y'inS
OGLAŠAJTE V
najboljšem
SLOVENSKEM ČASOPISU
^^rsujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
leto xxxiv,
GROBOVI
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), OCTOBER 8, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 196
V	valentine
je bii^ °®ian's bolnišnici, kamor Ma	dan preje, je
tjij ^^%odaj v nedeljo zju-Seline Valentine, rojena ^tara 47 let. Rojena

^ Den
ver, Colo
er
1)^2^ ^PUšča soproga James ores in sina James Gerald, v Chicagi
hči •ter
dve sestri in brata, Mary in Anthony.
Dol brata
, Se Vrši v sredo zjutraj ob Trdinovega Lake Shore
Цј zavoda na 17002 Цу Blvd., v cerkev Our Perpetual Help na Neff Vi(y ^ato na pokopališče Cal-
' v\^^ian
%ron
Url
Rd. bolnišnici je
Soboto popoldne John ^ ®^anujoč na 15226 Sara-Podlegel je srčni kapi, N Zadela v torek pri delu St, Axle Co. na E. 140 Ч, je bil iz vasi Kamen Križ pri Litiji, od-prišel v Ameriko leta L je član društva sv. Jo-' 169 KSKJ in društva ""'^a ^aj št. 312 SNPJ ter ТцЈ^ Slovenske zadruge.
Zapušča soprogo Ger-^'^jena Petelinšek, po pr-
rta	Drobiž, ki je umrl
v stari domovini pa Q	Pogreb se vrši v
'Oda,
^^jutraj ob 9.30 uri iz Grdi-Shore pogrebnega
l^Olo Lake Shore Blvd., "ito Marije Vnebovzete ter pokopališče Calvary.
Ha
Vkl'* Hočevar
1::".....
"liiiil J ^ ^j^traj je nagloma pre-%Ui	Hočevar, samski,
j ћа 4393 Bradley Rd. %Il^^ 68 let. Pogreb oskr-^ti<JfQ,^rajškov pogrebni zavod, ^^ti bomo poročali jutri.
ga v zasedo
4i ^^ORE, 7. oktobra—Vi-komisar za Ma-^	Sir Henry Gurney
{»Ч ^°kazati svojo korajžo, "" Preganjanju komunistov
Britanija ne more v vojno/* pravi Winston Churchill
LONDON, 7. oktobra—"Katera roka naj sproži puško, Attleejeva ali Churchillova?" je zapisal britanski list "Daily Mirror." "Vpliv Velike Britanije v svetu je tako majhen, da noben britanski prst ne bi mogel sprožiti puške in s tem začeti novo vojno," je odvrnil Winston Churchill.
Vodja konservativcev Churchill je govoril na voililnem shodu v svojem lastnem volilnem okraju. Trditev laboristov, da si želijo konservativci novo svetovno vojno, je označil Churchill za brez podlage.
Churchill je nadalje trdil, da tretja svetovna vojna ni neizogibna. "Nasprotno, nevarnost nove vojne je sedaj mnogo manjša, odkar so začele Zedinjene države z ogromnimi oborožitvami. Velika Britanija ne bo sprožila puške; morda jo bo Rusija ali Amerika, ali pa Združeni narodi. Naša veljava v svetu se ne da primerjati s preteklimi časi.
Želel bi, da bi bila večja in bi se taka veljava uporabila, kako)"
se je vedno do sedaj, da se prepreči borba na življenje in smrt med velikimi državami," je zatrdil Chrchill.
V volilnem boju bo igralo važno vlogo vprašanje preskrbe s premogom. Objavljene številke o zalogi in o produkciji premoga napovedujejo, da bodo marsikatere britanske hiše to zimo mrzle, ker ne bo dovolj premoga.
Britanci, ki so bili izgnani iz Irana, ostro kritizirajo zadržanje laboristov, da, so dopustili Irancem nacionalizacijo petroleja in njihov izgon. Vladi očitajo slabost; konservativci bodo slučaj izrabili za sebe.
Komunisti pristali na predlog Ridgwaya
TOKIO, 7. oktobra — Glavni stan generala Ridgwaya poroča, da so kitajski in korejski komunisti pristali na to, da ne bo več mesto Kaesong mesto razgovorov o premirju, marveč kraj, ki je bil predlagan od generala Ridgwaya in ki leži vzhodno od Kaesonga ter je na ozemlju, ki ne pripada nobeni stranki in je oddaljen od obeh front.
TUDI TA NI BIL ZA POLICIJO
FORT LEE, N. J., 7. oktobra— Šef tukajšnje policije Fred Stengel je bil obtožen hkrati z dvema drugima policijskima nameščencema, da ni izvedel pravilne preiskave na dveh krajih, ker so se shajali raketirji. Stengla so našli v bližnjem gozda s prestreljeno glavo. Pištola je ležala poleg trupla. Oblasti so izdale poročilo, da ni nobenega dvoma, da je Stengel izvršil samomor.
Ohio prednjači v konsumu žganja
COLUMBUS, Ohio, 7. oktobra —Vlada je napovedala, da bo konsum žganja v državi Ohio prinesel državi s koncem meseca decembra $20,000,000 čistega dobička. Ta številka je najvišja, kar jih je bilo do sedaj zabeleženih kot dobiček ob konsumu žganja.
Žganja se bo s koncem leta 1951 prodalo za okrog $175,000,-000.
V letu 1947 čisti dobiček ni znašal niti polnih $17,000,000, žganja pa se ni prodalo v tem letu niti ne za $140,000,000.
Kako naj se razlaga ta pojav? En vzrok je v tem, da je zaposlenost mnogo višja, drugi pa ta, da se pivci bojijo povišanja davkov na žganje in ga na ta račun pijejo že sedaj. Vkljub temu je žganje v Ohio najcenejše.
Zadnjič se je poročalo, da je konsum žganja v Ameriki splošno padel.
na
Seja direktor! j a SND
Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prošeni so vsi direktorji, da se gotovo udeleže.
KAM PLOVEŠ INDIJA? NEHRU IMA OPOZICIJO!
j Ja položaj na terenu, '^^^ado, da je potoval v kraje in brskal po ^	% sam prepriča, kje
komunisti.
'O »Q J.,.., , .
Sif _ % triletnico, ko je ko-
k,
ба
СгЦ Zope:

