ponud »6 na ogl oddelek »Jutra« p>d šifro »Zadovoljstvo«. 45565-4 ; X Negotova bodočnost Poskusite pri nas. Vse predmete, galanterijske *n gospodinjske oddamo \gilnim potnikom proti najvišji proviziji ln potnim dljetam. Trgovcem oadamo v komisijo pod ugodnimi pogoji. Trgovska Ulša Sapi-ra. Dunajska c. 36. Oelovodia- obratovodia elektrotehnične in strojne stroke, želi premeniti službo. — Gre tudi kot risar, konstrukter ali nadmonter Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna spričevala«. 45475-2 Šofer ki radi starosti nI dopuščen k izpitu, želi mesto spremljevalca pri tovornem avtomobilu ali av-'obusu. Zmožen tudi popravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45492 2 Pisarniški uradnik ■ttar 40 let, vešč vseh pisarniških poslov, perfekten strojepisec in korespondent s triletno sodno pisarniško prakso, išče primerno služba v kakem podjetju ali pri odvetniku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za 1. november«. 44735-2 Mlad samec Inteligenten, trgovsko naobražen, želi kakršnegakoli primernega za-ooslenja kot skladiščnik, odpremnlk, Inka-sant. Govori slovensko, nemško in italijansko. Je povsem zanesljiv tn neoporočne preteklosti. Reflektante prosim, da naslove ponudbe pod šifro »Povsod zanesljiv« na ogl. odd. J. 45051-2 Zob. instrumentarka ki opravlja tudi pisarniške in blagajniške posle, v ne-odpovedani službi, želi teto sedaj ali pozneje premeniti Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Instrumentarka«. 45092-2 Kuhinjo sem vodila za dnevno 2—300 gostov po hotelih v Dalmaciji in na Bledu zdaj že 5 let. — Želim nameščenja! Prevzela bi tndi hotel v najem kot družabnica in hotelska gospodinja. Kavcije sem zmožna. — Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod Šivilj, pomočnica dobro izvežbana Primorka išče vsled težkih razmer nujno zaposienje v dam »kem salonu. Naslov piv p oglasni oddelek »Jutra«. 45578-2 Kot natakarica v restavracij« ali boljšo rostilno gre izurjena in noštena gospodična z dalj So prsVso. ki ie zmožna ►udi šivanja damskih ob lek. Naslov v oglasnem nrt/lotVii ».Tu *ra« ^ Prehrana Za 14 Din dnevno nudim dobro in okusno domačo hrano v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45541-14 Hrano dobro in okusno nudim po 12 Din dnevno, v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45546-14 Damski zimski i lep. temnozelen, za 300 Din naprodaj v Prulah. Sredina št. 5. 45489-13 Moška zim. suknja in ženski zimski plašč na prodaj na Masarykovi ce sti 15. I vrata. 45539-13 Krznena jopa ^Seals« lepa. črna. ugodno naprodaj Pred škofijo št. 21/TIT. levo. 45547-13 Tovorni avto Fiat lahek, malo vožen, pripra ven posebno za mlekarno, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45527-10 PJHHUutz Otroški voziček Korbwagen) dobro ohra njen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 45514-6 Otroško košarico s stojalom — skoro novo prodam v Zarnikovi ulici št. 16/1. 45509-6 Namizne blagajne nove poceni prodam. Zelo pripravno za trgovce, ker sajna vsako plačilo registrira. Event. na obroke. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »300«. 45300-6 Zastekljeneno leseno ograjo primemo za predelitev pi sarne ali delavnice, proda tiskarna Blasnik. Brej 10. 45377-6 Puhasto perje čisto čohano. kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din čisto belo gosje kg ao 130 Din in čist.' puh kg po 250 Dit> rai pošilja po pošt povzetju L BR0Z0VIČ. ZAGREB Hio.a 82 22 6 la premog, drva kupite najugodneje pr tvrdk' Fran Slovša. Kole zijska 19. 306 6 Pult (Pudel) 3 m dolg, kredenca s steklenim nastavkom ln 4 steklene Izložbene o-marlce ugodno prodam v trgovini Boris Cerne Pražakova ul. 8. 