Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»(to 40 Din — nedeljska izdaj« celoletno % Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ui.6/111 SLOVENEC Telefoni nredništva: dnevna služba 2090 — nočna 299«, 2994 ia 2090 Uhaja vsak dan zjntraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub-Ijana št. I0.fc5() in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299} Razdoliitev kmeta Izboljšanje položaja našega kmetskega stanu je velevažen problem, ki zahteva čimprejšnje rešitve po smotreni gospodarski politiki. V okviru tega problema tvorijo gotovo najvažnejše poglavje kmetski dolgovi. Ti so postali najbolj aktualni zaradi tega, ker je prezadol-J.enost naših kmetskih domov dosegla zaradi krize tako višino, da je kmetskemu stanu radi ni/kih cen njegovih pridelkov onemogočeno plačevati obresti, dočini o odplačilu glavnice sploh ni govora. 2e drugo leto teče moratorij, toda ničesar še ne slišimo o kakšni definitivni rešitvi, ki bi bila z narodnogospodarskega stališča sprejemljiva. Moratorij sam na sebi ima pomen le tedaj, če se po njegovem poteku razmere izboljšajo, toda če 6e enostavno jjodalj-štlje, ne da bi se bil preje pokazal kak efekt, pa je to nevarno z ozirom na naš kapitalni in denarni trg. Kljub temu, da traja moratorij kmetskih dolgov že od 20. aprila lanskega leta, se razmere niso izboljšale. Medtem je padla tudi vrednost dinarja, na kar so mnogi dolžniki stavljali svoje nade iu to dejstvo celo pozdravljali. Toda pokazalo se je, da je imel ta padec vpliv le na cene industrijskih izdelkov, dočim so cene kmetijskih pridelkov ostale neizpre-meniene ali pa so cefo padle. To nam potrjuje indeks cen Narodne banke. Od avgusta lani pa do avgusta letos so veletrgovinske cene za rastlinske proizvode padle od 64 ua 49.3, zn živino in proizvode so nekoliko narastle: od 53.6 nn 95.6, dočim so cene industrijskih izdelkov narastle od 63.4 na 68.5. Še bolj razvidno je to nesorazmerje cen pri izvoznih in uvoznih proizvodih. Cene izvoznih so padle od 57 na 55.8, dočim so cene uvoznih narastle od 66.5 na 73.4. To je dokaz, da razvred noten je dinarja ni prineslo nobenih koristi dolžnikom kmetijskega stanu, ki so morali še nadalje poceni prodajati in drago kupovati. Iz tega sledi, dn se splošni položaj našega kmetijstva v zadnjih dveh letin ni izboljšal, ampak je ostal stacionaren, da ne rečemo slabši. Zato moramo tem bolj stremeti za pametno ureditvijo vseh vprašanj našega kmetijstva. Na drugi strani je zakon o varstvu kmeta zelo zapletel kreditne odnošaje v našem gospodarstvu. Zgodilo se je tisto, na kar so opozarjali poznavalci razmer in strokovnjaki že pred nvedbo tega zakona. Poostrila se je kriza na denarnem trgu, ki je dobil itak že udarec t septembru 1931, kar čutijo naprej olistoječi denarni zavodi, na drugi strani pa je bodočnost kmetijskega kredita popolnoma negotova. Lahko rečemo. Ha kmetijskega kredita od aprila lani prav za prav nič več. To je ono, na kar so zakonodajalci najmanj računali, pa je bilo vendar bistveno vprašanje. Danes ni nikjer v državi denarnih zjirodov, ki bi prihajali v po-Jtev za kmetijski kredit. Denarni zavodi tudi ne dobivajo nobenih novih sredstev, ki bi jih lahko placirali za te posle, in morajo svoje poslovanje nasprotno zmanjševati. Današnje stanje pomeni likvidacijo kreditnih odnošajev in kdo ve. kdaj bo konec tega. Kajti že smo prišli v tretje leto, odkar naši denarni zavodi ne poslujejo normalno. Da ima od tega veliko škodo naše kmetijstvo, se razume. Na mesto dosedanjih posojilodajalcev stopajo zopet oderuhi in verižniki, ljudje, ki izkoriščajo vse luknjice zakonodaje, da bi prišli do čim večjega dobička, ker je njihov riziko re-s velik. Po tem prekinjenju dosedanjih kreditnih odnošajev je torej zahtev« logike, na država na drug način poskrbi za to, da bo oživel kmetski kredit. Na mesto prejšnjega stanja dozdaj nismo dobili še ničesar novega in to ni dobro. Ponudba kapitala je skoraj popolnoma izostala. To pomeni na eni strani ustalitev obrestne mere. Obrestno mero pa bi bilo treba v interesu vsega našega gospodarstva izdatno znižati. Kolikor je še dotoka kapitala, se obrača v nekatere privilegirane denarne zavode, ki pa potem ta sredstva uporabljajo za državne finance. Tako absorbira veliki del ponudbe na kapitalnem trgu ravno država in pri tem stanju stvari ne preostaja dosti za druge povpraševalce na kapitalnem trpu- Mnogo predlogov smo čuli o razdolžitvi kmeta. Za katerega se bodo odločili merodajni faktorji? Javnosti to sicer ni znano, vendar lahko sklepamo, kaj se namerava ukreniti ali ne ukreniti, iz raznih izjav. Ker se drugo leto podaljšanega zakona o varstvu kmeta bliža koncu, je jasno, d« nam ie pričakovati v kratkem času tozadevnih odločitev. Največ zagovornikov dobiva ideja bonov, o kateri smo že večkrat poročali. Država naj bi namreč za prevzem kmetskih dolgov izdala ali v celoti ali deloma bone. Po prvotnih predlogih naj bi ti boni služili kot plačilno sredstvo, ker je pa to neizvedljivo, naj bi država prevzela samo del kmetskih dolgov in bi zanje dal a upnikom bone. Ti boni bi se za gotov odstotek dali eskonti-rati pri ka-kšni državni denarni ustanovi. V tej obliki razdolžitev sicer ne bi bila tako riskant-na za naše denar.sitvo, kot je bil prvotni predlog uvedbe bonov kot plačilnih sredstev, toda kljub temu posega v kreditne odnošaje tako, da oškoduje upnike. Upniki so sicer lahko veseli. da dobe vsaj del svojih knjižnih terjatev v likvidnih sredstvih, toda V6e to ne pomenja rešitve problema kmetskega kredita, ker pomeni taka rešitev samo likvidacijo dejanskega stanja, ne ustvarja pa nobenih novih jiodlag za ravnotežje na kapitalnem trgu. Zaradi tega je potrebno, da sc vendar enkrat začne taka gospodarska politika, ki bo v bistvenih vprašanjih jasna in dosledna. Negotovost je gotovo eden najmočnejših faktorjev, ki ovirajo zgradbo zaupanja v zgradbo našega kreditnega sistema. I,e čc lio zavladala stalnost v smernicah gospodarsko politike, je pričakovati obnove našega gospodarstva. Zato bi z veseljem podpisali, kar smo čitali pred nedavnim: Ne manjka denarja jn ^pitala, toda veselja do novih investicij in akumulacije kapitala nam manjka. To pa nam zagotovi lahko lc taka gospodarska politika, ki bo podjetnikom, od katerih je odvisen razvoj konjunkture, omogočala sigurno in stalno kalkulacija Hočemo ohranili mir — čuvali s vela prava naših narodov — ne pustimo kršiti drago kupljenih pogodb in naših mej — sodelujemo z vsemi, hi so dobre volje • svojega ne damo, tujega nočemo To je povedala Sinaja Evropi in svetu Naš vladar je v slovesno potrdit smernice naše zunanje politike Naš kralj v Carigradu Bukarešt, 28. sept. m. Jugoslovanski kralj in kraljica bosta po tridnevnem bivanju v Sinaji odpotovala v Konstanco, kjer sc bosta vkrcala na nato križarko »Dubrovnik« in se z njo odpeljal« v Varno, kjer se bosta sestala z bolgarsko kraljevo dvojica Od tam bosta nadaljevala potovanje na otok Kri. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da želi kraljevski par izkoristiti pred povratkom v domovino to potovanje za obisk Krla, kjer se bo poklonil grobovom naših bojevnikov na srbskem pokopališču na Krfu. Iz tukajšnjih diplomatičnih krogov ie tudi čuje, da se bo ob priliki tega potovanja sestal kralj Aleksander v Carigradu s predsednikom turške republike Kemal-pmio. I I. Politika miru: Ljubljana, 28. septembra. V včerajšnjem »Slovencu* smo objavili vsebino uradnega komunikeja, ki so ga izdali ministri ob zaključku zasedanj Male zveze v Sinaji, kakor tudi kratko a jedrnato izjavo, s katero je naš zunanji minister Bogoljub Jevtič označil pomen sinajskih razgovorov. Iz uradnega komunikeja odsevajo splošne temeljne črte, ne samo skupne politike vseh treh držav Male zveze, ampak tudi posameznih držav — članic. Ako torej natančno beremo to uradno poročilo, bomo takoj na jasnem glede temeljnih načel. po katerih se giblje lunauja politika naše dr-iave pod vodstvom brei dvoma najmočnejšega zunanjega ministra, ki jih je Jugoslavija imela »d časov rajnega Pašiča. Posebno veliko pozornost pa je treba polagati na sinajsko uradno izpoved, ker je bila tako rekoč sestavljena pred očmi našega kralja Aleksandra, ki je hotel brez dvoma na la način slovesno pred vsem svetom povdariti. da je zunanja politika kraljevine Jugoslavije popolnoma v skladn s njegovimi natori in da nosijo vse zamisli naše mnanje politike pečal najvišje vladarjeve odobritve. V tem duhu moramo presojati sinajski komunike, ln kaj nam pravi ta komunike? prav čisto nič niso potrebni vse dotlej, da Rim ne bo pokazal pravilnega razumevanja za stališče Male zveze t pogledu reviiije mirovnih pogodb.< Mala zveza bi radevolje sodelovala z Italijo, ona bi sodelovanje Italije pri gospodarski obnovi podonavskih dežel iskreno pozdravila, toda kaj pomaga, ko pa italijanska vlada še ni dokazala, dn ji je kaj ležečp na gospodarski obnovi, marveč, da zasleduje politične cilje, v katere se mi ne uioremo spuščati. Kakor hitro pa bo italijanska tunanja politika zavrgla vse avanturistične načrte o kakšnih revizijah meja v prilog tej ali drugi državi, bodo zununji ministri Male iveze ali skupno ali vsak zase takoj pripravljeni, da se spustijo ■ Mussolinijem v odkritosrčne razgovore za gospodarsko obnovo podonavskih dežel. Dotlej pa ne! To je bilo treba jasno povedati in prisotnost jugoslovanskega kralja je dala izjavi vso potrebno jasnost glede tega. Mi mislimo, da se n e motimo, če v tem delu sinajskegu komunikeja laslrdimo odločni in precizni duh našega zunanjega ministra Jevtiča, ki je ie en krat imel priliko, da povdari, da onega, ki ima pravico ia seboj, ni strah. Jasno, nekolebljivo stališče v pogledu revizijoni-stičnih načrtov v Podonavju in kjerkoli drugod, je edino zdravilno sredstvo, ki bo napravilo konec tavanjem in zakulisnim računom. Sinaja je to dej-»ivo pribila. Naj ostane pribito. Moramo podpirati vsa stremljenja za splošno pomiritev in sporazum Prvič nam pove, da je naša jugoslovanska politika politika miru. Naša drtava teli mirnega so-iitja z vsemi državami. To je dokazala ie neštetokrat in dokazuje prav posebno sedaj, ko se vršijo zopet razorožitvena pogajanja in je naša vlada zavzela miroljubno stališče, >da je treba podpirati vsa stremljenja ia splošno pomiritev in sporazum med narodi.« Mala zveza, torej tudi naša država, je stopila pogumno ob stran francoskih in angleških prizadevanj, da se podpiše splošna razorozitvena pogodba, toda seveda ne i zavezanimi očmi, ampak pod pogojem, da se vrši nadzorstvo nad oboroževanjem onih, ki se za mir niso tako iskreno is-javili, kakor smo se mi. kajti mi hočemo mir v neomejenem lastništvu tega, kar je naše, mir v neoviranem uživanju naše posesti. Mir pa, ki hi zahteval od nas življenjskih žrtev, ni mir, U ampak suženjstvo, ki ga moramo zopet t imena miru odkioniti. Iz tega osnovno miroljubnega razpoloženja so ministri Male zveze tudi >s posebnim ladovoljslvom vzeli na znanje ugodne sadove, ki so nastali po sklenitvi pogodbe o nenapadanju s sovjetsko Rusijo,« ker se je na ta način slovesno pomirilo velikansko ozemlje evropskega vzhoda in so si države podale roko, da ne bodo na noben način motile druga druge v njihovi posesti. Daleč od tega, da bi hotele ogrožati kogarkoli, so one odložile vsako oroije, da dajo s tem vzvišen zgled tudi drugim državam, na kakšen način je edino mogoče ohraniti harmonično sožitje med državami Evrope: d a spoštujejo druga druge lastnino. — Vladarji so v Sinaji tudi slovesno ratificirali pogodbe t Rusijo. If. Podonavie: Nedotakljivost mirovnih pogodb - sodelovanje na gospodarskem polju" Drnglč so ministri Male iveie pod očmi vladarjev Jugoslavije in Romnnije temeljito prončili vprašanje Podonavja in sodelovanja podonavskih držav. Prav je, da je Mala zveza zopet izjavila, »da ji ni treba v tem pogledu izpreminjati svoje dosedanje politike in načrtov,« ker Mala zveza je emi-nentno podonavska ustanova, ki obsega tri petine podonavskega ozemlja, in se zato smatra za poklicano, da uveljavi glede Podonavja svoje lastno stališče. Stališče pa. ki ga tako t Podonavju kakor kjerkoli drugod ncomahljivo zagovarja naša znna-nja politika jc, da je treba najprej spoštovati vse mirovne pogodbe, ki so v imenu naravnih pravic razmejile Podonavje tako, kakor je dandanes. Kdorkoli bi poskušal eksperimentirati po podonavskem ozemlju z odkritimi ali zahrbtnimi nameni, da razdira zgradbo mirovnih pogodb, U je mednarodnopolitični šarlatan, ki se igra s ognjeni. Podonavskega vprašanja t smislu revizijskih avantur ni. to je Mala zveza, »kupina 50 milijonov ljudi, ponovno izjavila v Sinaji v prisotnosti dveh vladarjev zavezniških držav, ko je rekla, »da podčrtava svojo politiko glede nedotakljivosti pogodbe, istočasno pa tudi izpovedala. »da je pripravljena sodelovati s svojimi sosedi na gospodarskem področju.