začel neizprosno r malajske komuniste,
komunisti pri ta-J ба ђ ®P®kcijskem potovanju ^ ^estu ubili. V njegovi sicer nekaj voja-Л 80 tudi njegova žena. ^^^sli le manjše poškod-je pdnesla zdravo ^ јђ ^ j® vrgla ob napadu
^(1,
tako rešila.
ћ b
^Sifrf^EMOGU SO
4. oktobra {it	cen je do-
Л^ајј	s premogom
do 20 centov ђ.^'^ђ1 pri toni premoga. To бге na račun poviša stroškov, ki so bi-^ Že z začetkom aprila leta.
AMERIKA NAJ POMAGA TITU ČE BO NAPADEN
PRINCETON. 7. oktobra —Gallupov zavod za raziskovanja Ameriškega javnega mnenja je izvedel glasovanje o tem ali naj se da Titu pomoč, če bi bil napaden od Sovjetov.
Sovjetski voditelji vodijo borbo zoper Tita in so napovedovali njegov skorajšnji padec. Tito s svoje strani je pozval domoljube satelitskih držav, naj se upre j o Moskvi, obenem pa opozoril zapadni svet, da je lahko vsak čas napaden. *
Vprašanje, stavljeno od Gallupa, se je glasilo ali naj se pošlje Titu vojaška oprema ali oprema in vojake, za-kar se je izjavilo skoraj 60% povprašanih.
Mnogi Tita ne poznajo. Tisti pa, ki ga poznajo, so se izjavili za pošiljate v opreme in opreme in vojakov 70%.
NEW DELHI, 7. oktobra — Dr. Bhimrao Ambdedkar, pravosodni minister v vladi Nehruja, je dal oklic na indijski narod, v katerem trdi, da je vsled politike Nehruja do komunistične Kitajske, Indija sedaj v krogu zunanjih sovražnikov, mesto da bi bila v krogu prijateljev.
"Dejstvo je, da je imela Indija ob rojstvu svoje neodvisnosti številne države, ki so se priglasile kot prijatelji Indije in so ji želeli dobro. Danes se je položaj popolnoma spremenil. Indija nima več prijateljev. Države so Indiji nenaklonjene, če ne že naravnost sovražno razpoložene."
Ambdedkar, ki je promoviral na ameriški univerzi Columbia, je znan indijski intelektualec in vodja kaste "nedotakljivih," ki ima kakih 60 milijonov članov.
Ambdedkar očita Nehruja, da vodi donkihotsko zunanjo politiko. Zakaj je bilo treba Indiji pomagati Kitajski, če je Kitajska sama sposobna, da bojuje svoje bitke? Radi tega zadržanja Nehruja je prišla Indija med va-
sedaj Indija ne more dobiti od Amerike zadostne finančne in tehnične pomoči. Ta politika vodi v propast celotne Indije in do političnega samomora. Indija naj se ne vtiče v razmere drugih azijskih držav, marveč mora iskati vsako pomoč v tujini, da si sama opomore.
V političnih krogih se povdar-ja, da je nastopil minister Ambdedkar ravno pred občimi indijskimi volitvami, ki so predvidene za januar 1952. Logičen na-daljni korak ministra bo, da bo izstopil iz vlade, ker kakor kaže manifest, gre njegova zunanja politika po bistveno drugačnih potih kakor politika predsednika vlade Nehruja.
Nadalje se naglasa v političnih in diplomatiskih krogih, da je imel Nehru do sedaj opozicijo le v komunistih in v mali skupini proameriško orij en tiranih politikov, in poslovnega sveta. Z nastopom ministra Ambdedkar j a, ki ima za seboj milijonsko organizacijo kaste "nedotakljivih" in spričo njegove intelektualnosti
Še manj kredita za nove hiše leta 1952
WASHINGTON, 7. oktobra— Eric Johnston, šef za gospodarsko stabilizacijo, je napovedal, da bo skrčen gradbeni kredit v letu 1952. Narodni obrambeni program se bo izvedel ali materiala, ki ga ni dovolj na razpolago, ne bo mogoče dati privatni stavbeni stroki.
To zatrdilo je dal Johnston vkljub temu, da se je v Wash-ingtom% ravno v teh dneh pojavilo veliko število zastopnikov stavbene stroke, ki so se zavzeli za to, da bi vlada omilila oziroma omejila strogosti pri uporabi redkega materiala v civilne namene. Celo gradnja trgovskih hiš, uradnih poslopij, cest in šol bo morala pasti, če ne že popolnoma omejiti, razen v slučaju nujne potrebe.
Nove hiše, ki naj bi se gradile v letu 1952, naj služijo slojem, ki bodo plačevali nizko najemnino, hiše same pa naj bi ne presegle $12,000 stavbenih stroškov.
Zastopniki graditeljev so vladi predočili, da je tak program kot ga predvideva Johnston zmoten in da bo zadel ne samo poslovnega sveta, marveč tudi tiste delavce, ki delajo za obrambo in tiste družine, ki so dale svoje člane na vojaško in na bojno polje,
*
TUDI V AVSTRALIJI SO HIŠE DRAŽJE
CANBERRA, Avstralija, 7. oktobra — Po objavljenih podatkih so stroški novih enostano-vanjskih hiš s tremi sobami in pritiklinami narasli za 24% v primeri z lanskim letom. Ta odstotek je za Avstralijo povprečen, po posameznih krajih pa se giblje med 21 in 29%. Povišanju stavbenih stroškov je vzrok splošno povišanje cen, trdi avstralska vlada.
Druga "A" bomba je eksplodirala; Stalin napovedal druge poskuse
Policaj, ki izrablja službeno oblast
BIRMINGHAM, Ala., 7. oktobra—Petindvajset let stara Mrs. Sara Wilson je žena mornarja, ki se nahaja v službi na morjih. Policaj Banker jo je privedel pred policijsko sodišče in jo obtožil, da jo je dobil na pohajkovanju kot delomržnico. Policijski sodnik Ingram Basley je obsodil Mrs. Wilson na $25 denarne kazni.
Mrs. Wilson se je pritožila. Pred sodiščem je nato navajala, da jo je policaj Banker zasledoval in hotel doseči od nje Iju-bavni sestanek, kar pa je Mrs. Wilson odklonila. Zato jo je celo za tri dni zaprl, da bi imela čas za premislek.
Medtem ko se je o pritožbi Mrs. Wilson razpravljalo, je policaj Banker podal ostavko na policijsko službo in tam napisal:
"Smatram, da sem kvalificiran za boljšo službo, kakor je policijska."
Če gre zakon narazen, kdo dobi televizijo?
COLUMBUS, Ohio, 7. oktobra —V procesih radi razveze zakona pridejo na dan vprašanja, čigav naj bo avtomobil, komu naj pripade pohištvo, radijski aparat in podobno. Ker se je v zadnjem času razširila predvsem televizija, so stopili v ospredje televizijski aparati in z njimi vprašanje, kdo od zakoncev naj obdrži televizijski aparat.
Sodnik Clayton W. Rose se je v enem slučaju, ki bo najbrž me roda j en tudi za naprej, postavil na tole stališče;
Ko gre zakon narazen in je na razpolago tudi televizijski aparat, naj ta obdrži tisti zakonski del, kateremu so prisojeni v vzrejo in vzgojo tudi otroci.
PRINCEZINJA ELIZABETH V KANADI
MONTREAL, Canada, 8. oktobra—Za danes okrog poldne se pričakuje prihod britanske princezinje Elizabethe, ki je včeraj odletela iz škotske s svojim možem Philipom na uradni obisk v Canado. Priprave za sprejem in bivanje v Canadi, kjer bo kraljevski par posetil več krajev, so ogromne.
AMERIKA BO ODGOVORILA S POSPEŠENO PRODUKCIJO
WASHINGTON, 7. oktobra—Rusko priznanje iz ust diktatorja Stalina, da je res, da je v zadnjem času eksplodirala atomska bomba v Sovjetski zvezi; nadalje njegova izjava, da bo uporabila Rusija atomsko energijo za produkcijo atomskega orožja in da bodo sledili še nadaljni poskusi z atomsko bombo, je razgibala politične kroge v centrali.
Stalin je dovolil razgovor uredništvu lista "Pravde," ki je glavni organ ruske komunistične stranke. Pri tem je navajal, da snuje ameriško-britanski blok napade na Sovjetsko zvezo, zato da se mora Sovjetska zveza pripraviti na obrambo in zato je preskusila in bo preskušala atomsko bombo. Nadalje je Stalin trdil, da je Moskva za to, da se atomska bomba prepove, toda Amerika da bo rabila atomsko bombo pri napadu na Sovjetsko zvezo. Sovjetska atomska bomba ni napadalnega, ampak obrambenega značaja. Sovjeti so zahtevali splošno prepoved uporabe atomske bombe, pa niso v tem uspeli. Sovjetska zveza ne bo napadla ne Amerike, ne kake druge države.
Amerika mora pohiteti z atomsko produkcijo
Politični krogi so Stalinove iz jave živahno komentirali. Trdili so, da je* Amerika še vedno na čelu atomske produkcije in ima tudi sredstva, da bo to vodstvo obdržala. Sovjeti da so trdili do sedaj, da bodo uporabili atomsko energijo le v civilne namene in za pospešen je materialnega bla gostanja. Stalinova izjava dokazuje sedaj ravno obratno. Stalin hoče oplašiti Zapad, ko grozi s atomsko bombo. Kapitalistični zapadni svet naj se drži v strahu pred atomsko bombo.
Sovjetske pripombe o mednarodni kontroli ali celo prepovedi uporabe atomske energije v vojne namene se smatrajo za trik.
Ameriški politični krogi so si edini v tem, da mora Amerika začeti z najhitrejšo, najpopolnejšo in naj obširnejšo produkcijo atomskega orožja.
love nasprotij med Indijo in | ter vpliva, se je položaj Nehruja Ameriko in je zaključek ta, da bistveno spremenil in poslabšal.
NOVA ZGRADBA KONTROLE CEN
WASHINGTON, 4. oktobra— Na podlagi dosedanjih skušenj v organizaciji kontrole cen, je urad za stabilizacijo cen najavil, da se bo vsa zgradba tega poslovanja in način kontrole cen postavil v bližnji bodočnosti na popolnoma nove temelje. ■
Važen sestanek
Nocoj ob 7.30 uri se vrši važen sestanek članic krožka št. 3 Progresivnih Slovenk. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Sestanek se vrši v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Tolovaji na clevelandskih cestah
Mrs. Anna Stutz se je vračala od dela na svoj dom, 2792 E. 92 Street. Par korakov od njene hiše jo je napadel neznanec, udaril s topim predmetom po glavi, da se je zgrudila. Neznanec ji je pri tem ugrabil torbico, v kateri je imela Mrs. Stutz svojo tedensko plačo $63. Neznanec je pobegnil.
Nekaj minut nato je bila napadena Miss Carole Jones na E. 93 Street. Neznanec je tudi njej ukradel torbicio, v kateri pa je bil samo $1. Ker sta se obe dejanji vršili tako hitro, ni nobenega dvoma, posebno še radi bližine obeh cest, da je bil storilec isti.
У zadnjih 30 dneh beleži cle-velandska policija 15 takih in podobnih slučajev cestnih napadov.
Ne kadite po trgovinah!
W. H. Gray, predsednik komisije za trgovino na drobno, je naglasil lepe uspehe, če javnost uboga prepoved mestne občine, naj se ne kadi, kadar gre v trgovine. To uboganje naj ima boli prostovoljni kot prisilni značaj.
Gray se je skliceval na dobre uspehe takega zadržanja kot jih je ugotovila clevelandska požarna organizacija. S tem se je preprečilo mnogo finančnih izgub, da ne rečemo, da se je rešilo tudi mnogo življenj, ki bi bila sicer v nevarnosti ob morebitnih požarih, povzročenih po kajenju. Verovškove vaje
Nocoj ob 7.30 uri se vršijo vaje za igro, katero vprizori dramski zbor Anton Verovšek, in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse, ki imajo vloge, da gotovo pridejo, ker navzoč bo tudi "Amerikanec." Čas je kratek in treba se je udeležiti vseh vaj.
Redna seja
Jutri, v torek zvečer se vrši seja podružnice št. 18 Slovenske ženske zveze v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 7. uri. Ker je nekaj izrednega na dnevnem redu, se prosi članice, da se udeleže v polnem številu.
Dvoje Nemčij—
dvoje nasprotstev
BERLIN, 7. oktobra — "Zmagovite velesile v drugi svetovni vojni so dale Nemčiji svečano izjavo, da ne bodo odtrgale od Nemčije nikakega teritorija in da bodo vrnile Nemčiji enotnost na demokratski osnovi. Zapadne velesile so to svojo obveznost potrdile ponovno." Pričakujemo, da bo storila isto tudi Sovjetska zveza," je dejal kancler zapadno-nemške vlade, ko je govoril v Berlinu na industrijski razstavi.
Kancler Adenauer je Nemcem zatrdil, da je cilj zapadno-nem-ške vlade, da z vsemi silami doseže združeno Nemčijo z Berlinom in s sovjetsko zono, kakor tudi z vso vzhodno Nemčijo.
S tem je kancler Adenauer zahteval od Sovjetske zveze, da vrne nazaj Nemčiji teritorije, ki so jih zasegli Poljaki, ker se bo o zd-i'^ciii Nemčiji govorilo le na podlagi teh pogojev.
Stališče komunista O t to Grotewohla
Istočasno je govoril v Berlinu tudi predsednik vzhodno-nemške vlade komunist Otto Grotewohl. Tudi on se je dotaknil vprašanje združene Nemčije. Grotewohl je trdil, da je proti vsaki spremembi sedanje nemško-polj-ske meje.
Nasprotstva med Nemčijo in Poljsko so dokončno pokopana. Reka Odra ni več meja, marveč veza med obema narodoma.
Vsaka združena Nemčija mora imeti za polago prijateljstvo s Sovjetsko zvezo.