45016-6 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Hišo v Ljubljani prodam proti hranilni vlogi in nekaj gotovine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45529-20 Prodam hišo z velikim vrtom in gozdom — primerno za sanatorij ali ietovišče — na Gorenjskem. Cena po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Na lepem kraju«. 45534-20 Dvostanovanj. hiša s 4000 m» zemlje, v cen tru Ljubljane ia 75.000 Din in več stanovanjskih ter. frg hiš in parcel ngodno naprodaj. Pojasnila daje Saffmeister. Podlimba-skesa Št. 41. 45521-20 Hišo večjo ali manjšo, na prometni cesti v Ljubljani ku-nim Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »45063«. 45063-20 Enovprežni voz v dobrem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45524-6 Čebelarji! Lep kompleten čebelnjak z 2nidaršičevim5 panji prodam s čeb°lami po nizki ceni. Ana Zorinc. Trbov Ije I. 45555-6 Kurje perje nečohano. lepo suho blago Din 8 kg po povzetju pri odjemu najmanj 15 ks oro^va • ../ni Abt. Ma-ribor. 45572-6 Za opekarne Kupim staro, iz obrata postavljeno rezalno mizo — T.3 rezane strešnike. Ponudbe na oglasni oddel-ek »Jn4-it rvod šifro »P"-«'»>i m!za«. 45441-7 Lokal v sredini meeta iščem i t. februarjem ali 1. majem. — Pismen« ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »St. 520«. 45507-19 Veliko sobo epo, v visokem pritličju, s irostim vholom, za pisarno ali stanovam'e takoj oddnm na Kralja Petra trgu št. 8. 45488-19 Dvosob. stanovanje v novi hiši oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 45566-2! Opremljeno stanovanje 2 »ob in kuhinje takoj oddam v Mariboru, Franko-panova nlica štev. 10/T. 45575-21 Stanovanje sobe in kuhinj« takoj oddam pod Rožnikom, cesta 4X št. 35. 45542-21 oddajo Dva lokala podkletena, v najprometnej ši ulici v Ljubljani oddam v najem Ponudbe na ogl jddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 45435-17 Vinotoč v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »10.000 Din«. 45526-17 Pekarno dobro idof-o. na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Taslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45548-17 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Starinsko pohištvo porcelan itd. poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta VHI/13. 45497-6 45249-3 »St. 4750«. 45560-2 Najugodnejši prilični nakupi za gospodinje! Nogavice m čiste svile 30 Din, namizni prt 31 Din, s kožuhovino obrobljene Tokavice 25 Din 10 modernih modelov pribora, rje prostega 550 Din r elegantni kaseti. Dopisnica zadostuje, da pošljemo v hišo na ogled. Jo. Shapira^ Dunajska c. 36. 45250-6 Otroški voziček poceni naprodaj na Dunajski cesti 99. 45474-6 Nove sode vsakovrstne od 50 do 1000 litrov, iz kalanega hrastovega lesa prodaja Franc Zoreč, sodaTstvo, Breg pri Ptuju. 45483-6 Trodelno omaro in kopalno banjo radi selitve prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45501-6 Omare in porcelan prodam. Naj-lov v oglas, oddelkn »Jutra«. 45302-6 Mlekar, inventar kompleten poceni naprodaj v Gosposki ulici štev. 4, dvorišče. 45-500-6 Pet koles dobr« ohranjenih in dvo gla»no harmoniko, trivrstno proda Rebolj, Vodovodna št. 68. 45540-6 15.000 Din posojila iščem za takoj na veliko posestvo brez dolga, proti vknjižbi na prvo mesto in 14 % obrestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za takoj«. 45502-16 Družabnika s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno Tozadevne dopise na oglas, odelek »Jutra« pod šifro ■Družabnik«. 45535-16 Nova hiša vMokopritlična — eno- ali dvostanovanjska, i vrtom pri Ljubljani naprodaj za 84.000 Din. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 45494-20 Parcelo za Bežigradom prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 45197-20 Hišico z vrtom 10—15 km od Ljubljane, do pol ure hoda od železniške postaje kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišica« 45388-20 Stavbne nasvete naje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 25<7 «420 Stavbni prostor ca 20.000 m1, na lepem solnčnem ln idealnem kra jn v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem p-o-dam. Tozadevno ponudbe pod »Redka prilika 156« na oglasni oddelek .Tntra. Vinotoč ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45490-19 Opremljeno sobico b klavirjem ostv> . ..ju.. Ooremlleno sobo poceni oddam 1 ali 2 gospodoma v Koleziiski ul St. 12. 45491-23 Gospodično sprejmem na stanovanje — event. s hrano. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 4*516-23 2 cospoda »nreimem t>a stanovanje v Hrenovi ulici 19. 45498-23 Sobo ori o odifirši stft&rtf eošpi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«; ' 45504-i8 Sostanovalca na h'nno in stanovanje za 150 Din tedpn.ko spre'mp restavracija »Soča« na Sv Petra cesti 3. 45444-23 Mesečno sobo takoi oddam v iidovsk stezi 6/n. 45415-23 Pra7J?o sobo s separiranim vhodom, pritličju tako' oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45401-23 Prazno sobo v novi vili. šolnino ln zračno. parketlrano, n osebnim vhodom, od-ilam s 1 novembrom Cesta na Rožnik 47. 45174-2: Gospod ISče lepo io solnčno sobo 3 prostim vhodom iz stop-njic, u takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemoten vhod«. 45451-23/a Akademik išče za takoj sobo s posebnim vhodom, v ceni de 450 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »J. M.« 45551-23/a Prazno sobo ali bret kuhinje i š S e gospodična ia takoj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«. 45568-23/a Sobo majhno, strogo separirano s kurjavo iščem v bližini pošte, ali tudi ne. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zima« 4.5581-23/-» Dijakinjo nižjih šot sprejmem k družini v vso skrbo. Naslov ' oglasnem oddelkn Jutra 45513-22 Dijaško stanovanje z vso oskrbo za 2 dijaka brata, učenca nižjih razredov gimnaziie. iščem za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Dijaško stanovanje«. 45439-22 Oblak Draga duša. Spominjam se Te klju-b temu, da si odšel brez slovesa. Ne odgovori v list. Poljub in pozdrav 17. 3. 1923. 45479-24 Dedek Sedaj sem doma. Sporočite kedaj greste v ... 45478-24 Ženitve in poroke posreduj« najbolj vestno Is diskretno koncesijoni-rani Zavod t* sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3 — Informacije io prospekt« pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Uspešno negovanje obraza s prvovrstnimi preparati. — Kosmetični salon Darinka Vdovič, Ljubljana. Gradišče št. 2. 4509S-24 V nedelio nemogoče zatu prosiva ob isti uri v petek v Rio. — Planinske pozdrave »V planinskem solncu in snegu«. 45518-24 Evtanazija Ranjenec iz divje jage. »rosi g. Krušiča. ki sva «e seznanila minulo zimo v Ij. bolnici, za sporoči tev naslova. Lepe pozdrave. Cemaža-r Franc, trg. ootnik. Ljubljana. Hranil ijSka cesta 2. 4""7 9' Kuharica stara 37 let. strogo solidna. ieli »poznati starejše ga eospoda z nekaj _nre moženja, v svTho ženitve. L« resne ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Tihi dom« 45576-2" * 1 * f i? d irfi »i Kratek klavir poceni naprodaj. Na-slor v ogla&nem oddelku »Jntra« 45547-26 Črn pianino kritem itmnan, zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45215-26 Edo —I Umiram _i zbogom —! 45481-24 oddelku »Jntra« Gostilničarji! Prodam lep, skoraj nov gramofon-avtomat, najboljše znamke, popolnoma sam delujoč, vmet 1 Din, zraven 12 lepih plošč Vse skupaj za polovico nabav n« cene. Naslov t oglas. 