« To je jasna, zelo jasna linija. Dokler bodo nekateri šarili okrog s političnimi načrti o obnovi Podonavja, bodo naleteli na miren, a jeklen odpor Male zvezo, kakor hitro pa bodo naši sosedi in tudi druge evropske velesile priznale, da političnega problema v Podonavju ni. bodo pa pri Jugoslovanih, Romunih in Čehoslovakih naleteli na najbolj prijateljsko razpoloženje, na stegnjene roke, priprav- Iz vseh navedenih razlogov je polrebno. da dobimo čimprejšnjo definitivno rešitev vprašanja kmetskih dolgov. Od definitivno rešitve tega vprašanja ie odvisna usoda našega denarnega in kapitalnega trga. ki se nahajata danes brez kompasa v valovju krize. Od razvoja na denarnem in kapitalnem trgu je odvisen razvoj našega gospodarstva sploh. Šele ko bodo osnovna vprašanja v narodno gospodarskem smislu ugodno rešena, lahko mislimo na izboljšanje sedanjega ne lahkega položaja v našem gospodarstvu. O. Ijene, da i vsemi silami pomagajo z gospodarskimi reformami in sporazumi ustvariti gospodarsko blagostanje po vseh državah, ki jih napaja Donava. Z Italijo razgovori niso potrebni dokler ne kaže razumevamo za naše stališče o nedotakljivosti mej Značilen je v tem pogledu uradni komunike, v katerem so ministri Male zveze nedvoumno zavrnili vse govorice o potovanju dr. Beneša kot zastopnika Male zveze v Rim, češ da zastopnikom Male zveze razgovori s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem Zunanji minister B. Jevtič S Poljsko nas veže načelo t Svojega ne damo, tujega nočemo! Da bi ne ostalo ničesar prikritega glede zunanje političnih smernic držav Male zveze, so se ministri tudi z veliko iskrenostjo bavili z vprašanjem Poljske in njenimi interesi v Podonavju. Poljska država se bo, kakor mi, kakor Romunija in Češkoslovaška s svojimi prsmi borila za sleherno ped svoje zemlje. Tudi ona si je osvojila načelo, ki ga je v nameni parlamentu slovesno postavil zunanji minister Jevtič: »Svojega ne damo, tujega nočemo !< in zato jc čisto naravno, a razen tega še Avstrijo in Madjarsko. Vloge so bile razdeljene, kot je izgledalo, definitivno. Toda med tem so se pojavili na obzorju novi izgledi za Francijo. V Ameriki je bil izvoljen Roosevelt, naslednik politike velikega \Vilsona. — Francija je u|>ala, da ji prihaja preko Oceana nov zaveznik proti Nemčiji. V Rooseveltu je videla Francija poosebljeno svojo tezo: najprej kontrola, nato šele razorožitev. To je bil prvi vzrok, da je Francija nekoliko zrahljaln svoje zveze do Poljske. Drugi vzrok, da so se ohladili odnosi med Poljsko in Francijo, je bilo italijansko zbližanje s Francijo ter de Jouvenelova misija v Rimu. Nato je sledil še Irancoski pristanek na pakt štirih zapadnih velesi. Ta pakt je imel posledice, ki jih Irancoski jio-lUični krogi niso pričakovali: odnosi med Poljsko in Francijo so se nekoliko ohladili. Poljska je tedaj sklenila, da vodi svojo lastno zunanjo politiko ter se je nalahno obrnila od Francije proti vzhodu lo svoje velike sosede sovjetske Rusije. Nato je nastala v splošni evropski politični konstelaciji lova bistvena politična izprememba. Francoski ra-iikali. ki so sprevideli iluzije, katerim so se bili ■dajali, so po rimskem paktu dosegli pravo po-iezo/ po zgledu Poljske je tudi Francija pričela iprejemati rusofilsko orijentacijo, katero sedaj Francija priznala veliko mirovno vlogo Poljske smatra za pravilno, odkar je Hitler prekinil odnose s sovjeti. Rusofilsko usmerjenje postaja sedaj v Franriji vedno bolj popularno. Herriotovemu obisku je sledil obisk aktivnega ministra Cota in za njim se bodo pričela v Parizu irancosko-sovjetska trgovinska pogajanja, kar naj privede do nadaljnjega političnega zbližanja. Nato se je približal konec letnih počitnic in zopet se je pričelo baran-tati i razorožitveniini formulami. Francija, ki je spoznala, da ne more več računati na podporo Anglije in še manj Italije, se ie zbala, da ne bi ostala sama s svojim stališčem v ženevi. Zato jč zopet pričela iskati podporo pri državah srednje in vzhodno Evrope. Daladier je poslal že 9. junija svojo izjavo v Varšavo kot odgovor na poljsko adreso, v kateri je naglašal, da Poljska preveč polaga na vprašanje svojega prestiža. Na drugi strani je zopet poskušal s svojo podporo navezati Poljsko na sebe. Tako se je rodilo pariško potovanje zunanjega ministra Becka. Poljski zunanji minister je bil posebno povabljen od strani francoske vlade in je bil tudi program razgovorov že vnaprej določen. Tisk je primerno pripravil javnost na potovanje poljskega zunanjega ministra v Pariz, tako da je vse izpadlo zelo lejx> in da je obisk dobil primerno vrednost. Kaj naj pomeni to nenadno in nenavadno zanimanje Francije za Poljsko? Francija išče novega zaveznika na vzhodu. Ta zaveznik, ki bi Franciji tudi v sili ne odpovedal, je Rusija. Rusofilski kurz francoske politike išče pot preko Poljske, ki je politično in gospodarsko dobro urejena in vsebuje poleg vseh drugih političnih kombinacij naslonitev na Francijo v slučaju nevarnosti. Sodelovanje Poljske in F'rancije v mednarodni politiki je potemtakem skoraj neizbežno. To je tudi premagalo vsako drugo naziranje, kajti pn poljskih izjavah je prišlo do Borkovpga obiska v Parizu v zelo resnih trenutkih zunanje-političnega položaja. — W. R. Problem razorožitve: Fronta proti Nemčiji Pariz, 28. sept. b. Pertinax podaja v »Echo de Pariš« svoje vtise o stanju razorožitvenih pogajanj v Ženevi. Glavni problem pogajanj je v tem, če bo velesilam sploh uspelo, da se sporazumejo o raz-»rožilvenem vprašanju in tako rešijo konferenco. Splošno razpoloženje in upanje na uspeh je zelo minimalno. Optimizma ni skoraj nikjer, pesimizem pa še ni izbruhnil na dan. V glavnih vprašanjih se je sicer dosegel sporazum med Francijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami o avtomatični oborožitveni kontroli ter o poskusni dobi. O sankcijah, ki bi te sporazume lahko zavarovale, pa noče Anglija ničesar slišati. Pertinax veruje, da bi Paul-Boncour v tem oziru lahko nekoliko popustil, toda za njim je še Daladier, ki noče odstopiti niti za las in ki bo popolnoma gotovo v odločilnem trenutku stopil v ospredje. Pertinax očita Italiji, da ne vodi iskrene politike in podpira Nemčijo pri njenem tajnem oboroževanju že sedaj in jo bo podpirala še preden bo potekla poskusna doba, ki jo Italija že itak skuša zmanjšati na minimum. Sedanji Nemčiji, ki se brezobzirno oborožuje in ki je že sedaj oborožena do zob, ki jc bolj imperialistična in bolj bojevita kot kdajkoli pod carskim režimom, se ne sme dati nobenih koncesij. Gobbels pere Nemčijor „Nemčija je za mir1" Ženeva, 28. sept. (a) Nemški propagandni minister Gobbels je nocoj sprejel zastopnike mednarodnega tiska. Gobbels je rekel: Mi ne vladamo niti brez ljudstva, niti proti ljudstvu. Izvajamo le njegovo voljo. Zatem je Gobbels poudaril, kolikšno uslugo je Nemčija storila celokupni Evropi. Nacionalni socializem je zgradil nasip proti anarhiji in kaosu. Ce bi bila Nemčija padla, potem viharja ne bi bili nikjer mogli ustaviti in vsa zapadna civilizacija bi bila propadla. Hitler sani je sodeloval v vojni in zato mu je treba verovati, kadar govori o miroljubni volji sedanje Nemčije. Toda Nemčija je hkratu v pravu, ko zahteva zase obrambna sredstva za svojo varnost. Prav tako pa želi Nemčija odkritosrčno sodelovati z vsemi drugimi narodi pri reševanju velikih vprašanj. Nemčija, je končal Gobbels, je iskreno za evropski mir. Dunajska vremenska napoved: Možne so lahne motitve lepega vremena in večja oblačnost, brez znatnih padavin. Volitve v Delavsko zbornico Vsi zoper nas Avstrijo skrbi gospodarstvo in nikakor ne politika Dunaj, 28. sept. (a) Kancler Dollfuss je dal dopisniku »Neue 1 reie Presse« izjavo, ki dopolnjuje njegov včerajšnji govor v Ženevi. Dolliuss tiaglaša, da so glavne skrbi avstrijske vlade jx>-svečene v prvi vrsti gospodarskim vprašanjem, ne pa poliličnitn. Zlasti gre za čim širšo izvedbo sistema preferenčnih dogovorov v Srednji Evropi, ki jih je prijx>ročila že konferenca v Stresi. Mi želimo, nadaljuje Dollfuss, da postanejo streški sjio-razumi dejstvo in da velesile opuste svoje pomisleke proti temu sistemu, ki predstavlja najhitrejšo in najzanesljivejšo pot za obnovo gospodarskega reda v jx>dunavskih državah. Vlada vidi v previdni gospodarski politiki in konsolidaciji najboljše jamstvo za neodvisnost Avstrije. Naposled izjavlja Dollfuss, da bo energično zatrl sleherni jx>skus sabotiranja dela njegove vlade. Starhemberg se uk!onil DoUfussu Dunaj, 28. sept. b. Vodja Heimvvehra, knez Starhemberg je izdal oglas, v katerem izjavlja, da ves Heimvvehr brez razlike struj z vsemi svojimi formacijami preide v patriotično ironto, ki jo vodi dr. Dollfuss, in sicer zaradi tega, ker so se pri rekonstrukciji vlade izpolnile vse zahteve Heimvvehra. Istočasno se raznušča Heimatblok. Razlika med Hei-matblokom in lieimvvehrom je v tem, da je Heimvvehr miličniška organizacija, medtem ko je Heimatblok organizacija narodnih jx>slancev. Za volitve v Delavsko zbornico se je razvila silno ostra borba, ki pa ie prestopa meje dostojnosti. Pri tej borbi pa je najbolj značilno to, da so skoraj vsi napadi naperjeni samo zoper naše »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« v Ljubljani. To dejstvo dokazuje, da je bilo naše društvo silno potrebno in da se našega nastopa vse nam nasprotne organizacije — zelo bo^e. Slovenski nameščenec in nameščenka sta iz-pregledala. Ne bosta se dala še dalje voditi za nos od raznih »nevtralnih« organizacij, ki so v veliki milosti pri »Jutru« in »Slov. narodu«. Posebno začudenje in zgražanje vzbuja postopanje Društva bančnih uradnikom, ki bi resnično moralo ohraniti svo;o nevtralnost, pa se je združilo z narodno socialistično in napredno »Zvezo društev privatnih nameščencev«. Ali je to nevtralnost? Ali ne bi bilo bolje, da ali bančno društvo samo postavi svo,'o kandidatno listo ali pa pusti članom proste roke pri glasovanju za Delavsko zbornico. Seveda je za člane bančnega društva, ki izpovedujejo krščan- ski svetovni nazor, položaj popolnoma jasen. Društvo, ki je včlanjeno v II. internacionali (socialistični), doma pa paktira z nacionalisti, ki so največji nasprotniki socialistov, pač ne more vzbujati posebnega rešpekta v javnosti in pri svojem članstvu. Do 2. oktobra 1933 morajo zahtevati glasovnice vsi tisti, ki stanujejo v onih zdravstvenih okrožjih OUZD, za katere je izrečno odrejeno, da tam ne bo volišč. To so sledeča zdravstvena okrožja: I. (iz Štajerske): Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Loče, Vitanje, Ljubno, Gornji grad, Sv. Peter pod Sv, Gorami, Kozje, Bi-zeljsko, Pragersko, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Lendava, Beltinci, Križevci, Cankova, Središče ob Dravi; II. (iz Kranjske); Lukovica, Motnik, Dobrova, Ig, Fara pri Kočevju, Sodražica, Kranjska gora, Planina pri Rakeku in Kostanjevica. — Volivci, ki spadajo v navedena zdravstvena okrožja, morajo brezpogojno voliti pismeno pri glavnem volivnem odboru v Ljubljani. Iz društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani, , K občinskim volitvam Občinske volitve v Dravski banovini na konferenci v predsedništvu vlade Belgrad, 28. sept. AA. Predstoječe volitve v Dravski banovini so izzvale veliko zanimanje med prebivalstvom. To zanimanje je pobudilo proti-režimske elemente, da so otvorili borbo proti nespremenljivim smernicam državne in nacionalne j>olitike. Zlorabljajoč z zakonom zajamčeno in po kraljevski vladi zaščiteno svobodo volitev, delujejo ti elementi z vsemi sredstvi prejšnjega partizanskega terorja ter skušajo šariti fantastične vesti, kakor da bi bilo mogoče, da se omaje tisto, kar je neomajno namreč, da se politično življenje nikoli več ne more vrniti na versko in plemensko razdvojenost. Toda vsi jugoslovanski nacionalni krogi so odločeni, da se postavijo odločno na branik politike državnega