Grotewohl je potrdil, da so vzhodno-nemška ozemlja odstopljena pogodbeno Poljski. Obratno pa je kancler zapadne nemške vlade Konrad Adenauer naglasil, da pokrajine Vzhodna Prusija, Šlezija in Pomeranska pripadajo Nemčiji.
Iz teh izjav odgovornih predstavnikov zapadne in vzhodne Nemčije je razvidno, da sicer obe strani govorita o združeni Nemčiji kot končnem političnem cilju, politična vsebina pa gre bistveno narazen in je vzhod pod diktatom Sovjetske zveze, za-padna Nemčija pa pod vplivom
zapadnih velesil.
*
Rusi bodo anektirali Poljsko?
NEW YORK, 7. oktobra — Znani poljski general Bor, ki se je izkazal v zadnji svetovni vojni v bojih zoper Nemce, se je nahajal v Angliji, kjer je prisostvoval neki vojaški paradi.
Ob povratku v Ameriko je izjavil, da Rusi uvajajo na Poljskem postopoma ustavne določbe slične onim, ki so v veljavi v Sovjetski zvezi. V nekaj tednih bo prišlo do popolnega izenačenja obeh državnih uprav in bo tako odpadla vsaka ovira, da se ne bi sedanja Poljska priključila Sovjetski zvezi kot sestavni del te države.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________
8. oktobra
For Six Months—(Za šest mesecev) .. For Three Months—(Za tri mesece)
..$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
0 TRSTU—DODATEK IN ZAKLJUČEK
(1)
Slika glede položaja Trsta, Slovencev v Trstu, slovenskega interesa do Trsta v obče ter o verjetnosti bodočega Trsta, ne bi bila dovolj nazorna in ne bi bila podana zadostna podlaga za končno razsojo o tem tolikokrat imenovanem mestu in ozemlju, če se ne bi dotaknili nekaj točk, ki so za celotno razumevanje prav značilne.
Prva je ta, da so imeli Slovenci v zadnjih desetletjih v vprašanju pridobitve ozemlja precejšnjo smolo. V prvi svetovni vojni so stali slovenski vojaki po sili razmer v vrstah sovražne in končno premagane avstroogrske monarhije. Ce se pa vzame, da je slovenska politika s svojim razdiralnim delom končno le pripomogla vsaj v drobcu k razbitju avstroogrske monarhije, ta sovražnik na slovenski strani se ublaži v zaveznika, ki se mu od strani zmagovalca lahko odpustijo njegovi grehi. Toda istočasno je bila v prvi svetovni vojni pravi zaveznik na strani zapadnih zaveznikov Italija, ki je bila za svojo soudeležbo v vojni nagrajena s kosi slovenskega narodnega telesa. Druga stran pa je bilo in je tudi znano stališče zapadnih zaveznikov o nedeljivo sti Avstrije, katero smatrajo za upravno in gospodarsko enoto. Zopet ne tako strogo, kadar je šlo za interese itali janskega zaveznika, kakor kadar je šlo za slovenske zahteve po ozemlju na Koroškem, kjer bivajo Slovenci.
Ob koncu prve svetovne vojne je bila poražena Avstri j a ali kakor so jo takrat uradno imenovali Nemška Avstrija. Pričakovati je bilo, da bo ta poražena Avstrija plačala svoj dolg z odstopom ozemlja, kjer prebiva slovenski živelj na Koroškem in na Štajerskem. Zapadni zavezniki so se odločili za plebiscit in kakor je znano, je plebiscit izpadel neugodno za Slovence oziroma za Jugoslavijo in Koroška s tamošnjim slovenskim živijem je ostala pod Avstrijo.
O tem plebiscitu se je mnogo pisalo. Tudi v tem smislu, da bi se bilo dalo doseči vsaj nekaj, če bi se bilo opustilo trmoglavo stališče: "Vse ali pa nič." Res ali ni res, to danes ni več aktualno vprašanje. Vendar pa je ta "Vse ali pa nič" zelo značilen za Slovence v zunanji politiki sploh. Po ustanovitvi samostojne jugoslovanske države, katere sestavni del so postali tudi Slovenci, so imeli Slovenci izrazito narodno manjšino pod Italijo, precejšnji tisoči Slo vencev pa so ostali na Koroškem. Politika je praktično udejstvovanje, je možnost dosegljivega. Slovenci v lastni državi so se morali bojevati za narodnostne in gospodarske pravice sonarodnjakov pod Italijo in pod Avstrijo. Že na prvi pogled bo vsakemu jasno, da ni bilo mogoče ali vsaj bi se ne smelo nastopati enako zoper Italijo, kakor zoper Avstrijo na drugi strani, če smo hoteli doseči kaj praktičnega za sonarodnjake v teh državah. Avstrija je bila premagana in mala država; od nje se je moglo veliko zahtevati. Italija je bila velika država in zmagovalka v prvi svetovni vojni. Merodajni so bili torej popolnoma drugi diplomatski vidiki in bi bila potrebna popolnoma drugačna sredstva, ko se je nastopalo zoper Italijo za slovenske pravice v Primorju, kakor pa, ko se je branilo življenje Slovencev na Koroškem. Vkljub temu so vse slovenske narodno-obrambene organizacije imele enake poglede in zahteve v narodno obrambenem programu, namreč v praksi, kar se izrecno podčrtava, tako glede Slovencev v Avstriji, kakor Slovencev v Italiji.
Druga točka pa je ta, da ne moremo trditi, da bi bili Slovenci dorasli zunanji politiki. Vzemimo za vzgled bivšo avstroogrske monarhijo. Starejši ameriški slovenski naseljenci se bodo spomnili, da je krožil po tej bivši monarhiji tako avstrijski, kakor madžarski denar; da je obstojalo tako avstrijsko, kakor madžarsko vojaštvo, tako avstrijska, kakor madžarska uprava. Toda vprašanja zunanje politic je vodilo in reševalo enotno in eno samo zunanje ministrstvo. V državah s še tako rahlo medsebojno povezanostjo je zunanje zastopstvo samo eno in enotno. Tako je več kot samo bo sebi razumljivo vodilo zunanje posle bivše Jugoslavije zunanje ministrstvo v Beogradu in le ono je bilo odgovorno za vsjp, kar se je dogajalo izven Jugoslavije. Ta-koimenovane pokrajinske Vlade, najsi bo to vlada v Ljubljani, v Zagrebu ali kjerkoli v Jugoslaviji, so imele govoriti pri zunanji politiki toliko, kot nerojeni otrok, z drugo besedo sploh ničesar. Ameriškemu Slovencu bo to dejstvo enotnega vodstva zunanje politike posebno lahko jasno, ker ve, da je Amerika,sestavljena iz 48 držav, da pa je zunanje politični urad te ameriške zveze samo eden— državno tajništvo v Washingtonu.	L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
Glasbena Matica poda scene Iz oper
CLEVELAND, Ohio—Kakor je znano, bo Glasbena Matica na 4. novembra vprizorila devet scen iz šest različnih oper. Te opere so: "Cavalleria Rustica-na," "Faust," "II Trovatore," "Tosca," "Rigoletto" in seveda "Carmen."
To se glasi kot zgoščena operna sezona za nas Slovence.
Ker smo poročali, da vam podamo podrobnosti, to je vsebine scen, gremo takoj na delo, upa-jač, da vam bodo v korist na dan predstave. Začnimo kar na vrhu programa z Mascagnijevo "Cavalleria Rusticana."
Po kratki uvodni muziki, se zastor odpre in opazimo sredino vasi nekje v Siciliji, Italiji. Na eni strani cerkev, na drugi gostilna mame Lucije (Agnes Žagar).
Je velikonočni dan zjutraj. Dan velikega veselja med va-ščani, kateri pojejo "Ah!" po njihovi navadi. Tu orkestra igra lahkosrčno melodijo, katera hvali spomlad in ljubezen v besedah celokupnega zbora.
Ko se vaščani razprše, San-tuzza (Anne Safred), vsa potrta pride in boječe potrka na vrata mame Lucije ter jo prosi, naj ji pove, kje je njen sin Tur-ridu (Felix Turle), katerega ona ljubi. Mati pravi, da je šel po vino v Francofonte. Santuz-za trdi, da ni res, ker sinoči so ga videli v vasi. Mati začne sumiti, ker ni sina videla in San-tuzzo v hišo vabi, ali uboga San-tuzza tega ne more storiti, ker je grešna. Tam je moralni zakon oster in ona je izvržek družbe.
Tu ju prekine Alfio (Frank Plut), potujoči voznik, kateri prihaja domov, in v veseli družbi duhovito poje o svojem potovanju in o zvestobi svoje žene Lole (June Price). To ni tako kot bomo pozneje videli. Alfio kmalu odide.
Je čas maše, vsi so na trgu. Glasovi se dvignejo in veličastno zapojejo "Regina Coeli," "Alelujo" in klečeče Santuzza vodi v "Himni Vstajenja."
Ta karakteristična velikonočna melodija pusti človeka brez sape.
Vsi vaščani gredo v cerkev, ostanete mama Lucija in Santuzza.
Tu v eni najbolj dramatičnih arijah, "Vam je znano, o mama," uboga Santuzza toži mami, da Turridu jo več ne ljubi, potem ko mu je povrnila vso ljubezen in da zahaja k Loli, ko je Alfio, njen mož na svojem potovanju. Santuzza joče in se materi usmili.
Mati jo vabi v cerkev ali San-
tuzza ne more, ker je izobčena in mamo prosi, naj moli zanjo.
Kmalu se pojavi Turridu in tu se prične velik prepir. Santuzza jokajoče prosi, naj jo ne zapusti, ali zaman. Turridu brezsrčno zavrača njeno ljubezen in se je hoče iznebiti.
Sliši se Lolino petje. Turridu je v zadregi. Po več trdnih pogledih med sovražnicama, Lola se odloči v cerkev, ali ne predno koketno vrže rožo Turridu, katero Santuzza odločno potepta.
Turridu je tako razbesnjen, da ubogo Santuzzo brezsrčno vrže na tla in gre za Lolo v cerkev.
Nesrečna Santuzza brezupno zavpije, da se maščuje, ga preklinja in z glavo v tia britko joka.
Navadno se tu Santuzzi v joku pridruži mnogo poslušalcev.
Tu je konec naše scene. Prosimo, pazite na nadaljne opise opernih scen, ki bodo v kratkem sledile.	E. Safred.
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
Od 4. do 10. oktobra 1926
Bjvši kajzer dobi 20 milijonov dolarjev. Pet milijonov dolarjev v gotovini, a drugo v gradovih in zemlji. Poleg tega bo Prusija odstopila za okoli šest milijonov zemlje ostalim članom Hohenzollerske družine. .
Italija uvede smrtno kazen za osebe, ki bi izvršile atentat na kralja, kraljico, prostolonasled-nika ali ministrskega predsednika. Smrtna kazen je bila odpravljena v Italiji 1888 leta.
Cerkve v Detroitu so zaprle vrata delegatom Ameriške delavske federacije v času konvencije. Bila je navada, da so delavski voditelji obdržavali shode v cerkvah in govorili ter propagirali v prid unionizmu.
Cerkve so sklenile odreči vstop radi spora med unijskimi voditelji in tovarnarji, ki propagirajo za odprto delavnico.
Veliko senzacijo je vzudila v New Yorku in po Ameriki poroka bogatina Hermana Browning, starega 57 let, z 16-letno Frances "Peaches."
Občinska zbornica v Linn-
dale je zahtevala od župana Harry Dorseya, da resignira. Dorsey je pod zvezno obtožbo kršenja prohibicije. Sam pa je pošiljal suhaške agente v Cleveland na lov za butlegarje.
"On seveda ne more soditi," je dejal občinski svetovalec Assenta Lambo. "Kako more butlegar soditi butlegarja."
Premog se je podražil. Pocahontas od $10.25 na $12.25 tona. Mehki premog pa od $7 na $8.25.
'Dva roparja sta oropala Mr. Paul Gozdanovića, lastnika Norwood in dveh drugih gledališč za $1,200. Rop sta izvršila pred njegovim domom in odbr-zela s "touring" avtom.
Za $200 je bil oropan Joseph Yung, star 60 let, iz 19008 Shawnee Ave. Eden roparjev je bil silno velik, a drugi izredno majhen.
Štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Joseph in Louise Mrhar, 15304 Grove-wood Ave., in pustile krepkega sinčka-prvorojenca.
ZVIŠANJE CEN ŽELEZA IN IZVOZNE CENE V ZAHODNI NEMČIJI
V kratkem pričakujejo v Zahodni Nemčiji zvišanje cen železu. V nadaljnjih mesecih se bo pokazalo, kako bo z dragim ameriškim premogom v produkciji železa in jekla. Čim večja bo poraba uvoženega ameriškega premoga, tem večji bodo dodatni stroški. Kakor navajajo, je nemška vlada obvestila Zavezniško visoko komisijo, da bo izvozna cena nemškega premoga zvišana s povratnim dejstvom od 1. maja 1951 za 3.5 dolarja po toni. Po navedenem zvišanju znaša izvozna cena premoga povprečno $14.50 za tono. Zvezna vlada navaja kot utemeljitev za zvišanje cen podražteiv povprečne domače cene premogu zaradi podra-žene proizvodnje, nadalje uvoz dragega ameriškega premoga in izdatke za graditev rudarskih stanovanj.
PRED'DESETIM! LETI
Od 6. do 12. oktobra 1941
Rusi so vrgli Nemce nazaj od Ljeningrada ter jih zapodili 21 milj nazaj v Ukrajini.
Aleksander Ščerbakov, načelnik ruskega informacijskega biroja poroča, da znašajo ruske izgube do sedaj: 1,128,000 mož ubitih, ranjenih in pogrešanih, 7,000 tankov, 8,900 topov in 5,316 letak
Pavelić si zaman prizadeva zatreti revolto hrvatskega ljudstva. Doslej je bilo ubitih že nad 600 oseb v Hrvatski. Aretiranih je bilo na stotine oseb, ki se jih drži kot talce.
V Ljubljani ubitih 1,500 oseb, nad 1,000 pa ranjenih. Nemške beštije koljejo na debelo.
PRITLIKAVEC IN VELIKAN
'—-П