45299-26 Klavirji in pianini najboljših svetovnih ividk po znižanih eenah v zalo gl. Izbira preigranih kla virjev. Na ugodna meseč na odplačilal P&»ojilol — Vsa popravila ln ugliževa nje strokovnjaškol — M. Ropaš. Celje. 38852-26 Kie bi lahko vadila vsak dan eno oro klavir. Ponudbe z navedbo cene prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akade-mičarka«. 45532-26 . Radio-aparat Stiricevni, zvočnik, .mrežni pripoj in akumulator, zelo ugodno naprodaj. Naslov v" oglasnem oddelku Jutra 45346-9 Namizna jabolka vagonske množine in dnev no dobavo kupujem po najvišji dnevni ceni. Ponudb« na naslov: Murko M. Maribor, ivožtnl preda! št l. 43624-34 Lep jedilni kostanj po Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. 4457S-33 Namizna jabolka prvovrstna po najnižji ceni razpošilja — kupuje pa lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter Se tina, Radeče pri Zidanem mostu. 231-33 Jazbečarje, terijerje čistokrvne, z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev proda Lambert. Ljubljana. Gradišče štev. 17. 45562-27 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 77 Tesarska dela vsakovrstna Izvršuje najceneje in najsolidneje tvrdka Steiner & Ko.. Jerano-va ulica št. 19. 44718-30 Ona oseba ki je v ponedeljek kupila v mestni zastavljalnici 25 kosov perila z monogra-mom P. J. se prosi, da pusti svoj naslov v podružnici »Jutra«. 45570-31 Pisalni stroj »Adler«, najnovejši model, malo rabljen, ugodno prodam, event. na obroke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45301-£9 Več šivalnih strojev v dobrem stanju po nizki ceni proda trgovina perila C. J. Ham3nn. Ljubljana. 44927-i9 Zahvala Za vsestranske dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda Martina Cvilaka posestnika In gostilničarja se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, govornikoma stolnemu kaplanu gg. Sparlu in Marenčiču, domačemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, darovalcem prekrasnih šopkov in vencev ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Jarenina, dne 14. oktobra 1931. 12782 Žalujoča rodbina Cvilak Opremljeno sobo no zmerni een.i odda Zor Mdelek »Jutra« pol !'♦*» ; Sv. Petra cesta štev. 27. »t .-kal* ti. 9 Ogledati med 12. in 2. uro 45533-23 oddajo Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Poizve se v gostilni pri »Kamniti mizi« v Zg. Šiški št. 17. 455«3-21 Stanovanje z 1 sobo. kabinetom in kopalnico oddam mirni stran ki. — Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 45296-21 Lepo stanovanje 2 sob. kuhinj«, predsobe., kopalnice in terase oddam novembrom pod Rožnikom, cesta XII štev. 11. 45280-21 2 onremlieni sobi solnčni, i vso oskrbo, kopalnico in klavirjem od -dam na Sv. Petra našimi gt. 43. 45525-23 Stanovanje lepo in čisto, 2 sob. kuhinje. predsobe, in nritiklin oddam z novembrom v Ljubljani za 800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45272-21 Stanovanie s 4 sobami, kopalnico In pritiklinami. na prometnem krajo oddam za november Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44887-21 Stanovanje 5 sob. knhinje in pritiklin. na Tržaški cesti, za 1250 Din odda »Posest«. Miklošičeva 4. 45427-21 Dvoie stanovanj j ! in 5 (Mvhami ter nriti-kliinami oddam v Šiški. Aleševčeva cesta štev. 40. 45552-21 Stanovanie 3 sob. event. s konalniee in vsemi pritiklinami oddam v Klanovi ulici št. 7 Kodeljevo. 45549-21 Trisob. stanovanie veliko In solnčno, T. naj-modprnpišim komfortom za 1750 Din oddam s 1. novembrom. Naslov v oglas. 45536-20 oddelkn »Jutra«. 