in narodnega edinstva in da branijo svobodo volitev proti vsakemu terorju, pa naj pride s katerekoli strani. V tej zvezi je bila danes v predsedništvu vlade konferenca, katere so se udeležili ministrski predsednik dr. Srskič, predsednik JNS Uzunovič, ministri dr. Kramer, Pucelj in Lazič ter ban Dravske banovine dr. Ma-rušič in njegov pomočnik dr. IPirkmajer. Na konferenci so bili sprejeti ukrepi glede postopanja pri tem vprašanju. Na konferenci so nadalje razpravljali o nujni pomoči in javnih gradnjah za obnovo poplavljenih krajev v Dravski banovini in so bili sprejeti temu primerni 6klepi. Združene občine Prihajajo vprašanja, kako naj združena občina vloži kandidatno listo. Ali eno listo za celo občino, ali za vsako bivšo občino posebna lista. Združena občina mora vložiti samo eno listo za vse prejšnje občine. Volivne imenike in kar je potrebno za občinske volitve, ima tako zvana orga-nizujoča občina, t. j. tista občina, ki je po številu prebivalstva od vseh združenih občin najmočnejša. Zakon določa, da mora v združeni občini od prejšnjih občin ali od delov prejšnjih občin, biti na kandidatni listi v prvi tretjini odborniških mest najmanj f» en kandidat in en namestnik. Pravično in pametno pa je. da se določi število kandidatov sorazmerno f>o številu prebivalstva ali po številu volivcev. Nosilec liste naj bo po možnosti na sedežu občine, kakor je sedaj določen, drugi odborniki pa se razdelijo med prizadete prejšnje občine, ki so sedaj združene v eno. Naj navedemo v boljše razumevanje ta-Ie primer: Prejšnja samostojna občina B je sedaj priključena občini S in se sedaj obe občini imenujeta občina S. Prejšnja občina S ima približno 350 volivcev, prejšnja občina B pa približno 2S0 volivcev. Sedež sfeupne občine S je v S. Kandidatna lista naj bi se sestavila tako, da dobi prejšnja občina S župana oziroma nosilca liste, prejšnja občina B pa njegovega namestnika in potem tako dalje, en kandidat iz občine S in naslednji zofiet iz občine B. Nekatere bivše občine mislijo, da bodo dobile v novem občinskem odboru močno zastopstvo, če Potresi v Italiji Rim, 'J8. sept. (a.) ..isti poročajo iz Chietija, da se je davi ob 2 začutil na vsem področju, kjer je bil potres 27. t. m., nov potres vendar ni v Chietiju samem napravil nobeno škode in tudi človeških žrtev ni zahteval. Pač pa je prizadela občina Civitella-Messer-Raimondo in nekatere druge, kjer je mnogo hiš poj>okalo. Bilanca potfesa dne 27. t. m. je tale: V Chietiju je poškodovanih mnogo hiš, med njimi justična jialača in mestna hiša ter več cerkva. V Lami Pe-ligni je j>otres uničil okoli 200 hiš, 200 jih je poškodoval; v Zeligni je uničenih 70 hiš, 200 pa j>o-škodovanih- V Civitelli-Mes.ser-Piimon.lu 50 odnosno 100; v Fara San Martinu 10 odnosno 200. V ostalih občinah je potres uničil kakih 50 hiš. fiostavijo vsaka svojo listo in potem po številu oddanih glasov oziroma izvoljenih odbornikov sestavijo občinski odbor. To je popolnoma napačno. To je bilo mogoče pri prejšnjih volitvah po prejšnjih zakonih, da so se liste med seboj vezale. Po sedanjem zakonu pa je to popolnoma nemogoče. Ce bi n. pr. v gornjem primeru jx>stavila bivša občina S svojo listo in bivša občina B tudi svojo listo, jx>tem bo dobila občinski odbor v roke tista lista oziroma tisti del občine, ki bo pri volitvah zmagal. Nemogoče bo v novi občini gospodarstvo, če bi bila v občini velika večina samo iz ene od prejšnjih občin in bi druga ostala skoraj brez zastopstva. Važno pa je, da imata obe bivši občini primerno zastopstvo v novem občinskem odboru tudi zaradi tega, ker p>o sedaj veljavnem občinskem zakonu občinski odbor z večino odloča, kako se v bodoče občine spajajo ali razdružujejo. Kandidati na skupni listi obeh bivših občin se med seboj že pred volitvami lahko dogovorijo, da bodo v tem pogledu složno delali. Vprašanja in odgovori Predstavnik in volivni odbor. (G. P. š.) Vpra* šate, če sme biti predstavnik in njegov namestnik istočasno član volivnega odbora? Član volivnega odbora ne more biti predstavnik in tudi ne namestnik. Naloga predstavnika liste je, da zastopa interese liste in aa za svojo listo doseže vse, kar je po zakonu dovoljeno. Naloga člana volivnega odbora pa je, da dela strogo po zakonu za vse Tiste enako. Član volivnega odbora je uradna oseba v tem pogledu in ne sme biti pristranski ter ne sme zastopati interesov ene ali druge liste. Domovinska pravica in kandidatura. (K. J. H.) Ce kdo stanuje stalno najmanj 10 let v občini, pridobi po zakonu članstvo te občine. Tako pravi zakon. Merodajno je le to, kar določa zakon, ne pa, kar govori vaš sedanji župan. Zato lahko kandidirate na kandidatni listi za občinskega odbornika in Vam ni treba še le prositi pri občini za domovinsko pravico, ker bivate že nad 12 let v tej občini, in uživate vse častne pravice in niste v sodni preiskavi ali jx>d obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Zakupnik ribolova in kandidatura. (A. M. M.) Zakupnik občinskega ribolova lahko kandidira. Samo ena kandidatna lista. (J. P.) Ce ie vložena samo ena kandidatna lista, se morajo volitve prav tako vršiti. Lista ne sme biti vezana na kako stranko, ker zakon določa, da se lista imenuje po nosilcu. Pri občinskih volitvah ni nikakih državnih list, ampak so le osebne liste. Ce hočete, pa lahko imenujete vse liste državne, ker na vseh kandidirajo samo državljani. Vsa oblaslva pa so dolžna enako podpirati vse državljane, ki kandidirajo in ne sinejo delati nikakih izjem, ker zakon velja za vse. Ali more notar kandidirati na prvih šestih mestih kandidatne liste? Na to vprašanje daje kr. banska uprava dravske banovine to-le pojasnilo: Notar jc javni funkcionar in oseba javnega zaupanja, ni pa javni uslužbenec. Zato ni nikakega zadržka proti temu, da postane predsednik občine ali član občinske uprave. Poljska— Rusija Krakov, 28. sept. b. Krakovski listi poročajo, da bo zunanji minister Beck najbrž takoj, ko se vrne iz Ženeve, odpotoval v Moskvo, kjer se bo pogajal o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo Poljsko. Basil Zackarov umrl Dunaj, 28. sept. c. »Neue Freie Presse« poroča iz Londona, da je tam umrl večkratni milijarder Basil Zacharov v 84. letu starosti. Ni je bilo revolucije v vzhodnem Sredozemlju in v Aziji, ki je ne bi financiral ta jjoangleženi židovski Rus. Dr. Srkulj v Sloveniji Belgrad, 28. sept. (a) Danes je odpotoval v dravsko banovino minister za gradnje dr. Štefan Srkulj, ki si bo na potovanju po dravski banovini ogledal ceslc in objekte na cestah, ki jih je prizadela povodenj. Z ministrom sta odpotovala tudi načelnik hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva in šef kabineta. Kmetje ob italifanshi me:i, pozor! Belgrad, 28. sept. (a) Kmetijski minister je na prošnjo kr. banske uprave dravske banovine odredil, da se mimo pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja od 21. oktobra 1931 dovoli prenos krompirja iz Italije jugoslovanskim dvolastnikom na meji, ki imajo svoja posestva na italijanskih tleh. Ta krompir ni treba da bi bil odpravljen s certifikatom o izvoru in zdravstvenem stanju, ki ga izdajajo italijanski uradni organi za lilopatološko službo. Prav tako ni treba, da bi ga pregledali organi jugoslovanskih kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj. Osebne vesti Belgrad, 28. sept. m. Na filozofski fakulteti v Ljubljani jc postavljen za docenta geologije in paleontologije v 6. pol. skupini dr. Ivan Rakovec, dosedanji asistent iste filozofske fakultete. — Premeščena je učiteljica Zlata žgur iz Kale v Preko. — Upokojen je dr. Franc Kotnik, profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Zborovanje gostilničarjev Belgrad, 28. sept. m. Tu so danes zasedali za. stopniki gostilničarjev iz vse države, ki so ustanovili Zvezo gostilniških združenj kraljevine Jugoslavije. Skupščini je prisostvovalo nad 80 gostilničarjev iz vse države. Pretresala so se razna stanovska vprašanja. Sprejela se je tudi resolucija, v kateri gostilničarji zahtevajo, da sc morajo vsi gostilničarji včlaniti v skupno gostilničarsko združenje. Zato mora Zveza gostilničarskih združenj sodelovati tudi pri današnjih spremembah in dopolnilih obrtnega zakona, kjer bo zavzela stališče, da naj se spremene določbe člena 365 in ostalih v pogledu včlanjenja v gostilničarsko združenje. Zveza bo prav tako zahtevala, da se v obrtnem zakonu posebej določi, da sc morajo gostilničarji včlaniti v posebno skupno stanovsko združenje. V smislu zahtev, ki so bile izražene na današnjem občnem zboru, bo odbor zveze napravil potrebne korake v linančnem ministrstvu, da se ne bodo zviševale razne dajatve na gostilniške obrti. Ker so pa nekateri davki na zgradarino v mnogih krajih previsoko odmerjeni, bo novi odbor skušal doseči tozadevno revizijo. V resoluciji zahtevajo nadalje, da se storijo potrebni koraki na pristojnih mestih, da se že končno s posebnimi predpisi določi, kako in v kakšni višini se mora plačevati avtorski honorar za glasbene prireditve, ker dosedanji načrt pobiranja tega honorarja ni praktičen in povzroča samo velike težave in izgubo. Občni zbor Zveze gostilničarskega združenja je sklenil nadalje, da intervenira na merodajnih mestih, da se prepove oddajanje privatnih sob v najem in hrana v privatnih stanovanjih, ker tako postopanje prizadeva gostilničarjem veliko škodo, zlasti v turističnih krajih. Resolucija nadalje zahteva, da se naj prodaja vina vrši v mejah zakona. V smislu sprejetih resolucij bo novi odbor zveze v sporazumu z ostalimi gospodarskimi organizacijami pokrenil vprašanje revizije zakona o nabavljalnih zadrugah državnih uradnikov, ki naj sc na njihovo zahtevo revidira v toliko in v tem smislu, da se ukinejo vsi privilegiji glede davkov in prevozniških tarif. Na koncu je bil izvoljen nov odbor, kateremu predseduje Mihajlo Nikolič iz Belgrada in v katerega je bil med drugimi izvoljen tudi Ciril Majccn iz Ljubljane. Zagrebška vremenska napoved: To večini jasuo z lokalno naraščajočo oblačnostjo. Kjer so se valite vode iz vse Slovenije Pogled od Krike vari proii Brežicam; ob strani se Je vidi poplavljena cesta. Foto Bavec, Brežice. ALB U S terpentinovomilo^ Brežice, dne 26. sept Katastrofalna povodenj je za nami. Bili I smo očividci ogromnih mas vode, ki se je valila [ mimo nas v teli dneh, kajti prav tu se je valila glavna vodna sila iz vse Slovenije. Očividcu 6e ! nudi grozna slika razdejanja in pustošenja te i poplave v naši okolici, ki doslej še ni doživela i takega .azdejanja po vodi in v takem obsegu. Ce pogledamo danes, ko je voda že precej upadla, po vaseh in krajih, šele vidimo grozna razdejanja. Krška vas pri Brežicah, ki je bila dva dni odrezana od sveta, je hudo trpela od sicer mirne in prijazne Krke, ki je pa sedaj zdivjala in se razlila čez polja in grozeče uničevala vse, kar je dosegla. V nižje stoječih hišah je stala tudi nad t m visoko, skoro povsod pa v kleteh, in uničila mnogo vrtov. Njeni valovi so butali tudi ob staro vaško lipo v vasi, česar ne pomni še nihče. Svoj vrhunec je pa dosegla v nedeljo zjutraj, ko se je pod njeno silo zrušil nad 80 m dolgi leseni most, čez katerega vodi glavna drž. cesta Zagreb—Ljubljana, tako da se sedaj vrši promet po lokalni cesti skozi Vel. Malence in Cerklje, osebni pa s čolni. Večino odnešenega mostu je voda pozneje naplavila v vrbini pri Čatežkih toplicah, \ake 3 km od Krške vasi, tako da ga bo mogoče kmalu zopet spraviti na staro mesto in za silo popraviti. Živo 6e pa že čuti pomanjkanje tega mostu in bo treba v kratkem sedaj misliti na zgradbo novega že projektiranega železobetonskega mostu, proračunanega na 3 milijone dinarjev. ed najbolj prizadete vasi ob Savi pn spada brezdvomno vas Mostec na levem bregu Save, katera je bila dobesedno zalita z vodo, razen par hiš, in skozi katero je voda drla z .vso silo. Tn ie bila voda za 12 cm višja kakor leta 1923. Nekatere hiše so bile skoro do strehe v vodi, ravnotako je bila voda nad 1 m visoka v mali podružnični cerkvi. Ljudje so v zadnjem trenutku rešili, kar se je dalo, v bližnjo vas Sela. Vso nesnago, ki jo je voda nosila s seboj, je puščala po hišah in poslopjih, tako da ljudje z grozo zro na upostošena bivališča. Po mnogih hišah je voda dvignila pode in nanesla blata, da ga morajo z lopatami spravljati iz hiš. Del vasi jc še danes pod vodo. Pripomniti je treba, da ima vas Mostec najnižjo lego ob Savi in je •fl že ob najmanjši poplavi del vasi v nevarnosti. Iz Mosteca vodi brod čez Savo v Čatežke toplice, kjer je tudi nje dosegla voda in vdrla v poslopja nad 1 m visoko. Veliko strahu so prebili prebivalci v noči med soboto in nedeljo, ko je voda vedno naraščala in so jih morali s čolni reševati ter jim dovažati hrano, ker so bili popolnoma izolirani od ostalega sveta. Močno je bila prizadeta tudi vas Trnje enako ob cesti Brežice—Dobova. Tudi tu je stala voda po hišah nad 1 m visoko. Če greš danes po cesti, voziš se težko, vidiš povsod, kako ljudje sušijo premočeno pohištvo in čistijo blato. Tudi cesti voda ni prizanesla in je povsod, kjer je drla čez njo, močno poškodovana. Gornja plast ceste je vsa posneta in odnešena, vsa cesta pa preprežena z globokimi jarki, ki jih je voda skopala, kamenje pa nanesla na njive in travnike. Povsodi ob cesti se ti nudi pogled na opustošene vrtove in podrte plotove ter uničena polja. Tudi je voda med Trnjem in Mostecom segla celo do železniške proge. Promet po cesti med Brežicami in Dobovo še vedno ni mogoč. Nadalje sta močno trpeli tudi vasi Miha-lovec in Loče na levem bregu Save pri Dobovi, predvsem Mihalovec, ki je bil popolnoma odrezan od glavne ceste in Dobove. Povsod je voda dosegla višino do t m in še več po hišah. V Dobovi je voda prišla celo do sejmišča kot še nikoli. K sreči tu ni bilo nik jer večjih nezgod, ali celo žrtev, kljub temu. dn so ljudje povsod reševali z največjim naporom in celo v trdi temi na zasilno zbitih splavih in malih čolnih. Ta samo bežen pregled po vaseh je pretresljiv, kaj šele, ako se ozremo po polju od Skopic in Krške vasi. vse doli do Dobove in še dalje. Uničena skoro vsa koruzna posetev, ki je eden glavnih pridelkov našega kmeta. Poleg tega pa V6i jesenski pridelki, predvsem ajda. Povsod so njive polne nano.