' * • V . ^ < s' .
Pritlikavi Harry Doll, ki meri komaj dva čevlja, z lahkoto dvigne 15 funtov težke lestve iz
jerau moškemu na svetu Gilbert Reichert. Lestve so šest čevljev
aluminija in jih ponese največ- visoke.
Člani ameriške in angleške misije so presenečeni nad rusko moralo in nad zmožnostjo njenih armad. Rusija se bo borila tudi če pade Moskva.
Gre se sedaj za uničenje Nemčije ali za brutalno zasužnjenje ruskega ljudstva.
Dne 5. oktobra je vprizorila "Glasbena Matica" pod vodstvom Antona Schubel, komično opero v treh dejanjih "Cigan-baron."
Nastopili so sledeči pevci in pevke: Louis Belle, Frank Plut, Tončka Simčič, Anton Eppich, Emily Mahne, Louis Grdina, Rudolph Widmar, June Babbitt, Carolyn Budan, Ann Zarnik, Minka Kramer, Anton Podobnik, Anton Smith, Marijan Belle in Leonard Zaller.
Balet: Mme. Bianca. Pri klavirju EJdward Kužnik. Dvorana je bila nabito polna.
John Bečaj ustrelil roparja, ranil drugega in prepodil tretjega, ko je trojica vlomila v njegov dom na 1616 E. 39 St.
Poročila sta se Mr. John A. Germ, sin Mr. in Mrs. John Germ iz 16205 Arcade Ave., ter Miss Catherine Deacon. Poroka se je vršila v Philadelphiji, Pa.
V Cleveland je dospel dr. Fur-lan, primorski rojak in bivši univerzitetni profesor v Ljubljani ter član Jugoslovanske vlade v Londonu.
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. William Gorse, 19131 Locherie Ave., in pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime mamice je bilo Frances Česnik iz Collin-wooda.
BRITANSKI UVOZ LESA
Velika Britanija jd največja uvoznica lesa na svetu, zato je tamkajšnji tržni položaj glede lesa velikega pomena za lesno izvozno trgovino. Uvoz rezanega lesa se je letos podvojil v primeri z lanskoletnim ter dosegel predvojno raven. Predvidevajo, da bo do konca leta mogoče ustvariti rezervne zaloge, zlasti ker je poraba lesa v Angliji zaradi oblastnih ukrepov izpod normalne potrošnje. Predvidoma bo uvoz presegel za 100% boljši tekoči konzum.
Uvoz dolarskega in vzhodnega področja je e špod državno kontrolo. Pretekli mesec je Anglija zaključila s Sovjetsko zvezo dobavo 590,000 kubičnih metrov v vrednosti 10,000,000 fun-
•okt