45564-21 Sobo z 1 ali 2 posteljama rn posebrvm vhodom — blizu Tabora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45544-23 l eno sobo blizu univerze oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44845-23 St?reišo gospodično »olidno. sprejmem v veliko »olnčno sobo v centru mesta. Radio na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45442-23 Snažno sobico r. 2 past-eljams oddam » zaitrkom. Naslov v os-las oddelku »Jutra«. 45550-?*" Sostanovalca s hrano sprejmem v Flo-rijanski ulici štev. 19/11. 45563-23 Sobo oddam in sprejmem sostanovalko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45561-23 Lepo sobo v eentm mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 4VIT« ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše blage soproge in zlate matere, gospe ALOJZIJE SLOKAN soproge rudn. uradnika v pokoju se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in spremili pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji potL Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, tukajšnjim zdravnikom gg. dr. Cizeljnu, dr. Baumgartnu in dr. Jenšterlu za požrtvovalni trud v bolezni, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam v tukajšnji bolnici, učiteljskemu zboru in mladini osnovnih šol Trbovlje II, pred vsem g. upravitelju Robertu Plavšaku, vsem sorodnikom, rodbinam: Režun, Urbančič, Ajdovšek in šker-janc za iskreno sočutje in pomoč v težkih trenutkih. Maša zadušnica se je brala v torek v tukajšnji farci cerkvi. Trbovlje, dne 13. oktobra 1931. Globoko žalujoči soprog In štirje sinovi t Občina Ljubljana Keatm pogreOm zavod iščejo 1 ali 2 prazni sobi separirani. s kopalnico, v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. november« 45477-23/a Skromno sobico kje v mestu iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ne mudoma«. 45545-23/a Vsemogočni je rešil mučnega trpljenja in poklical ✓ boljše življenje našo preljubo soprogo, mamo m •taro mamo, gospo Josipino Press! soprogo železničarja v pokoju prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 8. uri zvečer. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob M>3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Frankopanska cesta 20, na pokopališče k Sv. -Crižu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v ^p. šiški od dne 16. do 23. t. m. vsak dan ob ^7. uri. Ljubljana, Trst, dne 13. oktobra 1931. 12781 Žalujoči ostali. Najnoveia »lolmsta pa-Utna železna selo Praktična sloiljiva postelja a tapeciranim madracom — EraSlična za viaku bila, otcle, za putvjučc oso? be in nočne služb«. Stane Dia 39«.—. RazpoliV Ijam poStom in telezni-con po povzetja. Lesena aluliaatca patent, na zelo • praktična »lož-ijiva , poštela a tapeciranim citdracoa. — SUoe Dia 299.—. spal/ni patent fotelj stane mtSOO LiegeituhI prakličan ca iežanie»in sedenje. Stane Din 15».—. Po tem imam {isto fo-hano perje kg po Dis 48— čisto belo gosje kg po Dia 154— in čisti »uh kg po Din 258.—. C BROZOVIČ. ZAGREB ilica 62. UL Praktičen za lepo in slabo vreme je novi trenchcoat 1932 Sovi trenchcoati so tako elegantni kakor moderni. Nova moda trenchcoat-ov je v istim tako praktična, ker »o plašči izdelani za lepo in slabo vreme. Izgledajo elegantni, so odličnega kroja, nepremoč-ijivi v dežju, topli v zimi ^podloga iz velblodje dlake se da pripeti in odpeti), a nizka jim je ceDa, kar gre hvala velikemu prometu Kastner t Ohler-a. Naslikani trenchcoat brez posebne podloge stane samo 435 Din. Posebna podloga, ki se pripne, stane 150 Din. Gospodje v Zagrebu naj posetijo odde-fek moške konfekcije v II. nadstropju, a gospodje izven Zagreba naj naroče po naslednjih merah: gornja širina plašča preko prs., okoli vsega života pod pazduho, širina plašča okoli trebuha, cela visokost gospoda. rrg. In izvozna tvrdka Ilica 4. 