šenega blata in kamenja in mestoma je voda odnesla rodovitno zemljo. Ravnotako tudi travniki. Z žalostjo gleda ljudstvo na svoje uničene nade in zastonjski trud s skrbjo v srcu, kaj bo. če ne pride pomoč in to izdatna, kajti uničeni so večinoma tudi že spravljeni pridelki in krma za živino itd. Škoda, ki se še ne da popolnoma preceniti, gre v ogromne vsote. Struško jezero Ravnatelj Konzumnega društva g. A. Koc-mur, ki je včeraj obiskal po povodnji najbolj prizadeti kraj Struge na Dolenjskem, nam poroča: Voda je za I meter upadla, vendar je še večina hiš pod vodo do slemena, druge celo čez sleme. Promet med hišami 6e vrši deloma s pontonom (vojaškim železnim čolnom), deloma s splavi, katere so si ljudje v sili sestavili iz poljubnih desk. katere so dobili pod roke. Pod vodo je tudi poštni urad. Struge so bile do srede 27. sept. brez vsake poštne zveze. V četrtek 28. sept. je poslala poštna uprava z avtomobili nov poštni materijal, ker je vsa zaloga tiskovin in knjig pod vodo in nerabna. Deloma je pod vodo tudi nova še ne dograjena šola. Z vozom je mogoče v Struge le po stari cesti, ki pred vasjo zavije navzgor in pride ven pri stari šoli. Ljudje stoje ob bregovih novega jezera in čakajo, kdaj se voda umakne, da bodo mogli zopet do svojih domov. V župnišče in konzum, ki leži nasproti župnišča, moreš priti s splava, po lestvi sKozi okno prvega nadstropja, ker je pritličje še vedno pod vodo. Voda je nustopila tako naglo in nihče ni mogel vedeti, da bo nastopila tako visoko, zato so zložili blago na višje položaje. Po/neje pa, ko je voda naraščala še višje, je bilo pa reševalno delo nemogoče. Ljudje žive večinoma ob kruhu, katerega jim dona.ša pomožna akcija, in so porazdeljeni po višje ležečih vaseh. Kraj Struge je bil siromašen že doslej, sedaj so pa ubogi ljudje ob ves pridelek, vso hrano, obleko, opravo, rešili so le golo življenje. Pomoč je kar najnujnejša. Lani suša — letos voda Narasla Krka (proti vasi DoL Pirošica). Cerklje ob Krki, 27. sept. Počakali smo, da so vode zopet stekle nazaj v svoje struge in sedaj šele poročamo o povodnji. — Voda ie stala 520 cm nad normalo. — Prav to polje, ki je sedaj bilo pod vodo in je vso uničeno, pa je lani ob grozni suši bilo edino, ki je suši moglo kljubovati. Česar ni torej zagrabila lani suša, je zagrabila letos voda. Nič ni vesel pogled v bodočnost. Dobro je pri vsej nesreči to, da je tu soj most čez Krko ostal! Čez ta most se sedaj vrši tudi ves promet med Novim mestom in Brežicami, ko je v Krški vasi most voda snela. Snela je vrhnji del in ga odnesla v čateško vrbino, kjer So rra našli kar skoro neokrnjenega. Ker smo na vulkaničnih tleh. smo bili v strahu, da bodo k povodnji pritisnili tudi potresi. Pa ni bilo veliko .ko je v nedeljo zvečer ob 10.40 le nekoliko po/ibalo. Vode, ki so bile od onih v letu 1923. za več kot pol metra višje, so skoro odtekle, naj se odpro vrata barke in naj izleti eolobček z olikovo vejico kot znanilec miru. in sprave ter obljube, da ne bo več povodnji nad to lepo našo domovino. Besneči potok Rac/ulja Škocjan, dne 25. sept. V noči od petka na soboto, je zadela Škocjan velika nesreča, voda je zalila ves spodnji del vasi, ki leži ob potoku. Radulji. Ob 6 je narastel potok približno za tri metre in se razlil [K) vsej dolini. Vaščani so bili vsi v strahu, saj tako narastle vode še ni videl v Škocjanu noben najstarejši vaščan. Voda je vdrla v stanovanja, shrambe, hleve, in kleti, ter grozila, dn bo vse odnesla. Nekaj družin se je moralo takoj izseliti, reševali so živino, prašiče in razne poljske pridelke. Voda je zalila "esto. tako, da je bil vsak Voda upadla za 1 meter V Koniiioljali leži koruza na njivah kot počesana in kaže, s kakšno močjo je drla voda v smeri proti Strugam. Ker ie cerkev še vedno 1% metra v votli, bo v nedeljo sveta maša na prostem. Treba je dobiti vire za izdatno državno pomoč. Če bi bili približno 50 požiralnikov o pravem času snužili in držali v redu ozir. primerno zboijšali, kar je imel v načrtu že bivši dež. odbor, bi katastrofa ne bila tako strašna. Geologi naj ob ti priliki temeljito preiščejo vzroke te iKivodnji, pota, po katerih vodu prihaja in odliuja, in stavijo javno predloge, kako bi se v bodoče take nesreče preprečile. Vprašanje je tudi, ali ne bi kazalo speljati naseljevanje ob obronkih hribovja, in speljati v primerni višini cesto po dolini od Strug do 1'od-peči. Vprašanje regulacije naj se zagrabi v celoti in takoj prične s potrebnimi deli in s tem obenem reši del brezjjoselnega vprašanja. Pritegne naj 6e poleg drugih virov, ki so že na razpolago, ali pa se morajo še najti, tudi brezu oselni in bednostni fond. Dobrepolije, 28. septembra. Voda v Strugah je upadla vsega skupaj za en meter. Prvo nadstropje hiše pri cerkvi, kjer ima lokale Delavsko konsumno društvo, je vse razpokano in se bo podrlo. Ves inventar trgovine se nahaja v hiši. Pri neki hiši, kjer se je voda odtekla, je pustila debele plasti zemlje in navlake. Ker je vreme toplo, se razširja smrad. Danes popoldne si je ogledal te kraje higijenski ravnatelj dr. Petrič. Vodnjake, ki so bili poplavljeni v Do-brepoljah, je desinficiral okrajni zdravnik dr. Mili elič; v Strugah pa to oi mogoče, ker so vsi vodnjaki pod vodo. promet nemogoč, nnjnoij so pnzaoeti nasi \)o-oravčani. Spomladi jim je Krka poplavila in odnesla skoro vso pšenico, krompir, koruzo in krmo. sedai oa zopet taka nesreča. Potok Radulja zdivjal Zopet smrtna žrtev povodnji Planina pri Rakeku, 26. sept. Voda šc vedno narašča. Poplavila je ne le njive in travnike okoliških vasi. ampak že tudi planinsko polje, kar so dogaja ob najhujši povodnji. Še malo in se bodo morali izseliti iz niš ob spodnji cesti. Obe banovinski cesti, ona proti Rakeku kakor tudi proti Dol. Logatcu, sta blizu 2 metra pod vodo. Po travnikih pa je voda globoka nad i metre. Iz Postojne poročajo, da iz postojnske jame bruha ogromna masa vode in vsa ta masa prihaja v Planino kot na jnižjo točko in se tu razli je. Kakor torej vse kaže, voda ne bo tako kmalu izginila. Poštni promet z Rakekom je mogoč samo s čolni — vrši se pa z Ix>gatcem. Voda je zahtevala danes svojo prvo žrtev. Vincencij Kermavnar. kin posestnika na Lazih, učenec enorazredne šole v vasi I>aze pri Planini, se je danes popoldan v svoji otroški razigranosti hotel s čolnom odpeljati v šolo. do katere ima par minut. Veslal je sam, bil je že blizu šole; kar se mu pri veslanju zlomi veslo, otrok omahne in zade v vodo ter utone. Pomoč ni bila možna tako hitro. Škoda je dobrega otroka. Gospodarska škoda povodnji je tudi pri nas ogromna, zato je pomoč nujno potrebna. Varstvo proti nalezljivim boleznim po povodnjih Z vseh strani naše ožje domovine prihajajo vesti o katastrofalnih poplavah, ki so zahtevale ogromne materijalne in tudi nekatere življenske žrtve. Nesrečno prebivalstvo poplavljenih krajev pa poleg tega ogrožajo še nalezljive bolezni, ki se pojavljajo običajno po poplavah, predvsem trebušni legar (tifus) in griža. Vodne mase, ki zalijejo naselja, prodirajo v vodnjake, kapnice in druge ; vodopreskrbne naprave in zanašajo vanje poleg i površinske zemeljske nesnage tudi vsebino straniščnih greznic — gnojnico. V tej se nahajajo običajno kužne kali tifusa in griže in to predvsem v krajih, kjer se ti bolezni leto za letom pojavljata. Po zakuženi vodi se razširita bolezni epidemično. Da preprečimo pojav teh bolezni, moramo takoj, ko opade in odteče voda, razkužiti vse zalite vodopreskrbne naprave. Higijenski zavod je podvzel akcijo, da s« bo razkužitev poplavljenih vodnih objektov pravočasno izvršila in da bodo sanitetne oblasti posvečale največjo pazljivost nalezljivim boleznim v poplavljenih krajih. Prebivalstvo opozarjamo, da pije v poplavlienih krajih le vodo iz nepoplavlje-nih vodovodnih naprav, če pa je to nemogoče, naj pije vodo le v prekuhanem stanju. Če bi se pa v katerem kraiu pojavili posamezni slučaji bolezni, opozarjamo prebivalstvo, da to takoj prijavi sanitetnim oblastem, katere bodo takoj povzele vse potrebne mere, da sc ne bodo širile bolezni dalje. Škoda v poplavljenih krajih je že itak ogromna in naša glavna skrb je obvarovati prebivalstvo pred nadalnjimi nepotrebnimi žrtvami — Higijenski zavod. Koncert v Gornjem gradu Obljubo, ki so jo bili dali pevci gorenje savinjske doline pri koncertu v Marij. Nazarjih, so izpolnili v nedeljo, 17. septembra. Ta da so se namreč zopet zbrali v Gornjem gradu, topot pomnoženi za mešani zbor iz Bočne, in odpeli večinoma isti program, ki je bil predmet koncerta v Marij. Nazarjih. Le prvi del je bil posvečen proslavi bisernega jubileja prevzv. g. nadškofa dr. Ant. Bon. Jegliča. Ko je vstopil v dvorano v spremstvu domačega g. župnika prevzvišeni g. nadškof dr. Jeglič, so ga pevke obsule s cvetjem, dvorana pa je kar grmela od navdušenih pozdravov. Ko se je navdušenje poleglo, je stopil na oder mlad deček in z lepo deklamacijo pozdravil Pre-vzvišenega, na kar so združeni zbori, bilo je okrog 150 pevk in pevcev, na okrašenem odru pod vodstvom zvezinega pevovodje prof. M. Bajuka prav krepko odpeli Tomčev »Pozdrav škofu«. Pevci so se za ta nastop tako skrbno pripravili, da se je v resnici vsa pesem imenitno zlila v navdušen, enotno zlit slavos(>ev slavljencu. Utis je bil nepopisen, dvorana je iznova grmela navdušenega ploskanja pevcem in klicev prevzvišenemu vladiki. Predsednik pcv. okrožja Jamnik od Sv. Frančiška Ksav. je v prav izvrstno zasnovanem, jasnem nagovoru jedrnato orisal najmarkantnejše slav-ljnčeve zasluge, ki si jih je pridobil v času svojega dolgoletnega pastirovanja, in sklenil svoj pozdrav v imenu vseh navzočih z obljubo, da smo in bomo vedno vdani naukom, ki jih je on, božji namestnik, naš veliki narodni ajiostol vedno učil. Gin jen se je prevzvišeni zahvalil za izraz uda-nosti in za lepo prireditev, ki ga je iznenadila in v dno srca ganila. Tako iskreno je Prevzvišeni govoril in kazal na neusahljivi vir, ki je vse življenje črpal iz njega svojo moč in tolažbo, da so lesketale solze ginjenja v vseh očeh po dvorani. Je bilo težko vzdržati se jih ob tej iskreni toplini. S kakšnim navdušenjem so zapeli pevci Flajš-manov »Triglav«, se ne da popisati, to je bilo treba slišati. Sledili so posamezni zbori: mešani od Sv. Frančiška, moški iz Mar. Nazarij, mešani iz Bočne, Mozirja, Šmartna, Šmihela in Homca. Vsi zbori so nastopili sedaj z istim sporedom, kot v Nazarjih, a so vobče dosti bolje peli: deloma zato, ker je bil prostor zaprt, situacija resna, slavnostna, v dvorani mir, deloma pa se