tov šterlingov. Do 1. sept< je imela opcijo za naai 290,000 kubičnih metrov.
tev te pogodbe zavisi od transportnih možnosti, prihaja les iz arktičnih Sovjetske zveze. Medtem cene drugim surovinam . vztraja les na sedanjih j ah, kar pomeni, da so les še enkrat večje v	;
cenami pred korejskim ^ dom.
kri
' k
kako kaže svetovna proizvodnja volne
Po poročilu gospodarske?® bora Britanskega imperij®
novi sezoni pričakuje na<
idall'
povečanje proizvodnje vol" svetu. Za sedaj je le-ta oce®. na 4.040 milijona funtov ne volne) v primeri s 3
Met-
ЧСЦо
a. 1 ri
"ia
j ona funtov v letu 1950.
Ves"
proizvodnji volne v Avstra F dobre. Pričakujejo, da b® proizvodnja okoli 1,080,00" tov, kar pomeni zvišanje ^ v primeri z lanskim večanje proizvodnje se P deva prav tako v Južni ^. Urugvaju in Zedinjenih vah, medtem ko v Novi , ji in Argentini ni pričakov®
čutnejših sprememb.

,ri«
količina volne, ki ima F tržišče v sezoni 1951-52, s® na okoli 2,425,000,000 to prane volne. Kakor j^^^' tudi starih zalog ne manjk^' tod zaključek, da bodo Ijive količine večje od te potreb, ki se cenijo 3,330,000 milijonov funtov.
%
ted »to
5 %
i
P %
Pod
odločujočih momentov ciji na tržišču volne je nje ali bodo potrošniki nakup glede na znižanj® volni.
Hi
Л(о,
S ŠENTLENŠKE GORE
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Severovzhodno od Fospe Sye-te se dviga 1,058 metrov visoka šentlenška gora. Zgodovina jo pozna že od davnine kot prvega od štirih koroških vrhov, ki so bili do zadnjega časa cilj vsakoletnega pomladanskega tako imenovanega teka na štiri gore; kot taka je prastaro kulturno središče koroške dežele, ki je že v predrimski dobi častila na njenem vrhu božanstvo, imenovano po Rimljanih Mars Latobius.
Posebej znana je postala šentlenška gora po najdbah, zlasti ko so 1502 izorali pod njenim vrhom najlepši arheološki plastični spomenik v Vzhodnih Alpah, bronasti kip v naravni velikosti, ki je bil v prvem stoletju pred našim štetjem posvečen Marsu Latobisu: predstavlja mladeniča, zmagovalca v grških športnih igrah, ki stopa, z levico, dvignjeno k molitvi, v desnici pa drži športno kopje— ki danes manjka—pred božanstvo, da se mu zahvali za zmago.
V	svojem umetniškem izrazu pomeni kip z enotnostjo telesne lepote in značajne plemenitosti moški ideal Grkov v starejši dobi, ki ga je v kiparstvu upodabljal zlasti Poliklet. šentlenški zmagovalec je rimska kopija, ki izvira iz prvega stoletja pred našim štetjem po grški predlogi iz petega stoletja stare dobe.
V	drugi polovici 19. stoletja so raziskovali zgodovinarji na tamkajšnjem j u g o v z h o dnem grebenu gomilaste grobove, v začetku 20. stoletja pa so odkrili na podlagi najdenih, Apolonu posvečenih umetnin tako imenovani forum ali trg in na njem večje dvoransko svetišče. Nadaljnje študije terena so pokazale, da pokriva vrh šentlenške gore sestav ruševin, ki so jih jeseni 1948 začeli preučevati ob sodelovanju oziroma podpori koroške dežele, koroškega zgodovinskega društva in deželnega muzeja v Celovcu, avstrijskega arheološkega instituta in spomeniškega urada na Dunaju, in sicer pod znanstvenim vodstvom C. Praschnikerja in tehničnim vodstvom H. Vettersa.
Ko je leta 1949 obolel in umrl
C. Praschniker, ga je E^ger. O rezultatih 1948 in 1949 so izšla pred „
poročila v Carinthiji л in 1950, po katerih posnel"* naslednje:
Vrh šentlenške gore s gotsko cerkvijo je dvojnim zidom, ki je prstjo. Na jugu od
Ji
gradišča je v višini okou U metrov kotanja z ravnim ki je odprta proti jugu približnega polovičnega
atra. Pod tem amfiteatroo^
najvišja šentlenška km® Gradišnik.
tU'
Izkopavanja leta 1948
-
začela na ravnem dnu P°
,d^
teatralne kotanje, na prej*"' dvigajoče se pobočje, 1907 odkrila E. Nowotny Egger rimski dvoranski ^ pelj. Zahodno od tod sta " и sestav zidanih prosto^o^'
predstavljajo r e p r e z e
stavbo z mozaikom in s
ceff

no kurjavo; pri tej je bil v pu najden najstarejši znani armiran beton iz li^f menta, ki je okrepljen z ф mi prečniki. Pomen '
tančne stavbe je razviden iz njenega prostora za ar^^ ^) ko imenovanega tabulariJf. ^ shrambami za 13 norišk'
dov, ki so
za 13 znani iz
ant''

da
slovstva. Iz tega izhaja imeli noriški rodovi ozir^i^^ .e

gV'W
Norik na šentlenški gori politično središče.	/
Vzhodno od templa je I'' krita stavba, ki ni bila P^
skem običaju pravokotni \ njena na tempelj, temveČ ? prilagojena terenu; še vzhodu proti grobišču je kopana skalna klet. Veliko® џ stavb je precejšnja, zla^^ upoštevamo, da so vse
v pobočje: reprezentančna
ba meri skoraj 40x25 jc tempelj pa 30x18 metrov, je 100 rimskih čevljev.
skalno svetišče nad temP


postavili pa so ga verjetno narji, ki so zidali ostale in ga posvetili svojemu bogu Saxanu.	.
Posamezne najdbe
zaj sicer še v halistattsko (Dalje na b. strani)

1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
i'UNTLENSKE GORE
Ipl
stlf
-.uaijevanje z 2. strani)
pa prevladuje po noti izkijg. '^nisko gradivo, ki sodi ,g„( le[j^ k v konec prvega sto stS	štetjem in v
% pred
spi®	po našem štetjem.
fA
^odpadlo starejše nazi-rimskih meščanov iz
Jori	stale na šentlenški
m vr
Qa Gosposvetskem po-loijf tamkaj prebili sončno (јл uveljavila se je sodba, tičjo ^enturška gora poli-ij kulturno središče Nori-
" N' ®''®đišče so uporabili tu-^ki
, okupatorji, ki so v desetletju prvega sto-" Vo	štetju končali dr-
Samostojnost Norika in v stoletja po našem 'keui ^^^^dali na Gosposvet-med šentlenško in goro

liji'
novo načrtno Цђ %'imskega Norika, me-ћ X	Zgodovinska vlo-
0	iri reprezentančne
»ki o ter gradišča na šentur-^ ^ je bila s tem odigrana.
M- %a	od gradbenega
^ J^^^opanih stavb, ki jih v ni mogoče zadostno k ugotovitvam izko-armirani beton Цј .^'ke smo že omenili. V zu-anem in znotraj prste-na vrhu šentlenške ^cih° na izpostavljenih Цј. .®tolpne kazemate, ki iz-Ц f Velikost skoraj 3x4 me-


li
nii^^P^dnimi vrati, '^iaste
!%
kaži
prazgodovinske po-Gjo tu in tam že na do-'^^'^ožično proizvodnjo, ki ije 5znamko nekake peteli-Po glinastih in bro-4ti '^^•jdbah moremo zasledo-Jifitilj. ®®^jenost šentlenške gore od leta 1700 pred naje	naprej. Medtem ko glina služila pred-"% j ^5im uporabnim name-кЧђе J®® samo tu pa tam po-I .0 Umetniških plastičnih low j® zadovoljeval umet-i ® potrebe predvsem rim-
Hi
Oz.

šli novci, zajemalke, pokrovi po-sodni obeski in zaponke, verižice, umbi ter podobne hišne in kuhinjske potrebščine. Sekire, noži, ključi, nasadi in okovi za vrata so iz železa. Kost je služila rezbarjem za malo plastiko, za ročaje in medicinske žličke-
V representančni stavbi so odkrili izkopavanja po višini in razprostranjenosti najbolje ohranjene stenske slikarije na ozemlju današnje Avstrije. Splošno krasilno načelo izkazuje nad rdečim, belo, črno in zeleno brizganim podstavkom belo steno, ki jo razdaljujejo široke rdeče vokvirjene zelene proge spodaj v pokončna pravokotna polja, nad katerimi je tu in tam ohranjena bela stena še v višini tri metre nad rdečim podstavkom. Poleg slikanega podstavka so odkrili tudi ostanke lesene obloge na spodnjem delu stene nad mozaičnim tlom, ki izvira po mnenju R. Eggerja iz navade Noričanov, da so čepeli v sobi na tleh "po turško."
Težko vprašanje o ohranitvi stenske slikarije so rešili resta-vratorji z osušitvijo in čiščenjem ometa, s povezavo ometa na zidano steno—potem ko so bile mehanično odstranjene številne korenine—z dezinfekcijo barvne plasti in z utrditvijo barvne ploskve na vseh njenih robovih. Zaradi vlage je bilo potrebno barvne ploskve deloma sneti in jih šele po prepariranju zopet namestiti na njihov prvotni prostor na zidu. Kvalitetna kemična analiza barvnih plasti je pokazala, da so stene poslikane v fresko tehniki, ki je uporabljala za vezivo vosek in apno.
Za gospodarsko zgodovino so pomembne tudi najdbe kosti in rogovja, v celoti nad 1,000 kosov. Lovsko upognjeno kopje iz jelenjega in sekira iz govejega roga, ki je bila hkrati udarna in kopalna priprava, kažeta še na prazgodovinsko izročilo. Strokovna preiskava živalskih ostankov iz kuhinje reprezentančne stavbe in iz skalnega svetišča, kar je izvedel J. W. Amschler, je pokazala obenem z drugimi najdbami, na primer v Hallstattu, da je bil v rimski dobi konj v Vzhodnih Alpah še divja žival, iz katere se je pozneje udomačil današnji pinogavec; udomačen pa je že bil v tej dobi mali konj, soroden keltskemu poniju.
Rimljani so pripeljali v naše kraje dolgorogato govedo, ki se je v stoletjih križalo s starejšim domačim kratkorogatim, tako da je naše današnje pino-gavsko, murodolsko in svetlo govedo v bistvu rimskega izvora, čeprav je bilo pozneje vpli-vano tudi po srednjepodonav-skem ^tepskem govedu. Staro noriško kratkorogato govedo pa je izhodišče za današnje mlekarske goveje pasme.
Rimljani so našli ob zasedbi Norika domačo svinjo, ki izvira iz divje, nadalje domačo ovco, kozo in perutnino. Razen tega so na šentlenški gori uživali še ostrige in polže, od divjačine pa jelena -in medveda ter divjega prašiča, ki ga prikazujejo šentlenške najdenine v izredni velikosti.
Izkopavanja na šentlenški gori še niso končana in tudi znanstveni izsledki so samo še deloma objavljeni.—Izkopanine ostanejo večinoma na najdišču, kjer so nad reprezentančno stavbo sezidali poslopje, ki bo pred vlago varovalo mozaike izkopanin. Posamezni primeri, ki jih je težko hraniti na najdišču, bodo razstavljeni v deželnem muzeju v Celovcu.
Tako postaja šentlenška gora vse bolj pomembno ogledalo kulturnega življenja v Vzhodnih Alpah v prvem stoletju po našem štetju, s tem pa tudi važen vir za najstarejšo zgodovino slovenske zemlje.	Joh.
(Po "LJudikl pravici")
glina kaže zlasti med Uvoženimi iz severne kakovostne izdelke v re-Soj. plastiki, na primer ' igra na piščal, pes ali Чај ^ skoku; poleg tega pa v in znotraj rumeno okraskih z listi vin-želodov ali zvezd, ki so k p- ® svinčeno glazuro. Več-if' kakor amfore, skle-o;-	^a so bile z vi-
ol • podobnim uvožene podobnim uvožene, izdelane pa de-v Aquileji. Drobna °®®^no iz reprezentančne P^amično okrašena s reliefi gladiatorja, Itj P^'ašiča in boginje zma-^^a z vencem nad darit-
■ Napisov na glinastih ^ ђа, Ц °2iroma črepinjah ka-^ Istj.. olivnega olja in vina
r'^ Pot	iz Italije in raz
ђа ^^bščin iz Aquileje. Na-ka:
tre
N
"h ^9- If o
vsebujejo vrsto ? ђ1ц rekov za cesarja, ki ^ preddvoru ®-^čne stavbe so tudi Posvetilni napisi Gadalje domača bo-^Јацп zahodnonoriški rod v^' Helvečane. L ^	po primerja-
Sn	antičnih piscev
1^ ^ rimskih napisov, da Pi-j ^^ani zastopani s Cim-v Italijo leta 101 I'Hrsic?''^ štetjem in so se o
nan
n	--.
alimi izkopaninami je kt!^	iz Italije uvo-
Hi '■ ргог ga zastopajo ze-v'modri, smaragd-»lih^i	pisani, z bar-
'"'^^^ikami prevlečeni in ' J.' кго;^.| ostanki steklenic,
1ак ^ki I Btetjern i.v?.^6šii; katastrofi pri Vercel-Coroškei od Vrb : чга^ ,г"Је š- ^
„.^%riče,
iiei' ®®ili ^^Gtroii pi k 'li ^a Koroškem ter se na-
} ^Збг od Vrbskega jeze-j ^anje še (fanes spomi-
tgj' ^ГпС^! ostanki
L& ""^nep'Q 5a »<•_, ?a prozornega oken
®k	in skodelic
Iz trona so se na-
Vaše sanje o modernizaciji se uresničijo

