125
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Jaz sem nekoliko iz svojega nagiba, nekoliko pa na prošnjo častite zbornice predlagal to-le:
„Slavno c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic se prosi:
1.   Naj v zmislu sklepov državnega železniškega sveta od 20. maja 1884, 26. oktobra 1885 in 29. oktobra 1886 deluje v to, da se znane tarifne nejednakosti, katere oškodujejo promet mesta Ljubljane, odstranijo ali vsaj ublažijo.
2.  Naj postajo državni kolodvor Ljubljana sprejme v tarif za prevoz brzovoznega in tovornega blaga v prometu mej Trstom, Reko, Puljem, Rovinjem z jedne strani ter med postajami Divača, Celovec, Ljubno, Beljak z druge strani, od jul. 1887 pod jednakimi pogoji; ako pa radi peažne pogodbe s c. kr. priv. južno železnico ne bi bili dopuščeni jednaki tarifi od Ljubljane, kakor jih imajo druge postaje, Katere imajo kolodvore obojih železnic, potem naj slavno c. kr. glavno ravnateljstvo deluje v to pri visoki >ladi, da se
3.  sklicevaje se na sklep državnega železniškega sveta od 27. oktobra 1885 ne razširi državni kolodvor v Ljubljani, nego da se namesto tega osnuje v Šiški pri Ljubljani državna postaja za oddajanje in prejemanje blaga tako, da bi bilo mogoče mestu Ljubljani prejemati ali oddajati vozno blago od Trsta do Trsta za vsakokratne tarife drž. železnice na bodoči postaj i Šiški.
Od tarifnega odbora o tem predloženi predlogi slove:
1.  C. kr. glavno ravnateljstvo se prosi, da za vse proizvode, kateri so v prometu v Ljubljani, uvede tarif ozirajoč se na preuartovanje za Trst.
2.  Osnovati postajo v Šiški, priporoča se visoki vladi najnujneje.
Obadva predloga sta bila sprejeta v seji državnega železniškega sveta dne 31. oktobra 1887.
Če tudi se visoka vlada o tej stvari ni izjavila* nadejam se vendar, da dobodemo bržkone skoro, in sicer že s 1. jauuvarjem 1888 ugodnejše tarife za Ljubljano. Gosp. zbornični predsednik Jos. Kušar, potegoval se je za to, da se na državni železnici Ljubljana-Trbiž uvede Vozni red od leta 1884., in sicer tako, da bi vlak broj 1715 prispel v Ljubljano ob 3. uri popoludne. Na ta način bilo bi možno, da bi pošto z Gorenjskega dobivali dvakrat vsak dan v Ljubljani, kakor je to bilo že prej. Potniki z Gorenjskega imeli bi boljšo zvezo z Dolenjsko, Hrvaško in Ogersko, tudi bi to bilo od bitne koristi za goste iz teh dežel, kateri obiskujejo Bled. Ravnateljstvo
je pri tem poudarjalo, da tirolski vlak prihaja prepozno, in ker hočejo imeti zvezo ž njim v Beljaku, ne more rečeni vlak prispeti v Ljubljano pred peto uro popoludne, sicer bi se morali udeleženci tirolskega vlaka voziti čez Maribor v Trst. Kar se tiče zveze vlaka broj 1715 na progi Trbiž-Ljubijana z vlakom broj 7 na progi Tr8t-Dunaj, katera zveza se ima uvesti v Ljubljani, izrazila se je želja v seji državnega železniškega sveta dne 31. oktobra 1887, da se v korist glavnemu deželnemu mestu Ljubljani izposluje za vlak broj 1715 jednaki vozni red, kakor ga je ta vlak imel dne 20. junija 1884, ker je za potnike, dohajajoče iz Trbiža, zelo važno, da dohite ob 3. uri popoludne v Ljubljani spojni vlak, odhajajoč na Dunaj in Hrvaško, kar pa je zdaj nemogoče, ker vlak broj 1715 dospe v Ljubljauo še le ob 5. uri popoludne, v katerem času se pošta v Ljubljani ne more raznašati. Na to željo se ni oziralo.
(Konec prihodnjič.)