je j>oznalo, da je' to njihov drugi nastop. Bili so vsi vidno boljši. Bočna je nastopila prvikrat. Zbor šteje 18 članov in članic, ima prav lepe, zvočne base, tenorji zadoščajo za prvo silo, ženskih glasov bi pa bilo dobro še pridobiti, pomnožiti jih vsaj še za toliko, kolikor jih je. Vežbajo se v ženskih rokah prav dobro in vestno, nastopi pri skupnih prieditvah mu bodo zelo koristili. Pesmi so bile primerne zboru. Prav izvrstno je pel zopet zbor iz Mozirja, ki je bil menda najboljši, je primerno krejiek, dobro predava, ima čisto intonacijo in enotno izreko. Za njim noče zaostajati zbor iz Nazarij, ki je pač močnejši in zelo resno stremi navzgor. Prav krepko napreduje zbor od Sv. Frančiška Ksav., 33 jih je, torej cela armada. Šmihel in Šmartno imata poleg mešanega tudi moški zbor, ki se oba dobro držita, oba sta prav dobro opravila. Ob sklepu so nastopili zopet vsi zbori in so pod vodstvom zvezinega pevovodje še dosti boljše, kot zadnjič zapeli: v moškem zboru dve pesmi! Posebno krepka je bila Foersterjeva »Planinska«! ki je bila kar živo instrumentirana in dobro ritmi-zirana. Mešani zbor je zaključil konoert z dvema posmama, pri zadnji je zopet prav lepo pel tenorist-solist iz Mozirja. Ves čas, koncert je trajal nad dve uri, jc vladal v dvorani vzoren red, navdušenje je raslo od pesmi do pesmi. Vsa slavnost je imela značaj tople iskrenosti, ki jo je dihala navzočnost Pre-vavišenega slavljenca, ki se je prod koncertom s pevci slikal in izročil s tem zborom predragocen spomin. Ali ne bi kazalo iti s koncertom morda še v Mozirje? Isti dan so imeli v Gor. gradn tudi izvrstno godbo. Iz škofje Loke je pripeljal kapelnik in or-ganist Matek godbo v svoj rojstni kraj. Tam so igrali pri sv. maši ob 10 ter priredili tudi promenadni koncert, igrali so prav imenitno. Dal Bog lepega razvoja in uspeha zborom pri iyUiavom idealnem delu! Ljubljanske vesti: Slovenski romarji na potu v Rim Ljubljana, 28. septembra. Danes so z brzovlakom ob 5.20 odpotovali slovenski romarji, ki bodo v svetem letu obiskali Rim. Romarjev je 130, med temi so tudi škoije dr. Rozman, dr. Tomažič in dr. Gnidovec iz Skoplja, novomeški prošt Čerin, kanonika dr. Mirt in Časi iz Maribora, tajnik škofa dr. Rozmana Zitko in tajnik škofa dr. Tomažiča Lelič, več drugih duhovnikov in redovnikov. Med drugimi romarji so zastopani skoraj vsi stanovi. Romarje iz lavantin-ske škofije je pripeljal isti brzovlak. Tu so brzo-vlaku priklopih še dva posebna vagona romarjev iz ljubljanske škofije. Od romarjev se je na ljubljanskem kolodvoru poslovilo več domače duhovščine s stolnim pro-štom Nadrahom na čelu in precej ljubljanskega občinstva. Romarji ostanejo v Rimu od 28. septembra do 6. oktobra. Občinstvo je toplo pozdravljalo romarje ter jim želelo srečno pot. Grozdfe zori, zalo v nedelio 1. oktobra vsi na izlet v Delokraflno. Prijave in vozovnice dobite edino v manufakturni trgovini F Novak. Kongresni trg. Za pravice mestnih uslužbencev Kakor znano vsebuje novi načrt zakona o mestnih uslužbencih določilo, da smejo biti plače mestnih uslužbencev maksimalno tolike, kakor odgovarjajočih državnih uslužbencev, morejo pa biti tudi nižje. Dalje vsebuje novi načrt tudi druga določila, ki ostro režejo v pravice mestnih uslužbencev. Mestni uslužbenci skoraj vseh avtonomnih mest v državi bi bili s tem občutno prikrajšani. Na vseh svojih zborovanjih in na zadnji svoji skupščini, ki je bila pred tremi tedni v Ljubljani, so mestni uslužbenci poudarjali, da se morajo plače, če se že nivelirajo, nivelirati navzgor, ne pa navzdol, to se pravi, naij bi se raje plače državnih uslužbencev povišale, odločno pa so seveda proti krčenju lastnih dohodkov, kakor to zahteva država. Na strani mestnih uslužbencev so tudi vse mestne uprave, ki trdijo, da pomenjajo podobna določila poseganje države v avtonomne pravice mest. Na zadnji skupščini so mestni uslužbenci pooblastili magistratne ravnatelja štirih slovenskih avtonomnih mest, da prouče zakonski načrt ter da predlože državi varijante mestnih uslužbencev k zakonu. Na ljubljanskem mestnem magistratu so imeli te dni vsi štirje ravnatelji, to so gg. Franc Jančigaj iz Ljubljane, Franc Rodošek iz Maribora, Ivan Šubic iz Celja in Mihael Zavadlal iz Ptuja, skupno konferenco, kjer so razmotrivali o zakonskem načrtu ter sestavili resolucijo mestnih uslužbencev, ki jo bodo predložili vsem odločujočim činiteljem ter naprosili tudi vse mestne uprave, naj podpro stališče mestnih uslužbencev. Na trgatev v „paradiž Dolenjske" Ljubljana, 28. septembra. Za izlet »Krke« na trgatev v nedeljo 8. oktobra v Št. Rupert, ki ga imenuje Valvazor »paradiž Dolenjske«, vlada največje zanimanje. Na povabilo »Krke« se udeleže izleta tudi »Sočani« z ljubljanskim županom dr. Pucem na čelu in fotoama-terji pod vodstvom znanega organizatorja smučarskega športa g. Lojza Šmuca. G. Šmuc razpisuje ob tej priliki za fotoamaterje krasne nagrade v znesku več tisoč dinarjev. Tudi izda prospekt o novi dolini gradov na Dolenjskem, doslej še neznani širši javnosti. Še danes stoji tu v razdalji komaj dveh ur 11 gradov, izmed katerih si bodo izletniki ogledali tri največje. S posebnim vlakom ob 6.30 zjutraj se bo odpeljala tudi 16 mož broječa godba »Zarje«, ki je ena najboljših ljubljanskih godb. Ta godba bo spremljala prvo skupino izletnikov, ki bo izstopila na Mirni in nato napravila peš izlet do Št. Ru-perta. Pcšhoje bo s postanki dobro uro. Ogled gradov in božje poti na Veseli gori, nato sprejem v Št. Rupertu in kosilo. Po kosilu odhod v zidanice, kjer bo »trgatev«. V zidanicah se bo tudi »servirala« večerja, večinoma pražene piske-Vožnja iz Ljubljane do Št. R upe rta im nazaj ter celodnevna prehrana stane samo 55 Din! Izleta se torej lahko vsakdo udeleži. Med vožnjo se bo vlak ustavil samo v Grosupljem, v Višnji gori, Stični in Trebnjem. Prihod na Mirno ob 8.34, odhod iz Št. Ruperta ob 19.10, prihod v Ljubljano ob 21.25. Izlet se bo izplačal Vprašaite naše stare odjemalce ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi Vam ustrežemol Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3 zlasti izletnikom ob postajah Ljubljana—Vrhnika —Škofja Loka—Kamnik—Laze, ker imajo kot pri-glašenci tega izleta zastonj vožnjo i; svojega kraja do Ljubljane in nazaj! Prijave sprejemajo predvsem Foto-turist Lojze Šmuc nasproti Uniona in drugi. Kal bo danes? Drainn: Zaprta. Opera: Zaprta. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9._ Priporočilo. Vsem, ki si žele sveže, zdrave in poceni hrane, se prav toplo priporoča, da se abonirajo v znani gostilni Rokodelskega doma v Ljubljani, Komen-skega ulica 12. Opozarjamo še posebej na dobra, pristna in cenena vina in na točno postrežbo. 0 Sožalje polkovnika Švabiča. Mestni načelnik in župan ljubljanski je prejel danes od častnega meščana ljubljanskega sledečo brzojavko: Z Vami delim žalost, katero je Sloveniji prinesla poplava. — Stevan Svabič, polkovnik in častni meščan mesta Ljubljane. 0 Dobrodelna prireditev v korist bednim rudarskim otrokom, ki jo priredi krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani z društvom vojnih dobro-voljcev in s sodelovanjem ljubljanskih narodnih društev drevi ob 20 v veliki unionski dvorani, obsega sledeči spored: 1. Davorin Jenko: «Kosovo«, jugoslovanska uvertura, igra orkester narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga«, pod vodstvom kapelnika g. Heriberta Svetla. 2. Govor slepega invalida podpolkovnika Luja Lovriča iz Belgrada. 3. Emil Adamič: »Burja in Korotan«, Modest Mussorgskij: «Otroške pesmi«, Niko Stri-tof: »Polžek«, poje operna pevka ga. Zlata Gjungie-vac-Gavella, pri klavirju operni kapelnik g. Niko Stritof. 4. Danilo Bučar: »'lam, kjer pisana so polja«, Zorko Prelovec: »Sedem si rož porezala mi«, dr. Viktor Zgane: »Pij, pij, mila pfj«, poje oktet »Ljubljanskega Zvona«. 5. Anton Foerster: arija Franja iz opere »Gorenjski slavček«, Jakob Gotovac: »Na nočištu«, Slovenske narodne pesmi (Rasti mi, rasti, travca zelena, Pomlad prav luštno je) poje operni pevec g. Josip Gostič, pri klavirju operni kapelnik g. Niko štritof. 6. Dr. Josip Ce-rin: »Sokolska moč«, koračnica, igra orkester »Sloge« vod vodstvom g. Heriberta Svetla. —- Konec prireditve, ki bo gotovo vsakogar zadovoljila, bo okrog 22. 0 Novo potniško letalo. Danes ob pol 6 prileti prvič iz Zagreba, odnosno iz Zemuna novo potniško letalo, ki bo obratovalo na progi Ljubljana —Zagreb —Belgrad. Novo letalo je družba »Aeroput* naročila po nesreči pri Studencu v Angliji ter je šel ponj pilot Striževski, ki ga je že pripeljal v Zemun. Novo letalo, ki je veljalo 2 milijona 100.000 Din, je tipa »Spartan«, molorji pa so angleški »Gippsy«, vsak s 135 k. s. Ti motorji so najbolj moderne konstrukcije in izredno varni. Letalo je zelo trpežno izdelano, kakor sploh vsa angleška letala. Angleži imajo v resnici sorazmerno še najmanj letalskih nesreč. Letalo ima prostora za 7 potnikov ter za pilota in mehanika. Na letališču v Zemunu so letalo krstili z imenom »Ljubljana«, ker so druga večja mesta tudi že dobila svoja letala. Iz Ljubljane odleti letalo prvič v soboto zjutraj v Zagreb. 0 Letalo »Ljubljana« prispe na ljubljansko letališče danes popoldne ob 5.20. O Prepovedana šolska knjiga. Na klasični gimnaziji je bil 27. septembra prebran ta-le ukaz: Prepovedana je Colie: Latinska čitanka za višje razr. gimn. uvedena na naših gimnazijah leta 1932 Mariborske vesti: Vrtnarska šola? V sredo je prispela v Maribor komisija banske uprave v Ljubljani, da preštudira na liau mesta pt goje za osnovanje b< novinske vrtnarske šole Kakor smo že poročali, se je sprožil v Mariboru načrt, naj bi se osnovala taka šola v prostorih svo-ječasne Džamonjeve vrtnarije v Koroščevi ulici Podjetje, ki je gotovo največje te široke v naši državi ter je bilo osnovano v predvojnih časih z namenom, zalagati s svojimi produkti tržišča v Gradcu in na Dunaju, je po vojni radi pomanjkanja primernih velikih tržišč pričelo- hirati ter je sedaj v konkurzu. Banska uprava se zanima za nakup ce- lotnega podjetja, ki obsega obsežno zemljišče t vsemi potrebnimi vrtnarskimi napravami. Komisija, v kateri so inž. Sadar, banov, vrtnarski referent g. Trampuž in ravnatelj ljubljanskih nasadov g. Lap, se je v sredo zvečer sestala na mestnem načestvu s predstavniki mestne občine, olepševalnega društva, vinarske in sadjarske šole. Na tej anketi se je razpravljalo v širših obrisih o možnosti osnovanja vrtnarske šol ev Mariboru. Včeraj pa so si člani komisije ogledali naprave Džamonjeve vrtnarije. □ Za poplavljence je daroval po tukajšnji »Slovenčevi« upravi Din 50 stavbni mojster Franc Vrabl. Bog plačaj! Posnemovalci na plani □ Letos 30.000 manj. Bilanca mariborskega otoka je letos v primeri z lansko slaba, Samo 53.394 kopalcev izkazuje, dočim jih je bilo lani 87.782. Krivda leži na slabem letošnjem vremenu. Dočim je bilo lani okoli 150 kopalnih dni, jih je bilo letos le okrog 70. Zato je bil letos povprečni dnevni obisk lepši kakor lani in da ni nagajalo muhasto vreme, bi kopališče odrezalo zelo dobro. Pa tudi tako je še višina dohodkov dokaj ugodna: 270.272 Din je prineslo kopališče, dočim znašajo izdatki le okoli 90.000 Din. V štirih letih obstoja je prineslo kopališče dosedaj okoli 1,200.000 Din dohodka. Bojazen, da se ne bo obrestovalo, je torej brezpredmetna. Zanimive so številke o obisku v posameznih mesecih: maja 1117 kopalcev, junija 4790, julija 20.759, avgusta 24.587 in septembra 1461. □ Poročila sta se v Mariboru podnadzornik kriminalnega oddelka mariborske policije g. Karel Pišorn in gdčna Pavla Nekrepova, hčerka uglednega mariborskega gostilničarja g. Nekrepa v Ve-trinjski ulici. Mlademu paru iskrene čestitke in obilo blagosloval □ Vinsko trgatev priredi SSK Maraton v nedeljo 1. oktobra v Lovskem domu za Tremi ribniki. □ Smrt kosi. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl v starosti 31 let mehanih-pilot g. F. Krček. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na F obrežju. — Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje. □ Francoski krožek v Mariboru otvarja zopet sledeče francoske tečaje: 1. Francoski otroški vrtec za otroke od 5.