/j

f> 2 л//

mrke^уоиг \ Њте тргжтепђ dream come tme

wm




5^^

\ У^	• • • WW
MONTERSKO OPREMO
Sedaj je čas, da si modernizirate vašo kopalnico ... da dodate k udobnosti... da lično preuredite vašo kuhinjo ... da predelate vašo pralnico. Ko si izberete Apaerica-Standard montersko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, ki bodo v pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijetnejši kot kdaj koli... v zavist slehernemu, ki si ga bo ogledal.
Prijazno vas vabimo, da si sedaj pridete ogledati našo obširno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč, umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih korit in avtomatičnih vodnih grelcev! Ni jih boljših za dobiti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki ceni so!.
Pridite osebno ali pokličite in vam damo naše cene.

Vam je mogoče sedaj modernizirati in
PLACATE NA LAHKE OBROKE
3-KOMANDNA OPREMA ZA KOPALNICO
163.95 naprej
(brez sedeža in dodatkov)
W. F. HANN & SONS
15505 EUCLID AVE
MU1-4200
Ust. 1907
Mario Kolenc
Louis Planine
SLOVENSKO KULTURNO 2IVUENJE NA REKI
• Reka ima silno razgibano kul-turnoprosvetno življenje. V njej deluje kar 24 kulturnoumetni-ških društev, med katerimi so najbolj poznana: delavsko kul-turnoumetniško društvo "Jedin-stvo," ki je letos dajalo med drugim tudi Cankarjevega "Kralja na Betajnovi," lani pa je gostovalo tudi v Ljubljani, mladinsko društvo "Mladost," ki je najboljše mladinsko društvo v reški oblasti po svojem pevskem in tamburaškem zboru, po folklorni skupini itd., želez-ničarsko društvo "Fabjančič," delavsko kulturno društvo "Lučki radnik," metalsko društvo Wiktor Lenac" in "La Frattel-lanza," "Bazovica" itd., ki so sedaj v polnem zaletu tekmovanja za desetletnico začetka narodnoosvobodilne borbe.
Na Reki sta dva velika domova kulture.
"Dom kulture Vladimirja Nazor ja" je v tretjem rajonu Reke (prej Sušak). Ima mogočno dvorano s 700 sedeži, nad ložami se dviga prostoren balkon, nad njim pa še galerija. Sirki foyer-ji, veže, avla in stopnišča dajejo temu domu nekaj veličastnega, mogočnega. Upravlja ga prosvetni odsek ljudskega odbora Reke in v njem se vrše največje prireditve in predstave, posebno ker ima velik gledališki oder.
"Dom kulture Vladimirja Švalbe-Vide" je sredi Reke v bivši madžarski gubernatorski palači (za madžarskega guber-natorja sezidana pred prvo svetovno vojno. V tej palači imajo
prostore: koncertni urad, društvo "Jedinstvo," ljudska univerza, čitalnica, itd,
V teh dveh domovih in v raznih dvoranah se razvija kultur-noprosvetno delo reških društev, med katerimi je "La Frat-tellanza" italijansko, "Bazovica" pa slovensko.
Kulturnoumetniško društvo "Bazovica," katerega častni predsednik je naš minister Ivan Regent, je bilo ustanovljeno leta 1947 in ima sedaj 600 članov, kar ne kaže posebnega poglobljenega organizacijskega dela uprave društva, saj živi vendar na Reki do 6,000 Slovencev, ki bi jih bilo treba pritegniti v kultur noprosvetno aktivno delo.
Društvo ima 16 sekcij, od teh šest pionirskih in 10 splošnih. Splošni odseki društva "Bazovica" so: pevski, dramski, likovni, šahovski, čitalniški, knjižnični, propagandni, prireditveni, Ijud-skoprosvetni in ženski; pionirski pa: baletni, gevski, harmo-nikarski, šahovski, dramski in glasbeni, te dni pa bodo ustanovili še pionirski likovni odsek.
Vsi splošni odseki ne delujejo tako, kot bi uprava želela. Vzroki so v pomanjkanju strokovnjakov. Tako so na primer začeli študirati Lipahovo veseloigro "Glavni dobitek," a režiser je bil premeščen in delo je zastalo. Deluje pa pevski zbor 50 članov. Čitalnica je odprta vsak dan, prav tako knjižnica, ki ima zdaj čez 1,200 knjig. Člani so delavci in nameščenci, saj je današnja Reka predvsem delavsko mesto,
dohodkov, kajti mi smo pravzaprav šele pionirji slovenskega kulturnoprosvetnega živi j enja na Reki. Premnogi naši delavci —pa, tudi inteligenca—se še niso vključili v društvo, od rok jim je, bolj se zanimajo za kino in druge zabave, kot za resno kulturno delo, čeprav poizkušamo vse, da bi jih pridobili. Poleg tega nimamo režiserja, kar je posebno hudo."
(Po "Delavski enotnosti")
Društveni koledar
OKTOBRA
14. oktobra, nedelja — Koncert zbora Plania v Slov. nar. domu, Stanley Ave. Maple Heights, O.
20.	oktobra, sobota—Jesenska veselica društva Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
21.	oktobra, nedelja—Igra dram. zbora Anton Verovšek v SDD, Waterloo Rd.
21. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in ples zbora Adrija v AJC, Recher Ave.
28. oktobra, nedelja—Ples podr. št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
28. oktobra,nedelja — Kazanje slik v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
NOVEMBRA
4. novembra, nedelja—Ples društva Stragglers SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
4. novembra, nedelja—Operne scene "Cavalliere Rusticana," "Rigolette," "Faust," "Tos-ca," "111 Trovatore" in "Carmen" poda Glasbena Matica v Slov. nar. domu.
11. novembra, nedelja—Prireditev draštva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
18. novembra, nedelja—Koncert pev. zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
25. novembra, nedelja—Prireditev Ženskega odseka farme SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
1.	decembra, sobota — 30-let-nica društva Napredek štev. 132 ABZ v AJC, Recher Ave.
2.	decembra, nedelja—Koncert zbora Slovan v AJC na Recher Ave.
kajti pred osvoboditvijo se je meščanski element izselil—trgovci, industrije!, meščanska in teligenca—čez 20,000 teh ljudi je odšlo, prišlo pa je delavstvo.
Prav pridni so pionirski odseki. Pionirji in pionirke nastopajo na premnogih prireditvah s svojo baletno skupino, s pevskim zborom, priljubljen je njihov harmonikarski orkester, vadijo igrice in ker ima društvo tri klavirje, se uče tudi klavirja, tako da nam raste na Reki prav lep kader bodočih kulturnopro-svetnih delavcev.	s
Društvo "Bazovica" ima tudi svoj dom, "Slovenski dom," v vili, ki mu jo je dal na razpolago Mestni ljudski odbor Reke. Je nekoliko oddaljen od centra, na vzpetini nad železniško postajo. "Slovenski dom" ima v pritličju dvoranico, ima drobcen odrček in jo uporabljajo za sestanke, vaje in razne proslave. V domu je tudi čitalnica, knjižnica, sekretariat, pevska soba itd., tako da ima društvo le nekakšno, čeprav skromno, skupno shajališče.
. Društvo je tudi v posesti nekaterih redkih kulturnih dragocenosti ; Gregorčičev rokopis, spomin na svojega mecena Go-rupa Franketov portret Gorupa iz leta 1875, prvo izdajo poizej Simona Gregorčiča in bronaste reliefe Gregorčiča in Gorupa.
Predsednica društva "Bazovica" Zora Avsec pa o društvu "Bazovica" pravi tole:
"Društvo bi uspevalo še bolj, če bi imelo finančne možnosti. Velike stroške iinamo, a malo
JESENICE SO DOBILE NOVO POŠTNO POSLOPJE
Ob bombnem napadu konec druge svetovne vojne so bile porušene najlepše stavbe mesta Jesenice. Polni zadetek je dobilo tudi takratno poštno poslopje. Nekako pred štirimi leti, to je kmalu po osvoboditvi, so pričeli s pripravami za gradnjo novega poštnega poslopja na Jesenicah, ki je bilo v preteklih dneh dogotovljeno. Otvoritev pošte je bila izvršena na svečan način pred številnimi prebivalci mesta Jesenice.
Novo poštno poslopja leži poleg železniške postaje in je eno najlepših poslopij na Jesenicah. Prvič v zgodovini so dibile Jesenice utrezajoče poštno poslopje, katerega zunanjost in tudi notranjost je zelo lepo in praktič no urejena ter odgovarja vsem zahtevam sodobnega poštnega prometa. V novem poštnem poslopju je montirana nova, moder na avtomatska telefonska centrala z zmogljivostjo 600 telefonskih številk. Njena zmogljivost bo za dalj časa odgovarjala vsem nadaljnim potrebam železarskih Jesenic, kot enemu največjih industrijskih krajev. Poleg moderno urejenih poštnih prostorov ima nova stavba tudi primerno dvorano za razna predavanja in klubsko sobo.
Novo poštno poslopje na Jesenicah leži tik železniške postaje in kliče po nujni obnovitvi jeseniške železniške postaje, ki spominja na grozote okupatorjeve dobe. Menda po zaslugi novega poštnega poslopja in klicu po obnovitvi železniške postaje so začeli pred dnevi podirati postajno poslopje in upamo, da bodo dobile obmejne Jesenice končno tudi odgovarjajoče železniško postajno poslopje.
POGODBA Z INDIJANCI
Pred 157 leti je mlada republika Zedinjenih držav podpisala z Indijanci rodu Iroquois mirovno pogodbo, s katero je obljubila dotični skupini Indijancev obleko in druge potrebščine, če ostanejo mirni. Ta pogodba je bila podpisana za "vedno." Pozneje je bilo določeno, da naj ta odkupnino predstavlja za $4,500 koteninastega blaga, in zdi se, da sta bili obe stranki zadovoljni.
Ta pogodba je še vedno v veljavi in se izpolnjuje od strani vlade Zedinjenih držav, toda Indijanci rodu Iroquois zadnje čase niso zadovoljni. Zaradi inflacije se danes dobi za $4,500 neprimerno manj blaga kot pred desetletji. Zastopniki Indijancev sodijo, da bi morali dobiti od vlade Zedinjenih držav isto vrednost v blagu kot pred poldrugim stoletjem. Upamo, da bo vlada v Washingtonu ugodila upravičenim željam Indijancev; saj živimo z Indijanci rodu Iroquois še vedno v miru. Koliko pogodb je že bilo prelomljenih v 157 letih, ta pa še vedno drži.
—NOVA DOBA
Barvar-dekoraioT
Ш ŽENA, OBA ZAPOSLENA, IŠpETA STANOVANJE S
4 ALI 5 SOBAMI. Pokličite po 5. uri zvečer. PO 1-3351
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za eno družino
6 velikih sob, vse moderno urejeno; fornez na plin, cementiran dovoz, garaža za 2 avta; vse ugodnosti in v lepem kraju v Notting-hamu. Zelo dober nakup.
Za podrobnosti pokličite IV 1-2578
DELO DOBIJO MOŠKI
LICENCIRAN KURJAČ
Dobra plača od ure in druge podpore. THE OLIVER CORiPORATION 19300 Euclid Ave.
AUTOMATICS
Multiple Spindle Vzpostaviti in obratovati Samo izkušeni delavci VISOKA JAMČENA
PLAČA OD URE poleg incentivne plače 50 UR IN VEČ NA TEDEN Menjajoči se šifti Plačane počitnice, prazniki, itd.
W MACHINE PRODUCTS CO.
5100 ST. CLAIR AVE.
MOBBING MACHINE OPERATORJI
LARGE TURRET LATHE
(Bullard operatorji)
LO - SWING OPERATORJI ' SURFACE GRINDERS WASHING MACHINE OPERATORJI TOOL CUTTER GRINDERS
1. in 2. sift —
Dobra incentivna plača takoj od začetka,
THE OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8. oktobra