12661 O« Hanstein: Ali je kriva? »Narobe, prav to sem bodel vpraša*, afi ne veste še kake druge sledi?« »Jaz? Zakaj pa jaz? Rafco nai bom jaz v »vezi s tem? Meni je daleč do teh reči m prositi moram, da me z njimi ne nadlegujete. V svojem položaju kot šolski svetnik —« »Dovolite mi vprašanje: ali ste biH zadnje čase kaj v Berlinu?« »Izključeno!« Vrata so se odprla ta t sobo je stopila dama. Zek> veEka, zelo jnršava, zelo nesimpatična in ošabna, obenem pa nekam pretirano elegantna. Ogorčeno je dejala: »Obisk imaš?« Schluter je vstal, rekoč: »Policijski komisar doktor Schluter.« Šolski svetnik, ki je bil videti nekam začuden, je kratko mahnil z roko, rekoč: »Moja soproga.« Ko je stal doktor Schhrter kmalu nato spet zunaj, je vedel toliko kakor prej, vsekako je bil pa prepričan, da sta ta ošabni šolmošter in njegova žena dosti bolj neprijetna človeka kakor ubogi, zadolženi računski svetnik v Detmokiu. Tudi tu se je oglasil na policiji. Seveda je našel v Gardelegnu samo komisarja. »Ali, gospod doktor, šo&ki svetnik Welfhoni? To vam je izrazit dlakocepec! Najstarejši učitelj na tukajšnji gimnaziji. 2ivi v natančno urejenih razmerah. Seveda, njagova žena, rojena Hilberjeva, ima velike zahteve. Rada bi povsod igrala vlogo in predseduje v ne vem koliko društvih. Med nama: to vam je zavistna, sitna ženska, ki je nihče ne mara. Tudi on jo je vzM menda samo zaradi denarja.« »Ali je bogata?« »Ni tako hudo. Njen oče je bil stavbni podjetnik, a na stara leta je šlo imetje rakom žvižgat. Nu, nekaj morata že imeti, ker zmerom vsa Sumi v svili. Trpeti je pa nihče n; more.« »Tedaj — zastran tatvine?« »Izključeno! Izključeno! Prosim vas, šolski svetnik!« Bik) je ravno še časa, da je sedel v nočni vlak, ki ga je v dveh urah pripeljal v Berlin. Schluter se je čutil trudnega in upehanega. V majhni, slaboglasni gostiln; blizu postaje je hitro nekaj pojedel, nato se je odpeljal domov, da se preobleče. Vzlic uspehu v Barmenu je bil slabe volje. Sum zastran tatvini je kazal slej ko prej na Guduldo Wellhornovo. Ali je bila morda vendarle kriva? Doktor Schluter tega ni mogel verjeti in ni mogel. Sedmo poglavje Kadar je bilo tr*ba rabiti svoje moči, je bil doktor Schluter vsakemu mladeniču kos. Ko se je doma okopal in preoblekel, ni bilo videti niti sledu o prečuti noči; brez nadaljnega počivanja se je odpeljal k preiskovalnemu sodniku. »Nu, gospod komisar?« »Ali je kapitan Jensen iz Hamburga že prišel?« »V predsobju čaka. Bil je na predsedstvu in višji stražmojster Schreiber ga je pripeljal semkaj...« »Izvrstno — in, za vsak slučaj: afi je jetniški zdravnik v bolnici?« »Najbrže. Zakaj pa? Mislim, da se zdravje gospodične Gudule ■ni izpremsnilo.« »Ne gre za to. Zdajle bo stvar postala dramatična.« »Kaj Da je?« »Ne bodite hudi, gospod deželni sodni svetnik. Tudi vas bd rad iznenadil.« Poklicali so doktorja Abela, zdravnika. »Nu, prosim, pošljite po lažnega Alfreda WelHiorna; naj počaka v sosednji sobi. A dobro naj pazijo nanj. Ne maram, da bi položil roko na starega Jensena.« Cez nekaj minut je bil jetnik na mestu; straži! ga je sam višji stražmojster Schreiber s svojo orjaško močjo. »Ali bi zdaj izvolili poklicati gospoda Jensena?« Starega mornarja so pripeljali v sobo. »Dober dan, oče Jensen! Lepo ja, da ste tako hitro prišli.« »Bog daj. Ta preMeta vožnja! Ne rečem, če bi bflo z točijo. A besedo držim.« »Cujte, aH se še spominjate svojega ladijskega kuharja z »Elizabete'?« »Počakajte, vraga — to je bil tisti nepridiprav, onega--- »Ne povejte imena, oče Jensen, to pride pozneje na vrsto. AH bi ga še spoznali?