-6. leta in tečaj za deco osnov, šol ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15—16 v Cankarjevi 5. — 2. IPonavljalne kurze za mladino ob ponedeljkih in četrtkih od 14—15 v Cankarjevi 5 in ob torkih in petkih od 8—10 v Gregorčičevi 7. — 3. Tri, po potrebi štiri kurze za odrasle ob torkih in petkih od 18—19 v realni gimnaziji. — 4. Konverzacijske sestanke ob torkih in petkih od 18—19 v Gregorčičevi 7. — 5. Posebne kurze v manjših skupinah po dogovoru. Vpisovanje je od 2. do 7. oktobra v tečajih samih ob zgoraj označenih urah. Članarina Din 40 se vplača pri vpisu, za vsak naslednji mesec pa šolnina 40 Din, v po-navljalnih kurzih za srednješolsko mladino pa 30 Din. Vsa pojasnila v društveni čitalnici, Gregorčičeva ulica 7, ob sredah od 17 do 19. □ Konkurenca na trgu. V jesenskem času so imeli branjevci glavni zaslužek od prodaje sadja. mesto Sovretove Lanx Satura in še letos predpisana n« klasični gimnaziji. , O ""Otvoritev novih tečajev. Dopisna trgovska šola v Ljubljani otvarja na željo številnih prijateljev dopisnega izobraževalnega pokreta nove tečaje 12. oktobra. šola, ki je splošno priznana in cenjena po svojih uspehih, poučuje dopisnim potom nemščino, francoščino, italijanščino, knjigovodstvo, stenografijo itd. Opozarjamo vse prijatelje izobrazbe, da se okoristijo s to priliko, kajti vodstvo šole nudi tudi v tem roku izjemne ugodnosti za vpis. Podrobna pojasnila daje brezplačno vodstvo Dopisne trgovske šole, Ljubljana, Pražakova 8/II. © Na strokovni nadaljevaini šoli za mehansko-tehniške obrti na Ledini v Ljubljani se bo vršilo naknadno vpisovanje za vse tri razrede v nedeljo dne 1. oktobra od 9 do 11 dopoldne. Na (o ponovno vpisovanje se opozarjajo oni mojstri, katerih : učenci se preteklo nedeljo niso odzvali vpisovanju, | a še posebej oni, ki imajo učence-novince za vpis v ! I. razred obrtne nad. šole. S seboj je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, poleg tega še 22 Din kot vpisnino in učnino za mesec oktober. — Upraviteljstvo. © Srajce, športne in modne, majice pižame | in kravate, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Karli ičnik, Stari trg. Letos pa jim delajo prehudo konkurenco sadjarji, ki se zbirajo s svojimi vozovi na novem delu glavnega trga v čimdalje večjem številu, ter ostajajo tam dan in noč, dokler ne prodajo blaga. Branjevci so sedaj zaprosili mestno načelstvo s posebno vlogo, da se prepove vsaka prodaja sadja na trgu z vozov od 14 dalje. O njihovi vlogi bo odločal prihodnji občinski svet. □ Javna razsvetljava se uvaja po vseh okoliških mariborskih naseljih, le radvanjska občina dela izjemo. Z malo dobre volje in neznatnimi žrtvami bi se mogla razsvetliti Nova vas, Spodnje in Zgornje Radvanje, vsaj na najpotrebnejših križiščih in prostorih. □ Vsem splavarjem. Elektrarna Fala obvešča vse zainteresirane splavarje, da je zadnja visoka voda močno zatrpala falsko splavnico, tako da je splavarjenje nemogoče. Zasilno bo splavnica očiščena do 7. oktobra, do tedaj se pa splavarjenje skozi Falo ne more vršiti. S čiščenjem (bagra-njem) se bo potem nadaljevalo, delo pa bo razdeljeno tako, da ostaneta 4 tedne dva določena dneva tedensko prosta, dočim bodo ostali rezervirani za trebljenje. Ta dneva bo elektrarna Fala pravočasno objavila. Vsekakor bo podjetje zastavilo vse svoje razpoložljive moči, da se splavnica z neprekinjenim delom čim prej očisti. CZI »Na deželo pa ne grem.« Naval ženskih delovnih moči na tukajšnji borzi dela postaja vedno večji. Z dežele pritiskajo dekleta v mesto, upajoč dobiti zaposlitve v tekstilnih obratih ali kot služkinje. Izgledi za službo v mestu so pa slabi, nasprotno pa je na deželi pričelo naravnost primanjkovati ženskih poslov, kar dokazujejo številna povpraševanja po služkinjah in delavkah, ki jih prejema borza dela z dežele. Pa se le s težavo dobi dekle, ki bi hotelo služit na deželo. pri takih, ki čakajo že tedne na službo, dobi uradnica često-krat odgovor: »Na deželo pa ne grem; prišla sem služit v mesto.« □ Stari tlak se uporablja. Tlakovanje Aleksandrove napreduje naglo tudi od Sodne ulice da- j lje. Tlakovale! so prišli že vštric do Cankarjeve ' ulice. Pri tlakovanju pa uporabljajo sedaj granitne kocke iz starega tlaka. Dočim je Aleksandrova do Sodne tlakovana s tako zvanim drobnim tlakom — granatnimi kockami malega formata _ bo ,v ostalem delu tlak iz velikih kock, □ Skrivnost neznanega mrtveca. Koncem avgusta je pripeljal neznan voznik v mariborsko bolnišnico 23—26 letnega mladega moža, ovalnega obraza, kostanjevih obrvi, košatih, kratko pristriženih brk, oblečenega v cajgasto obleko in črn plišast klobuk. Kakor smo svoječasno poročili, je bolnik umrl, ne da bi prišel k zavesti ter povedal svoje ime. Neznan je umrl, neznan je bil pokopan. Šele naknadno so se sedaj v bolnišnici spomnili, da je takrat voznik pri oddaji bolnika povedal, da se piše Albin Poštrak. Ne vedo pa sedaj, odkod je. Komur bi bil pokojni Poštrak po imenu ali drugače znan, naj o tem nemudoma obvesti mariborsko policijo, bolnišnico ali pa orožniško postajo. □ V sanjah skozi okno. Nenavadna nesreča se je dogodila v noči na četrtek v Židovski ulici. 22-letni Dušan Zidanšek je v sanjah skočil skozi okno prvega nadstropja v globino 4 metrov na dvorišče. Šele pri padcu se je zbudil. Kljub hudim poškodbam se je še zavlekel nazaj v stanovanje, zjutraj pa so morali domači pozvati reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. □ Sebe mesto veverice. 20-letni Avgust Pukl iz Zgor. Hoč je hotel ustreliti veverico, ki je kradla orehe. Mesto drzne tatice pa je zadel sebe, ker mu je puško pri strelu razneslo ter mu je levo roko v zapestju močno raztrgalo. Zatekel se je v mariborsko bolnišnico po pomoč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 1. oktobra ob 20: »Gospoda Glembajevk. Otvoritvena predstava. Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto. Tprek, 3. oktobra ob 20: »Roksk. Premiera. Red B. Kulturni obzornik S. Dimitrijevshi: Sovjetski portreti Slike vlastodržaca i života sovj. Rusije 1918— 1932. Subotica, 1933. — Vsako knjigo, ki nam kakorkoli skuša razsvetliti dejanja in nehanja sovjetskih državljanov, prebiramo z neko napeto nedočanostjo, kakor pač vse, kar je zakrito s skrivnostnim pajčolanom; in ravno obraz ruske zemlje in njenih državljanov poznamo le površno, zakaj dokaj težko prihajajo vesti iz okvira sovjetskih mej. Tem bolj nestrpno pa sežemo po knjigi, ki jo je napisal dolgoletni član sovjetske vlade, pred vsem, ker hoče biti objektiven, ter pokazali resnično podobo sovj. Rusije z njenih dobrih in slabih plati. »Sovjetski portreti« so namreč taka knjiga. Dmitrijevski se je šele 1930 razšel s sovjetsko vlado, a za tem spremlja vse gibanje sovjetsko Rusije iz inozemstva, kar mu pač ni težko, ker pozna do podrobnosti ves državni ustroj in sovj. vladarje. Pričujoča knjiga nam razkriva ne le vseh večjih osebnosti bivših in sedanjih vladajočih so-vjetov po značaju, zmožnosti in delovanju (Molo-tova, Andrejeva, Kaganoviča, Trockega, Lenina, Stalina, Menžinskega, Litvinova, Krestinskega, Lunačarskega, Vorošilova itd.), marveč tudi posamezna notranja trenja in intrigantstva med vodstvom stranke, vlade in politične policije GPU, dalje notranji ustroj dela v posameznih oblastvih, miseb'o-1 višjih funkcionarjev in preprostih sn-vjetov o svoji državi itd. Med drueint izvemo tudi za prave vzroke Trocklievega izgona in zmage Stalinove, ki je kljub Leninovi posbdnjj volji, da mu naj Stalin ne nasledi, zasedel dosmrtno diktatorsko mesto. Najbolj zanimiva pa ie brc/ dvoma vest, da se sedanji sovjetski voditelji izmikajo miselnosti internacionalizma ter se približujejo nacionalnemu gledanju državnih problemov; smo- ter Stalinove, Molotove, Kaganovičeve itd. politike ] je, da definitivno zavrnejo Trockijev surovi inter- ! nacionalizem. 1 Pisec te knjige, Dmitrijevski, ki si je v svojih j raznovrstnih visokih poklicih mogel ogledat: vso ! sovj. Rusijo in njene voditelje v jedru, nam je ! s to knjigo mnogo posredneje in objektivneje raz- i kril življenje največje slovanske države, kakor stno ga mogli videti iz dosedanjih podobnih knjig. Pomembna je ta knjiga posebno sedaj, ko se skušajo vse slovanske države nasloniti na Rusijo, da se tako ubranijo pred povodnijo germansko-romanskih narodov. Knjiga je bila izdana leta 1932 in sicer v ruščini. V hrvaščino jo je prevedel nepopisan prevajavec in moramo reči. da je jezik zelo slab, mimo tega pa je še vse polno tiskovnih napak. L. G. Besede . . . Pravice Lužiških Srhov. Te dni so nemški vladni funkcionarji naštevali Lužiškim Srbom v Budišinu vse »velike dobrote*, ki jim jih nudi nemška država. Pred vsem jim Kličejo v spomin stoletja mirnega sožitja in medsebojnega priznanja. V zad-niem desetletni pa. ko je bila velika Nemčija ponižana. »o posamezni Člani lužiško-srbskega naroda obrnili orožje proti svoji mno"ostoletnl hrani-teljici in skušali svoj narod vzbuditi k uporu. Pozabili so na zvestobo in ljubezen do nemške domovine ... Posamezni zapeljlvci so kaznovani, zaslepljeno ljudstvo pa nai vendar snregleda, dn ima in »lin imel v prihodnje sleherni Lužiški Srh v vseh pogledih političnega in knltnrneira }jv-liena iste pravice kot vsnk drugi nemški držnv-lian ...« Posebno pa se bo tudi v bodoče pazilo, da se ne bo nič spremenilo v šolskem oziru. v ohranitvi domačih običajev in našnje, v rabi domačega iezika v vsakdanjem življenju, v ohranitvi '■•"'turnih zavodov, domače literaturo in časopisja l itd. itd.... V resnici lope besede. Toda vemo. da Isti i ljudje zapirajo lužiške tiskarne, knjigarne In zn-; ložništva. ukinjajo literarne revije in politične ča- sopise, preganjajo sleherno svobodo lužiškosrb-skega narodnega gibanja ter ga hočejo v kali zapreti s tem, da zapirajo in pretepajo najodličnejše lužiške kulturne in narodne delavce. Zakaj torej to prazno besedičenje? Pač zato, da zakriva resnico vsej evropski kulturni javnosti, ... ali u Sloveniji ne možete hrvatsku knjigu plasirati nikako. Slovenci se drže vrlo rezervirano; dok svoje edicije odlično plasiraju, naše gotovo bojkotuju.. .< Mi imamo k temu samo to pripomniti: Ni je v Sloveniji kavarne brez vodilnih hrvatskih in srbskih časopisov. Tega ne moremo trditi o nobeni hrvatski kavarni, razen če ni v slovenskih rokah. Večina slovenskih knjigarn ima na svojih izložbenih [>olic»h ludi hrvatske knjige. Tega ni opaziti v nobeni hrvatski knjigarni. In končno: vsaj slovenske javne knjižnice imajo naročene hrvatske knjig«1 ee že ne posamezniki, ker tem nudi slov. knjižni trg dovoli duševne hrane, slovenska knjiga pa nima dostopa niti v hrvatske iavne knilžnice, ker ne bi pač nihče na nio roke položil. Naj torej krv. knjigarnarji pred vsem to premislijo, poleni pa očitajo. Drobne Najstarejša podoba Frančiška Asiškega. Med restavracijo fresk so odkrili v stari cerkvi pri Bagnocavallo (prov. Faenza) po odstranitvi apne-naslega ometa ciklus fresk, ki so čudovito lepe, a so bile prepleskane leta' 1792. Po natančnejšem raziskavnnju so dognali, da izhajajo te freske Iz različnih razdobij, a med njimi so odkrili podobo (kakor domnevajo) sv. Frančiška Asiškega. katero ie ustvaril eden izmed velikih umetnikov 13. stol. Slika je bila izgotovljena ali takoi do svelnikovi smrti ali pa malo kesneje po opisu Frančiškovih sodobnikov. To je najstarejša slika svetega Ubožca, ki jo poznamo. Jaroslav Durycht roman »Bloudeni«, katerega že poznamo Sloveici, so prevedli tudi Nemci in bo te dni izšel z naslovom: »Friedland. ELn Wal-lenstein. Roman«. Jaroslav D u r y c h bo izdal v bližnji bodočnosti v praški založbi >Melantrich« knjigo esejev »Pot v R i m«. Matija Murko je objavil v »Revue des čtudes slaves«, (št. 1-2) razpravo »Nouvelles observations sur l'čtat actuel de la počsie čpique en Yougo-slavie«, kjer obravnava v znanstveni obliki svoje vtise o epiki z zadnjega potovanja po Jugoslaviji. »Križarski kalendar 1934«, ki ga je izdalo Veliko križarsko bratstvo v Zagrebu, prinaša po večini članke, tičoče se organizacije križarjev, a se dobiva na uredništvu »Nedjelje«, Zagreb, Jela-čičev trg 15. Stane broš. 5 Din. Festschrift zum 50jiihrigen Grtlnrlungsjuhi-liium der Abtei Seckau. 