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
VI.
Neke majniške nedelje sta ga nepričakovano posetila Polonica in Janez. Tiste dni se je živad sukala bolj blizu naselja, kjer je posebno na pristojnejših predelih poganjala bujna trava. Sestrica in prijatelj sta se s pritajenimi koraki priplazila za Lovrekov hrbet in ga zamišljeno zročega v dolino, z glasnim krikom iz-nenadila. Ob znanih zvokih je spreletelo dečka skoro boleče veselje. Bliskoma se je obrnil k njima in otroci so se nemo zazrli drugi v drugega. Vsak izmed njih se je bil spremenil, bodisi v rasti, bodisi v ponašanju, in nekaj tujega, nevajenega jih je za hip ustavilo in skoro zmedlo. Polonica je najprej premagala položaj, ali bolje, položaj je nad-vladal njo, zakaj ob pogledu na umazanega in razcapanega brata so se ji zasolzile oči, in kar sram jo je bilo svoje lepe in čiste nedeljske obleke. Lovreka pa je šele'njeno pomilovanje spomnilo, da je sličnejši beraču nego
mlademu pastirju. Z rdečico na licih je po prvem, iz zadrege porojenem pozdravu zaprosil Janeza, naj mesto njega popazi na pasočo se živad, in nato jadrno odhitel po svojo v jaslih spravljeno boljšo obleko, ki je od lani še ni imel na sebi.
Vsi domači razen Ančke so bili odšli k maši v Šentvid,, zato se je brez skrbi pomudil nekoliko dalje, se najprej pošteno umil, skrtačil odelo—pomečkanih hlač kajpak ni mogel popraviti,—in osnašil čevlje, ki si jih je s precejšnjo težavo obul na nevajene noge. Nazadnje si je brez pravega uspeha počesal lase, ki so obkrožali njegovo zalo fantovsko glavo.
"Joj, kako sem že podivjal.. se je sramoval na tihem pri svojem olepševalnem delu. "Kaj si bosta mislila o meni Janez in Polonica, dolinska otroka?"
No, pa si nista prav nič mislila ali vsaj nista nič pokazala. Ko bi trenil, so bili sredi neprisiljenega pogovora, ki jih je nosil zdaj sem, zdaj tja. Lovrek je z vese-
IVAZXANILO!
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAMO, .DA JE GOSTILNA
TURK'S TAVERN
NA 935 EAST 152nd ST., blizu FIVE POINTS
SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Formalna otvoritev bo 11., 12. in 13. oktobra.
Serviramo fina domača jedila in vsakovrstno pijačo. Odprto od 8. zj. do 2.30 zj.
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD: 4676 WASHINGTON ST., DENVER 16, COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrtni ne in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. Člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4%% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave., EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE,
14823 Sylvia Ave.. PO 1-3549,
ki ste predsednici clevelandskih društev.
ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN.
4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot; Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vi>% letnimi obrestmi.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
I jem poslušal sestrino čebljanje ali pa je sam izpraševal o vsem mogočem. Ko se je oglasila v želodcih lakota, je Polonica z gospodinjskim dostojanstvom razvezala zajeten nahrbtnik, ki ga je bil pričijazil Janez. Naš hribovec je kar zazijal, ko je za-žarelo pred njim krdelo zlatoru-menih praženkov. Toda ko je sestrica zmagonosno privlekla na dan štruco mlečnega kruha, prekajeno gnjat, ne vem koliko parov dišečih klobas, več trdo kuhanih jajec, debelo koreniko hrena in končno še steklenico bele kave, so se mu zbrale sline v ustih in kakor sestradan volk se je spravil nad okusne, na zeleni trati vabljivo razgrnjene jestvine. Za govorjenje kar časa ni imel in šele, ko se je bil nekoliko nasitil, je vzdihnil iz globine srca: "Danes je velik praznik!"
Polonica in Janez sta se sočutno nasmehnila, rezala meso in kruh in polagala predenj kos za kosom, tako da sama še jesti nista utegnila.
V dolini je že zvonilo poldne in daljni, v zibajočem se poletu spajajoči in spet razhajajoči se glasovi, so s sladko ubranostjo priletavali zdaj močneje, zdaj šibkeje na ušesa počivajoče dece. Lovreku se je zdelo, da sanja: tako prijetno mu je bilo sredi toplo razcvetene majniške nedelje, poleg sestrice in prijatelja, ki sta se pojavila kakor gosta iz drugega sveta, sredi mirno se pasočih goved. Ob strani mu je bil zvesti Čujež, ki je verno sledil sleherni kretnji svojega gospodarja, hlastno prestrazajoč mastne ostanke. Od časa do časa je z nezadovoljnim laježem od daleč zagrozil objestnemu teletu. .. Zrak je trepetal v blagi toploti in po cvetju so brenčale žuželke. Lovrek je pozabil na vse. Na skopega gospodarja in njegove surove sinove, na sključeno gospodinjo in njeni molčeči hčeri, na svoje stradanje in svojo zapuščenost... Pozabil je, ali pozabila ga ni zla usoda.
Po končani južini je trojica v lahni dremavici polegla po trati, ko je nenadoma prilomastil stari Hojan izza vogala stanovanjske hiše. S kratko pipo v brezzobih čeljustih in z okovano gor-jačo v roki, je že od daleč ošteval svojega pastirja.
"Lenuh nemarni! Tako paseš! Polegaš, živina pa je prepuščena sama sebi in dela škodo na njivi. Čak, čak, jaz ti že pokažem... In s tujo dečadjo se družiš..."
"Stric," se je opravičeval deček in s prebledelim obrazom pogumno stopil togotnemu starcu naproti, "saj pazim. Ta dva sta pa moja sestra Polonica in moj prijatelj Janez. Obiskat sta me prišla."
Komaj da so mu tekle besede iz ust, tako neskončno mučno mu je bilo, da sta slišala gospodarjevo zmerjanj etudi njegova obiskovalca, in prizadeval si je, z mirno pojasnitvijo preprečiti nadaljnje psovke, ki bi utegnile z vso jasnostjo odkriti njegov položaj na Strojniški peči. Nekaj v njem se je upiralo, da bi smela videti Polonica in Janez, kgiko se mu je godilo v resnici, kako poniževalno vlogo so mu prisodili njegovi sorodniki na Hojanovini. Ali slabo je poznal starega Ho-jana, ko je upal, da ga pomiri.
"Še tega se manjka," je zaren-tačil na Lovrekovo pojasnilo. "Kajpak, gosposki bi se hodilo na obiske, jaz naj pa redim vso malovredno svojat..
Dečku je šinila kri v obraz.
"Ničesar jima ni treba dati! Onadva sta meni prinesla... Odkar sem pri vas na Stropnici, še nisem tako dobro in obilno jedel..
Poslednji stavek mu je tako rekoč proti volji ušel iz ust. Spomnivši se na izredno gospodarjevo občutljivost, ga je, komaj izgovorjenega, že obžaloval.
Starec je odrevenel od jeze in njegov glas je nalikoval lajanju pobesnelega psa.
"Kaj, da stradeš pri meni? To mi je v zahvalo, da te redim, se-
Uncle Sam Says
Of course you know your ABC's but do you know your D's and E's? Under present world conditions, D standing: for defense and E standing for Series E Defense Bonds are inseparable. By buying Defense Bonds regularly you help build the nation's economic strength that backs up our defense effort. At the same time you are helping yourself. Every Series E Bond you own automatically goes on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 years as before. This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25 but as much as $33.33. A $37.50 bond pays $66.66. And 80 on.
U. S. Тгџагигу Dtpor#m»nl
me salamensko! In gotovo si tema dvema natvezel, kako slabo se ti godi, da bosta Hojana opravljala po trgu..."
"Nič ne bosta opravljala, nista take vrste. AH če bi kaj povedala, saj bi bila resnica..."
Ni še prav izgovoril, ko je že švistnila nad njim Hojanova gorjača in ga s takšno silo tles-nila po hrbtu, da je odskočil in se zvil od bolečine. Vkljub temu je skočil proti kmetu, ki je še vedno grozeče vihtel svojo palico, in se s plamtečimi oČmi postavil predenj.
"Ne boste me tepli, ne! Kaj sem vam storil?"
"Kaj, pobalin, še nisi utihnil? Jaz ti že preženem tvoje izgovarjanje!"
Stari Hojan se požene k dečku, ki se ne gane z mesta in s svojimi jeklenimi prsti popade njegov suknjič: v hipu je skoro pol
blaga odtrganega, praznična, tako skrbno čuvana obleka je žalostna cunja.
Polonica ne more več vzdržati. Plakajoč skoči k starcu in se ga oklene: "Pustite ga pri miru! Pustite ga pri miru! Naš Lovrek je tako priden..
Ali Hojana njene solze še huje razdražijo. Odurno jo pahne od sebe, da se deklica opoteče in pade. Janez, ki je stal molče ob strani, zdaj urno priskoči in jo pomilujoč odvede iz nevarne bližine razkačenega gorjanca.
"Pri tej priči se mi poberita! Da vaju ne zalotim v drugo pri našem pastirju! Alo, marš!"
Starec kriči s penastimi usti in žuga s pestjo umikajočima se otrokoma.
"Zares, kar pojdita!" se oglasi Lovrek s skale, kamor se je med tem umaknil. "In vse povejta doma, kar sta videla! Povejta, da sem večkrat lačen ko sit, da mi je moj gospodar edino boljšo obleko strgal, kupil pa mi še ni koščka blaga, odkar sem pri njem, čeprav mu garam ko dninar! Vse povejta, vse! Pozdravita teto in gospoda Urbančiča in vse znance! Zdaj pa bežita, drugače še vaju premlati!"
"Dol s skale, smrkavec!" je zatulil Hojan.
"In gospodu Miklausinu naj kdo sporoči, naj bo kar vesel. Naj le izve on in vsi tržani, kako dobro se mi godi pri ljubem stricu na Stropniški peči!'
Starec pod skalo se je ob zadnjih dečkovih besedah zdrznil, in bila je podoba, da so ga zadele v živo, kajti njegova tegota je oplahnila. Brez nadaljnih opomb je krenil proti hiši.
"Biriča imaš za strica," je zav-pil Janez iz varne razdalje, "tako povem, še jutri izve vsa dolina, kakšnemu rablju si prišel v kremplje..."
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnost}
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
Žr+ve avtomobilov na cestah
Avtomobilske nesreče na ameriških cestah zahtevajo letno od 35 do 40 tisoč smrtnih žrtev. Poškodovanih pa je v takih nesrečah milijon ali več oseb; mnogi poškodovanci pozneje podle-žejo poškodbam ali pa ostanejo pohabljenci vse življenje.
Največ avtomobilskih nesreč se pripeti ob prilikah raznih praznikov. To žalostno dejstvo je bilo ponovno ugotovljeno ob priliki letošnjega Delavskega dneva. Ubitih je , bilo 461 oseb. Koliko je bilo bolj ali manj resno poškodovanih, ni bilo poročano.
Republika Zedinjenih držav je razsežna in na cestah je dnevno do 40 milijonov motornih vozil. Kljub temu so številke o prometnih nesrečah strahotne. Ned H. Dearborn, predsednik Narodnega varnostnega koncila, je izjavil, da je ta novi smrtni rekord prometa tragičen in sramoten.
Dalje je Mr. Dearborn izjavil, da največ avtomobilskih nesreč povzroči primeroma majhno število ljudi, ki se nečejo obnašati kot ljudje, ampak se obnašajo kot bebci. Vozijo prehitro; pijejo tekom vožnje; prehitevajo druge motoriste na gričih in v ovinkih ; izvijajo se iz vrste prometa in se vrivajo v isto brezobzirno; riskirajo svoja življenja in življenja drugih.
Iz poročil o avtomobilskih nesrečah v raznih državah v letu 1950 je Narodni varnostni kon-
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GPDINA^^'SONS Funeral directors
»VKNITURt DCALCf^i
»055 Easi ćJ-tfST.
HEnderson t'2088 "KBnmort l'58$0
Chicago, 111.
business opportunity
KEGUIŠČE IN GOSTILNA NAPRODAJ
V prometnem farmskem in letoviškem mestu. 12 milj severno od Gillette. 4 kegljišča, 9 mesecev dobrega prometa v gostilni; dobič-kanosno podjetje skozi celo leto. 5 let staro. Dobi se tudi nov dom za kupca. Pridite si ogledati.
Pišite ali se zglasite pri lastniku.
G. A. VALENTINE
SURING, WISCONSIN
OVIR
SAvim'
cil sestavil pregled vzroko^ največ nesreč. Ta pregled da največ smrtnih žrtev na ^ riških cestah povzroča vožnja avtomobilistov. Na gem mestu vzroka nesreč je nja po cesti izven srednje Na tretjem mestu je vpliv ^ hola. Nadaljni štirje vzrok nesreče so po vrstnem vožnja, ko ima drugi pravico; nepravilno preb'' nje; pretesna vožnja za dr' vozili; neupoštevanje svi napisov.
Mehanične napake vozil prispevajo k prometnim čam, vendar ne toliko k®' splošno sodi. Po statistiki držav je imelo leta 1949 nične napake 5 odstotkov * zapletenih v prometne nesr®^
Vseh nesreč ne bo goče preprečiti, ker človeš# stem ni perfekten niti niso" fektna vsa vozila. Vendar s' merno pažnjo in upošteva^^ pravic drugih bi bilo 1"^°^ preprečiti večji del	ja
nesreč. Vsakakor se zdi, da ц divjakov in bedakov ne bo ^ jg
pli 'iSi
,je( W
veška družba nikoli, če taki divjaki in bedaki sami P°
na cestah, ne bi bilo škode, gično pa je, da s svojim ^ njem pobijajo ali poškod r
druge motoriste, morebitn® je sopotnike, pešce in drUg® dolžne ljudi.
vi I
Vsi, avtomobilisti in pes^' bi upoštevali staro rečeni"®' preveč previdnosti še ni i'' škodovalo, premalo pa že d krat.
—nova