« »Seveda.« »Še nekaj: aH ne veste, kako se je zgodilo, da je mladi Wellhorn izgubil prst?« »To je bilo, preden se je odpeljal v Ameriko. Nekaj zaradi ženske. Strel iz samokresa mu ga je zdrobil.« »Gotovo so mu ga potem odrezali?« »Da, še preden je prišel na ladjo. Takrat je imel roko še obvezano.« »Tedaj zanesljivo veste, da ni bil od rojs>tva brez prsta?« »Menda!« »Izvrstno! Gospod Schreiber, prosim, pripeljite jetnika.« Lažnega Wellhorna so pripeljali. S hudobnimi, vdrtimi očmi je gledal okoli sebe. Kapitan je stal tako, da je bil v temi in ga jetnik ni mogel spoznati. Schluter je stopil k njemu in dobrodušno vprašal: »Nu, gospod Mamert, kako ste spali?« Mož se je v prvem trenutku zdrznil, nato se je zbral »Kaj pa spet to pomeni?« »Dragi kapitan, oglejte si tega človeka. AH ga poznate? Pa ne da bi bil ladijski kuhar Mamert z JEHzabete'?« Stari kapitan se je primaknil bliže. Schluter je zdaj poskrbel za to, da mu je luč posijala naravnost v obraz. Jetnik je nehote vzkliknil: »Jensen!« Kapitan mu je bistro pogledal v obraz in nato na roko. S slovesnim glasom je izpregovoril: »To je moj bivši ladijski kuhar Mamert z .Elizabete*.« Tudd deželni sodni svetnik se je nehote ustrašil. A Schhrter je nadaljeval: »Gospod doktor Abel, bodite tako dobri in preiščite desno roko tega človeka. Kako mislite, da je izgubil svoj prst?« Kdor išče — ta najde ! svojo srečno številko V novi kolekturi nova sreča! 7e*a! M Januar 5fl < Z S © s < {fl M m __ Q j! u i! » 5 29 ™ ' 30 fcj i 31 m o c p s n U S Č t s 11 1 12 ! '3 ; 14 15 ' 16 17 18 J 19 ' 20 21 k 22 23 10c82 • 402 12902 10827 21651 98251 7012 2030 29452 70551 90602 21658 41901 90102 1372 74251 30152 42953 18854 30501 82451 75352 35702 7036 37801 66152 43601 26522 50426 61727 32551 Jull © g nI H © z >y fci tt ca © © > 1 1. S 19891 1 S 26588 2 C 74280 2 N 98286 3 H 2037 ^ P 414 4 S 26575 4 U 90620 " 5 N 29475 5 S 74285 6 P 42977 6 C 18896 7 U 82473 7 P 75383 n 3 S 11880 8 s 7016 9 C 32583 N 32583 10 v 35727 tO P 41923 ! 1« s 10828 11 D 66180 12* N 37825 12 S 1360 11 P 70569 13 C 49631 14 U 66176 14 P 61263 1 «5 S 28579 15 S 29479 j C 50441 16 N 54980 H 61740 17 P 12916 18 Sv 30160 18 0 57870 j 19 N 2007 19 S 82477 20 P 51270 20 C 42981 21. C 60153 21 p 67895 l 22' S 59169 22 s 7046 23 C 18894 N 32588 24 p, 60155 24 P 64983 25 S ' 57866 25 U 60159 62 N 98281 26 s 18898 27 P 60157 27 C 57875 28 V 54976 28 p 18870 29 s, 26583 29 s 85731 30 L 49627 SO N 69174 31 * 75377 31 P 29483 Februar N fl U S C ■5 98255 29456 7008 '♦1905 .80604 18856 82455 8 N 9 P 10 U 11 S 12 C 13 P, 14 S- 15 N 16 P. 17 U 18 S 22 N 23 P 24 U 25 S 1351 88565 21655 80826 75356 10844 26655 85707 12905 87804 98260 66166 7032 40605 70555 61252 54951 18860 74255 90607 2930 August Mart «o U fl S C P S 17 U N P Si s C p s 29 H 30 P 31 B 12908 »661 74*59 10880 42958 80880 86669 75860 40« 8S710 18865 82459 80509 87808 . 7006 66160 49609 29460 50431 61730 10850 51278 54955 98264 67861 59198 404 50158 82560 41909 70560 Seplembar i u 3 S J C 4 P 5 S 6 7 8 9 «0 1« 13 20 N 2« P 27 N 28 P 29 0 30 S 29487 74289 2041 18900 70552 12985 417 88481 87829 70578 32594 2016 75388 21670 85742 66488 10086 87833 «9636 98290 50445 »1374 67879 69178 29491 69198 64987 74298 April TT 8 C i r 4 S $ N i P 7 0 • $ * c to P ii S 12 N 13 P 19 N 20 P 21 9 22 S 23 C 24 P 25 S 26 N 27 P 28 B 29 S 30 C 11876 «1990 «6151 41914 80513 21666 82564 8004 •0611 87818 12918 66163 74264 7029 80835 48962 98269 51256 1370 64963 86561 67855 11896 82569 59156 60167 18860 49618 75364 86565 OtcJob&r «C 8 p I S 11 N 12 P 13 « 14 5 1$ C 16 p 17 S 18 N 19 p 20 U 21 S 22 C 23 p 24 S- 25 N 26 P 27 U 28 S 30 c 29 p 31 S 13984 74294 90625 1363 42991 82595 75891 11885 86691 66187 7020 87838 98294 49640 10834 61746 70576 51266 2050 64990 8018 29495 67888 69183 12927 69195 80512 18861 82484 7011 26595 Ma! TT s S 10 N tr P, 12 U 24 N 25 P 3» N - 8084 »466 12916 70564 80156 . 2046 42976 82463 7009 82574 1355 80840 ;26568 ,18873 75368 11888 35718 66167 -2011 87816 49618 61735 12909 "50436 57858 90105 10837 69160 64968 74269 98278 Novemb&r i 3 P i o 4 S 5 C 6 p 7 S 8 N £ U 11 S 12 C U P 14 S 15 N 16 P a s C p s 22 N 23 P 24 D 25 % 26 C 27 p 28 S 59 N 30 P 10841 81674 82461 2018} 82488 87842 12931 49644 86746 60448 74297 26800 61749 «421 51275 29461 42994 11891 67888 66191 7049 69189 2035 64994 82492 12936 85747 76394 98299 Junl « P » B l 5 4> e 5 ? 6 S 9 »g 10 S f S 21 0 24 S 25 C 26 P, 2? S 28 N 29 P 30 U 90616 2001 41919 98277 74276 7042 80518 80845 75378 12913 85723 410 87820 29470 42972 7013 82579 26572 49622 18879 51260 67862 10093 54972 59165 82468 59187 18883 66172 jl0845 Decembar TT i I I i 6 N ti P. a u t p. to C it P 12 S 13 N u u iS s 17 C 18 P 19 S 20 N 2«; P-22 U 21 i 24, C 25' P 26 S 27 H 28 P 29 U 30 % 31 C 2022 86595 74300 1366 75397 18940 87845 7025 7039 82495 10847 54999 8027 86750 67891 12945 67898 82499 10089 49648 66196 18867 87850 75400 425 80849 42998 11900 90109 miAA 32ttWU Za primer, da bi bila številka, ki Jo želite, prodana, Vam pošljemo drugo, nadejamo se, da tako, ki Vam prinese srečo. Glavna kolektura državne razredne loterije HERMES D. D. "^Sr"''ZAGREB prodaja srečke za žrebanje L razreda, Id bo že 19. in 20. novembra 1931. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov in 7 premij, Z M m « A A A A A mmm od njih največji U 1II Z^AUUaUUU* Srečke lahko naročite tudi z navadno dopisnico. ...............................Izrežite, izpolnite in takoj poSljite!--- NAROČILNICA. Glavni kolekturi drž. razredne loterije HERMES d. d., Zagreb, poit. pretlnac 111. Za I. razred XXIII. kola državne razredne loterije naročam s tem po možnosti sledeče številke srečk: štev. m sicer: komadov celih srečk po Din 200.— komadov polovic srečk po Din 100.— komadov četrt, srečk po Din 50.— Nakupno ceno teh srečk, skupaj Din _ sem Vam nakazal po poštni nakaznici. Izvolite mi po vsakem žrebanju poslati uradno Bsto o žrebanju. Ime: - Kraj: - Točen naslov: sreče Z žlico se koplje grob »o dejali Rimljani. Eni jedo mnog«, dragi neredno. Zaradi tega trpe organi ta prebav« hrane, živca ln srce. Tem napakam je izpostavljen vsakdo. ALPINACčaj pomaga, da te napak« nimajo hnjiih po«$e dic. Okna* »elo dobrega, se pije »ALPINAC« po jedi ali na večer — predno ležete »pat. namesto kave aU običajnega Saj«. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. j iippo TRIPOLIUM-droreriJa - Beograd «1 (farna na(optep denatia Kdo posod! Din 1,500.000 do 2,000.000 kot vknjižbo na prvo mesto na več milijonov vredno stavbo m zalogo, proti primernim obrestim za daljšo dobo. Ponudbe pod »Trgovec« na oglasni oddelek »Jutra«. 12701 4 Božja previdnost je pozvala k Sebi našo preblago soprogo oziroma mater, gospo Pogreb 16. uri iz nadnčiteljico v pokoju rajnke bo ▼ petek^ dne 16. oktobra ob ce mestnega pokopališča na Pobrežju. Počivaj v miru.' Maribor, Tomfiičeva 15, dne 14. oktobra 19SL. žalujoča rodbina Emil Vole In sorodniki MBf: v f i 12783 r- V • • - • i' - "" ■ - <-*-'ecftfe me odločite ma ttaGup par G e t oglejte si v lastnem interesu mojo veliko zalogp ter zahtevajte moje brezobvezne oferte. v /foatl Sisica, tovarna parket 12764 LJUBLJANA, Metelkova al. 4 Cement prvovrstne kakovosti Snper-Portland znamke Temple iz tovarne »Dalmatia« d.