tu
4 %
k ^9]
5
Harmonike naprodaj
Proda se dvoje harmoni^^jlO so 4-vrstne Mervarjevega druge pa piano harmonike.
Podrobnosti se poizve П* 1018 E. 76 STEN 1-3526
TELEVISION & RADIO REPAID
Anthony Debel)
IV 1-5437
4-8 p'
naprodaj
Hiša v bližini Waterloo tYpiM , dve'družini; 5 in 4 sobe, ^ рпеЛ Г čna kurjava na plin; prosto« y hfk	v ffnVvrAm efftniU« .alr
be, vse v dobrem stanju-mesečni dohodek. Se lahko ци v treh tednih. Zelo dober I"-# Cena
kovac realty
960 E. 185 ST.
chicago, ill. for best results in advertising
call DEarborn 2-3179
female help wa
TYPISTS,
Good jobs available for billing on electro-matic m?, fcC"' Hi School Graduates consi ' Pleasant associates; Good working condiw"
5 day week. g. Free insurance and otn
Apply	g,
border's
231 s. Jefferson
FRanklin 2-6760 ^
GIRLS
Beginners WelcoiP®
.greS'J
Permanent positions. ^ . g ^ work in sales office, tyP' handling records, for outs'" ^ men. Good starting sala'''^ e<^. working conditions,	<t.
ployee benefits. 3 blocks ^ p, ' Western Ave. Burlingtof station. For interview pho'^
CAnal 6-0710
\4

HELP WANTED MALE

jp^ooooooooooooooooooooooocjoooo
ATTEiVTIOiV;
MECHANICAL ENGINEERS MECHANICAL DRAFTSMEN
FOR THE DESIGN AND DRAWING OF PORTABLE ТОО^
Can use men with limited training.
Steady employment in modern, air-conditioned offic®-
IXDEPENDEIVT Pl^EUMATIC TOOL
Write, see or call	ygO' t
753 CLAIM ST.. AURORA, ILL.	TEL. AURORA
'>0000000000000000000000000000
J