1933. — Kjer leži danes benediktinski sekovski samostan, je imel kulturno in versko poslanstvo 642 let avguštinskl samostan, in sicer od leta 1140, a ga je cesar Jožef II. leta 1872 ukinil in na mah uničil vse veliko delo 642 let. Samostan je pogorel, z njim vred pa mnoge redke dragocenosti. Leta 1883 pa je na istem mestu vzrastel nov samostan benediktincev, ki ob-jaha letos 50-letnieo plemenitega dela. Spomenico o tem je napisal o. Mih. Mlekuž. Novi Remai|iic-ov roman. Avtor svetovno znanega vojnega romana »Na zapadu nič novega«, tiska trenotno novo delo »Soldaten des Lebens«, ki bo izšlo v Švici. * Prejeli smo: V mlade zarje. Izpoved Zarjanov. Izdalo in založilo Jugosl, katoliško akademsko društvo »Zarja« v Ljubljani, 1933. F, Zwitter: Les orlgines de rillirisme polltique et la crčatlon des Provinces Uliriennes, Pariš, 1933. + Msgr. Anion Ogulin Prispelo je iz Amerike kratko poročilo, da je 21. avg. umrl v St. Paulu, Minn. msgr. Anton Ogulili. Z njim ie legel v grob zopet eden zelo delavnih in zasluznih slovenskih duhovnikov, ki so pa-stirovali med naSimi izseljenci v Ameriki. Ob vsaki taki smrti se nam zdi, kakor da odmirajo domu naši ameriški Slovenci. O plodonosnem delu msgra. Ogulina je pred nekaj leti poročal koledar »Ave Maria« takole: msgr. Anton Ogulin je list Bele Krajine; rodil se je v Cerovcu, v veliki semiški župniji. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Rajni škof Stariha, sam Belokranjec, je postal pozoren na nadarjenega in zglednega rojaka in ga pridobil za Ameriko. Z njim je 1880 zapustil domovino in odšel čez morje ne za dolarji, pač pa za dušami. Vedno je želel postati duhovnik, zato je po končanih šolah stopil v St. Francis Seminary, Milvvaukee, Wis. za St. Paulsko škofijo. Ko je končal bogoslovne študije je bil še vedno premlad za posvečenje in je moral nanj čakati, tako da je postal duhovnik 19 sept. V Beli Krajini grozdje zori Bog se na« je usmilil in raztrgal oblake in jih razgnal. Poslal nam je solnce, ki greje, da je veselje. Ljudje samo še čakajo, da stopijo s pesmijo in ukai em med 6voje najdražje — med trto. Kdo bi ne bil vesel. Trta je sveto drevo in zidanica je pribežališče žalostnemu in zagrenjenemu Belemu Krajincu. Tu najde mir, tu najde pesem, tu korajžo. Tu pozabi na vse hudo in težave, ki ga tarejo v teh težkih časih. Narodni prazniki' se bližajo s trgatvijo. Narodne pesmi ožive iu tajajo po teh hribčkih : polnih solnčnega razpoloženja. Vsak se veseli tefi jesenskih ur, vsak jih je pričakoval celo leto z bojaznijo pred nesrečo, vsak jih pričakuje z nestrpnostjo in nepočakanostjo otroške duše. Kmalu, kmalu bo zavriskaln Bela Krajina, kmalu bo zapela pesem o vinski trti in grozdju in 'vinu; Grozdje čaka v tem solncu. Hrepeneče čaka, da pride človek in okusi skrivnostno čudo narave, ki daje človeku samo sebe v radost in veselje. Pridite in našli bodete veselje, pridite in nasičeni ter napojeni boste! Pridite! Bela Krajina, ta tiha in majhna ter skromna dežela vabi na ženitovanje v trgatev! O programu skupnega izleta daje navodila tvrdka Novak na Kongresnem trgu. Nesreča motociklista Ljubljana, 29. septembra. Tovornega avtomobila cestne železnice, ki prevaža kamenje za novo progo, se nesreča kar drži. Pred dnevi se je pod njim ponesrečil neki delavec, danes pa je ta avto podrl na oglu Komenskega ulice in ResLjeve ceste motociklist a. Po ResLjevi cesti je od zmajskega mostu davi olkoli 8 vozil z motornim kolesom 39 letni kleparski mojster Jožef Mihelič, stanujoč v Costovd 8. Po Komenskega ulici pa je privozLl težko naložen tovorni avto cestne železnice. Motociklist m avto sta vozila pravilno po desni strani. Mihelič pa je računal, da bo še prehitel tovorni avto in da mu bo tik pred njim prekrižal pot. Toda avto je bil že preblizu im šofer tudi ni mogel kar hitro ustaviti težkega avtomobila. Tako je avto butnil od »traoi v motorno kolo ter ga treščil ob tla. Mihelič je obležal s hudimi poškodbami. Precej je po-tolčen po glavi, poškodbe pa ima na obeh nogah. Poklican je bil reševalni avto, ki je Miheliča prepeljal v bolnišnico. Tudi njegovo motorno kolo je precej razbito in trpi Mihelič poleg škode na tdravju tudi znatno stvarno škodo. Nesreče ni kriv nihče, ker so je pripetila po naključju. Koledar Petek, 29. septembre: Mihael, nadangel; Evtihij. Osebne vesli — Za docenta geologije in paleontologije na /jubljanski filozofski fakulteti je bil imenovan g. dr. Ivan Rakovec, asistent geološkega instituta te univerze. Ostale cesfi — Po katerih cestah je voziti v Zagreb. Avtomobilski klub Sekcija Ljubljana obvešča: Ker je most v Krški vasi na ,državni cesti Ljubljana-Za-greb porušen, naj zavijejo avtomobilisti v Cerkljah (km 513) pri opozorilni tabli »Krška vas most porušen« na desno na banovinsko cesto. Po tej cesti je voziti do Malenc, kjer pridejo zopet na državno cesto (km 509). Stanje državne ceste vsled poplav ni trpelo ter je za avtomobilski promet, razen navedenega odseka prosta. Obenem se sporoča, da je cesti škofij ica-Kočevje prosta, od Kočevja dalje pa še vedno neprevozna. — Nove telefonske zveze. Promet, ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Ljubljana—Sistiana (1.50 zl. fr.); Bled—Šoštanj in Radeče pri Zidanem mostu—Venezia in Radeče pri Zidanem mostu—Padova (2.55 zl. (r), dalje na progah Bled—Riccione ter Radeče pri Zidanem mostu—Bologna—Firence, Mouza in Mor- 1884. Novo mašo je opravil pri svojem očetovskem prijatelju g. Starihu, tedaj župniku v St. Paulu. Takoj nato je postal župnik v Heron Lake, kjer je zidal cerkev in župnišče. V teku štirih let je opravljal župnijo in še tri misijone. Leta 1888 je bil prestavljen na nemško župnijo St. Peter, kier je zopet pozidal cerkev in župnišče, čeprav je bil tam samo eno leto. Nadškof pa je spoznal v njem izvrstnega gospodarja, zato mu je poveril v St. Paulu organizacijo nove župnije sv. Bernarda. Nalogo je izvršil sijajno. V teku 22 let je Iz skromnega začetka zrasla tam krasna, velika župnija. Začel je s cerkvijo in šolo pod isto streho. Potem je poskrbel za stanovanje sestram in nazadnje šele sebi. A kmalu je postalo vse premajhno, pretesno. Začel je misliti na ločitev cerkvenih in šolskih prostorov. L. 1905 je zgradil lepo novo cerkev za tisoč sedežev, pet let kesneje pa lepo novo sestrsko hišo. Ko mu je bila 1912 poverjena župnija sv. Neže v St. Paulu je zapustil novo župnijo sv. Bernarda preskrbljeno z vsem, kar je v čast vzorno urejenim župnijam. Cel blok so obsegala potrebna župnijska poslopja, vsa zadosti prostorna in v najboljšem stanju in. kar je glavno domala plačana. Prav zaradi te izredne gospodarske spretnosti je želel nadškof, da prevzame za Slovencem Solncem, ki je pri sv. Neži dogradil lepo novo cerkev za 25O.O0O dolarjev, njegovo župnijo in razmeroma velik dolg, ki je še ostal na cerkvi. Lotil se je s spretno in krepko roko dela in zopet z uspehom: od 180.000 dolarjev dolga ga je v teh letih plačal nič manj ko 150.000. Pa ni le dolgov plačeval, nabavil je cerkvi in župniji še marsikaj novega (orgle, zvonove, poslikaj je cerkev, oskrboval šolo za 1000 otrok itd.). Te številke kažejo zares spretnega finančnika, ki je svoje sposobnosti uporabljal Bogu in cerkvi v korist, a nikoli sebično v svojo osebno. Njegove finančne in srčne dobrote pa so bili v veliki meri deležni tudi premnogi posamezniki in zavodi v starem kraju. Kolikerim je pomagal v njih težavah, pošiljal sirotiščem v najhujših časih koj po vojski, podpiral dijake. Vse to ni zapisano v statistikah in številkah pri malokdaj hvaležnih ljudeh, zato pa bodo te skrite dobrote tem izdatnejše pred Bogom. Ko se tako poslavljamo od njega, prosimo vse tiste, ki so bili deležni njegovih dobrot, da se ga spomnijo vsaj s kratko molitvijo. Ob njegovem grobu si želimo še mnogo tako modrih in uspešnih delavcev med našimi rojaki v Ameriki, njegovi duši pa večno plačilo pri Gospodu, ki mu je zvesto služil. begno (3.15 zl. fr.), in za Radeče pri Zidanem mostu—Genova, Torino in Vinavo (3.75 zl. fr.). Znesek v oklepajih je pristojbina pa triminutni pogovor. — V Službenih novinah (priloga — št 218) je objavljen »Pravilnik o izvršitvi zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in o zobnih tehnikih«. — Jadranska Straža v Cerknici. Ustanovni občni zbor Krajevnega odbora Jadranske Straže v Cerknici se vrši v nedeljo dne 1. okt. 1933 ob 11 po končani maši v občinski hiši (kaplaniji). Vabimo Cerkničane, da se občnega zbora v velikem številu uejeleže. — Pripravljalni odbor. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Jose!« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Jose!« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. — Nesreča v Št. Vidu. Včeraj smo kratko poročali o nesreči v Št. Vidu, kjer je neki avto povozil 23-letnega Ivana Bončarja, mizarskega pomočnika iz Podgore pri Št. Vidu. Bončar je dobil hude poškodbo na glavi ter je bil vso noč nezavesten ter se je šele včeraj zavedel. Njegovo stanje je prav resno. Avtomobilist, ki je Bončarja povozil, je znan. Podobna nesreča se mu je zgodila tudi pred kratkim, ko je povozil nekega drugega moškega. — Posledice napada. V Mostah pri Ljubljani se je v sredo zgrudil na tla 48-letni zbiralec starega železa Ivan Hribar. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da ima nalom-Ijenih več reber. Hribar je povedal, da ga je pred kakšnimi 14 dnevi nekdo v štepanji vasi napadel in udaril s kolom čez rebra, čeprav je Hribarja zelo bolelo, vendar se ni takoj zatekel v bolnišnico ter je še hodil okrog, dokler je mogel. Njegova poškodba se je zaradi tega le še poslabšala in še bolj komplicirala. — Po neprevidnosti se je obstrelil. Te dni 6e je odpravila večja družba lovcev iz Št. Jerneja in okolice na lov v Gorjance. Strma je pot proti vrhu, znoj oblije človeka, preden dospe do cilja — najvišje točke, posebno še, če je turist debel. Tako so 6e potili tudi šent-jernejski lovci. Blizu vrha so že bili, a mokra obleka in lačni želodec sta jih prisilila, da so vrgli nahrbtnike na tla in slekli srajce, da bi sc posušile. Okrepčali so se že in segli po srajce. Maks Vale, trgovec iz Št. Jerneja, je prvi potegnil 6vojo srajco, da bi jo zopet oblekel; s srajco je potegnil tudi »petelince« na puški, in iz puške, ki je bila nabita, je odjeknil strel. Nesrečni Vale ga je dobil v pleča; vse šibre, ki so bile namenjene zajcu, so ostale v njem. (Težko poškodovanega so pref>eljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so ga operirali. Upanje je, da bo kmalu ozdravel. — Po nesreči pod voz. Perše Janez, 18 letni posestnikov sin iz Zbur pri šmarjeti je te dni vozil na banovinsko cesto kamenje. Ker je bilo treba nekaj na vozu popraviti, je ustavil konje. Med popravljanjem je imel eno nogo pod vozom. Ta trenutek pa so konji potegnili, kolo je šlo črez levo nogo in Perše je obležal na cesti. Ljudje so prišli no pomoč tn prepeljali Peršeta v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer so ugotovili, da ima pod kolenom nogo prelomljeno. _ Ukradeno kolo. V noči od 27. na 28. f. m. je bilo ukradeno moško kolo Danilu Havelki, trgovcu v Zgor. Šiški, Celovška 117. Kolo je bilo precej rabljeno, brez zadnjega blatnika, balanca navzgor obrnjena brez držajev, plašč prvega kolesa popolnoma nov tvrdke Diinlop cord Milano, zadnji plašč obrabljen. Prosi se občinstvo, da pomaga izslediti tatu ter ga javi na policijo ali orožniško postajo. Kolo je črno lakirano. — Ocetno kislino je pil... Pred nekaj dnevi si' je neki |io6C.stnik tam na Dolenjskem vzel daljši »dopust«. Poslovil se je od posestva in tri dni v gostilni popival. Po treh dneh se je vendarle spomnil, da ima doma posestvo odpravil se je k svojim. Toda mož je bil žejen. Iskal je pijače. Staknil je steklenico ocetne kisline in je krepko nagnil. To pa je bilo vendar preveč. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganjh črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. — Za liturgično gibanje, ki se je povsod v naših krajih počelo, je zelo primeren molitvenik »Red in pravilo maše«. Za vse nedelje in praznike leta so zdaj masne molitve v skupnem molitveniku zbrane in v ličen ovitek povezane. Za vsakega vernika je to zelo primerna tnašna knjižica, ki jo lahko sam pri maši rabi in tako najbolj sledi Iiturgiji cerkve. Molitvenik ie založila »Caritas« v Celovcu in se naroča v Misijonski pisarni' v Ljubljani, Semeni-ška 2. Cena molitveniku je 20 Din, pri naročilu 10 izvodov skupaj se dobi 1 izvod povrh. — Istotam se dobe tudi nevezane vloge za posamezne nedelje in praznike po 25 par, pri naročilu 20 izvodov enakih vlog pa po 20 par. V zalogi je tudi še nekaj navadnih molitev pn vsaki maši po 2 Din in pri naročilu 20 izvodov po 1.50 Din. — Rastlinska hrana. Časovne in življenjske razmere, kakor bogate izkušnje nas silijo, da se čimbolj obračamo od mesne hrane k rastlinski. Marsikatera bolezen ali smrt gre na rovaš napačne prehrane. Pričujoča knjiga pod naslovom »Prehrana po novih zdravstvenih načelih«, ki jo je priredila Štefanija Humek, predstavlja prvi poizkus seznanitve našega ljudstva s sodobnimi načeli prehrane. Nudi 323 receptov, kako pripravljamo okusna jedila, odgovarjajoča zdravi človeški prahrani. O nekuhani sadni in zelenjadiv hrani, razpravlja knjiga v posebnem poglavju. Ta velepomembna knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, in velja nevezana 30 Din, vezana 40 Din. — Avtopodjetje Pečnikar prične zopet z rednim obratovanjem Ljubljana — Sušak in obrntno. — Lepi solnčni jesenski dnevi nas zapeljejo, da vse premalo pazimo na svoje zdravje. Najraje hodimo brez površnika, akoravno so večeri že hladni, in na tak način 6e prehladimo. Prehlajenje ni nobeno veliko zlo, ako pravočasno vzamemo gotova protisredstva. Taka i sredstva so »Baverc Aspirin tablete, ki vsak prehlad hitro in sigurno preženejo. — Pri boleznih srca tn poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz JoBefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Celje 0 Akcija Vineencijeve konferenco za poplav-ljence. Odbor Vincencijeve konference sv. Danijela v Celju se obrača do vseh dobrih src s prošnjo, da priskočijo vsak po svoji moči na pomoč poplavljencem. Mnogo družin je, katerim je zadnja poplava uničila vse njihovo premoženje ter jim pustila le golo življenje. Že itak revne družine so prišle še ob tisto majhno svoje premoženje, ki so ga imele, sedaj nimajo niti tega več. Otročički so lačni in nimajo kaj obleči. Matere bi rade dale svojim otrokom toplih in gorkih oblačil in dobre hrane, a nimajo nikjer vzeti. Stojimo tik pred zimo. S strahom gledajo vsi ti nesrečneži v bodočnost in ne vedo izhoda. Dolžnost nas vseh je, da se usmilimo ubogih ljudi in jim pomagamo. Kdor hitro da, dvakrat da. Gotovo pa dobra dela, ki jih bomo storili za te najbednejše, pri Bogu ne bodo ostala osamljena. Prosimo vse, ki bi bili pripravljeni darovati za uboge družine v obleki (posebno te prosimo za uboge otroke), v živilih ali denarju, naj izroče svoje darove kakemu odborniku Vincencijeve konference ali pa naravnost v tajništvu Vincencijeve konference, Cankarjeva ulica 4. -0- Razglas mestnega načelstva celjskega. Ker se širijo po velikih poplavah nalezljive bolezni, opozarja mestno načelstvo prebivalce onih stanovanj, iii so bila poplavljena, da stanovanja temeljito osušijo, očistijo in prebelijo, tla ter pohištvo pa pomijejo s primernim desinfekcijskim sredstvom (n. pr. lizolom). Obleko in perilo je znositi na sonce. Vodo je jemati izključno le iz vodovoda. St Križ s Kapucinskega mostu najden. V sredo okrog pol 3 popoldan je znani celjski rekorder, brezposelni Kovač Rudolf našel v gramozu pod prvim železniškim mostom po dolgem iskanju v vodi križ, ki ga je z mostom vred odnesla zadnja poplava. Na križu, ki je zelo težak, ker je kovi-nast, tehta 200 kg, manjka streha in na glavi tr-njeva krona. Z vrvjo je Kovač s pomočjo drugih ljudi spravil nato križ na Breg. Kam bodo sedaj s križem, ki je stal na sredi Kapucinskega mostu in katerega je baje postavil 1. 1853 neki splavar, za enkrat ni znano. & Brod čez Savinjo pripravljajo delavci mestne občine celjske na levem bregu Savinje in sicer med porušenim Kapucinskim in prvim železniškim mostom. ■0" Smrtna žrtev poplave v Galiciji. Kakor smo pred dnevi poročali, je povodenj zahtevala tudi v Galiciji pri Celju smrtno žrtev. Takrat te vesti nismo imeli potrjene in se je govorilo celo o dveh osebah. Sedaj smo zvedeli, da je ob priliki zadnjega deževja zelo narastel potok, ki je postal smrtonosen za Parežnik Frančiško, 40 letno zasebnico, ki je živela v Zavrhu pri svojem bratu. Kakor po navadi je hotela iti tudi v soboto zjutraj k sveti maši, pa jo je pri mostu posestnice Potočnik Frančiške, kjer je mislila, da bo prišla čez potok, ugrabila voda, iz katere si ni mogla več pomagati in jo zanesla med grmičevje, kjer so jo še istega dne okrog poldneva našli mrtvo. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob veliki udeležbi vseh župljanov. er Od doma je pobegnila. Iz Javorja, občina Slivnica pri Celju je dne 26. t. m. pobegnila v dopoldanskih urah od doma Zuraj Ema, hči posestnika, 35 let stara, velike in šibke postave, kostanjevih las, na glavi ima ruto in nosi predpasnik. Ema je nekoliko slaboumna ter. sumijo, da je pobegnila najbrž z nekim nepoznanim moškim. j& Opozorilo obrtnikom. Vse lastnike obrtov, ki so utrpeli škodo radi zadnje poplave, opozarjamo, da se zglasijo pri pristojnih občinskih uradih in dajo nn zapisnik od poplave povzročeno škodo, to pa ločeno glede nastale škode nn zemljišču, slavbi ali pa strojih, orodju, materijah! in obrtnih izdelkih. Skrbijo naj, da dobijo prepise uradnih ugotovitev nastale škode, da morejo te prepise uporabiti pri svojih da/čnih napovedih. Pri odmeri ilavkov zemljarine, tgradarine in pridobnine pridejo v poštev ediaole uradne ugotovitve. Ne Čakajte, da boste pozvani, sami se brigajte za svoje interese! — Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju. & Zimski delovni fas v brivnirah. V brivnicah in frizerskih snlonih se spremeni čas odpiranja in zapiranja s 1. oktobrom in je naslednji: zjutraj od pol 8 do pol 13, popoldan od '2 do 7. Ob sobotah od pol 8 zjutraj do 8 zvečer nepretrgoma. Oh nedeljah od pol 8 do U dopoldan. BAYER, BAYER, BAYER, (o je glavno! Pazite vselej na ta zaščitni znak in nikdar ne boste kupili ponarejenih izdelkov. Pristni Pyramidon Vas ne bo nikdar razočaral, njegov učinek pri glavobolu in migreni je ne-dosegljiv. V z. Ju cela k. d, Zagreb, (jiieva 32. Oglas ie rtgistr. pod S. br. 94S3 od 31. V. 1S53. Moste pri Ljubljani Vpisovanje v gospod in jsko-nadnljevnlno šolo v Mostah pri Ljubljani se vrši v nedeljo 1. oktobra od 10 do 12 v šoli. — Vodstvo. Sneberje-Zadobroua V nedeljo 1. oktobra ob 2 popoldne sc ponovi v »Pevskem domu« v Sneberjih koncert in veselica in sicer na željo zborov, ki sc zaradi vremenskih nezgod koncerta preteklo nedeljo niso mogli udeležiti. Vabimo vse, da si ogledajo novi »Pevski dom«. Trbovlje Ali je to mogoče? Sin nekega tuk. rudarja pride iz šoie domov in jiravi: »Mama, ker nisi pri kolu 6ester, nc dobim jaz več mleka v šoli.« Dvomimo, da bi se društvo postavilo na to stališče, saj prihajajo sredstva za jirehrano otrok iz javnih sredstev in od vseh slojev. '>V Otrok pa je trdil, da jim je učitelj tako rekel. Vsekako je verjetno, da gre za nesporazum I je-nje. Nujno pa je, da se zadeva pojasni, ker se o tem splošno govori. Smrt pobira. V bolnišnici je umrla Volita Marija, žena rudarja, 6tara šele 36 let. — Pljučnici je podlegla Volker Uršula, vdova po posestniku in gostilničarju na Vodah, bila je v 69. letu. — Po dolgotrajnem trpljenju je umrla Neža Murn roj. Kurnik v Gabrskem, v "0. letu. Na porodu je umrla Klemene Helena, žena brezposelnega rudarja, stara 32 let; tudi otrok je bil mrtev, zapušča pa še dva mala otroka. Tekom enega tedna je umrl rudarju Klopčiču še drugi sin Pavel, star 7 let. škrlatica pa je vzela 4 letnega Jurše Ivana. Naj počivajo v miru! Ptui Meroiikusni urad. Pri meroizkusnem uradu v Ptuju so za četrto četrtletje določeni naslednji dnevi: oktobra dne 23., 24., 25., 26., in 27.; novembra dne 18., 20., 21. in 22.; decembra dne 19., 20., 21 in 22. Razstava slik. V društvenem domu bo razstava slik znanega slikarja Alojzija Kasimirja In sicer 29. in 30. t. m. ter t. oktobra t. 1. Nezgoda. Pri popravljanju strehe se je hudo ponesrečil 65-let stari Andrej Kozel, posestnik v Gradišču. Padel je 4 m globoko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Čebele kradejo. Uzmoviči so odnesli posestnici Ani Krajnc iz Dravcev 4 panje s čebelami in medom, posestniku Jožefu Petroviču iz Dravoev več umetno izdelanih panjev z medom in na velepo-sestvu v Strnišču pa sedem panjev s čebelami In medom vred. Orožniki so tatovom že na sledu. Šoštanj Volivni imenik za volitve v Delavsko zbornico je razgrnjen v pisarni mestne občine. Reklamacije se morajo izročiti predsedniku volivne komisije, šolskemu upravitelju g. Vrečku. Igra s puško je nevarna. Valcncij Franc, 24-letni kmetski sin v Podkraju pri Velenju, se je v ponedeljek ukvarjal s puško — za kratek čas. Ni pa vedel, da je puška nevarna stvar, če je nabita. Nenadno se je sprožila in krogla je fantu raztrgala levo rolko. »Slovenca«, dnevno in nedeljsko izdajo, morete dobiti v trafiki ge, Valdlove na dr. Vošnja-kovi ccsti in v trgovini g. Gruberja v Družmirju. Cerkveni vestnih Karmel na Selit. V ponedeljek, 2. okt., pred godom sv. Terezije Deteta Jezusa, bo v karmclski cerkvi na Selu ob 16 govor, blagoslovljcnje rož Male Terezike in pete litanije, — v torek 3. okt. na praznik sv. Male Terezije bo ob 5 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 6 slovesna sv. maša. Ob 7 in 8 več sv. maš. Oh 16 govor, blngoslovljeaje rož in pele litanije z blagoslovom. Pridobivajte novih naročnikovi Umetna smola - snov za vse Lindbergh in žena v polarni obleki. Mlada Američana sta na svojem poletu iz Finske dospela v Moskvo, kjer so ju sprejeli z vsemi častmi Nekaterim narodom je bila narava bolj skopa pri odmerjanju naravnih zakladov, zato so morali s svojo bistroumnostjo najti nadomestkov za snovi, katerih so bili od narave deležni v premajhni meri. In često je človečki umi v proizvajanju takih snovi prekosil naravo samo. Ena takih snovi, ki služi današnji industriji za najrazličnejše izdelke, je umetna smola. Naravno smolo pridobivajo iz t»opskih rastlin, v naših krajih pa iz iglavcev; največ smole vsebuje lubje. Taka smola se da topiti v alkoholu, etru in sličinih kemikalijah; iz nje izdelujejo ter-pentin, kodofonijo, lake, firneže itd. Če pride v zemljo, postane smola po nekem kemičnem procesu, imenovanem polinieriziranje, znatno bolj trda, vrelišče se $ zviša in tudi topljiva ni več. Na ta način je nastal jantar, ki je oikamenela, ta-kozvana fosilna smola. Umetno stmolo, ki jo kemija naziva fenolova smola, pa pridobivajo iz lesa in premoga, sltčno naravni smoli tudi v več trdotnih stopnjah. V promet prihaja ta smola pod različnimi imeni kakor neoresit, trodiitan, albertol, resinol, bakelit itd. Je zffto uiporabna, tako zlasti za elektrotehnične izdelke, ker dobro izolira, ne vpija vlage, ima veliko mehanično trdnost in odpornost proti vročini. Zato je ia elektrotehnike zelo izpodrinila porcelan, posebno ker se da dobro oblikovati. Umetna smola prihaja na trg v treh oblikah. Baikelit A je topljiv v špiritu, acetonu, natrono-vem lugu, da se tudi taliti kakoir naravna smola. Uporablja se za pritrjevanje ščetin pri krtačah in čopičih, za pritrjevanje žarnic v okove itd. Dru- Novi egiptovski ministrski predsednik Abd el Yehia paša, doslej senatni predsednik. Kie se zvočniki niso obnesli Newyorška policija ,je poskušala nadomestiti hreščeče avtomobilske signale z zvočniki. Domnevala je, da bo zmanjšala velemestni ropot, če bodo šoferji samo na glas naznanjali: »Pozor, zavije m na desnol Pozor, ustavil bom vozilol« L si Do 200 z zvočniki opremljenih avtomobilov je bilo zbranih ob določeni uri na eni izmed glavnih ulic. Toda vrišč, ki so ga povzročili, je prekosil vse, kar je bil čul prometni stražnik kdaj poprej. ga oblika, bakelit B, je že trši, v špiritu je ne-topljiv, utekočiniti se še da, taliti pa ne, da se pa variti; iz njega izdelujejo lake in firneže, ki se odlikujeio po tem, da prevlečene predmete zelo dobro varujejo razjedanja kislin, pred vročino in rjo. Tretja vrsta, bakelit C, pa je jantarju slična, rumenorjava, prozorna ali pa tudi nepro-zorna snov, ki v različnih barvah prihaja na trg, kakor pač to zahteva oikus kupcev in s-vrha uporabe. Je nctopljiv, neitaljiv in proti vsem zunanjim vplivom, tudi proti pritisku in udarcem zelo odporen. Prenese do 300° C, ne da bi pričel oglje-neti, da se vrtati, žagati, rezljati, obdelovati na stružnici itd. Vse mogoče industrije so se okoristile z ba-kelitom. Avtomobilska zobata kolesa se izdelujejo iz njega, ker tišje teko kakor kovinska, za zavorne trakove ga uporabljajo, ker bakelit dobro zavira, za krmilna kolesa, gumbe stikalnih vzvodov, za okrove žarometov, signalne trobke itd. Stavbena in pohištvena industrija izdelujeta iz bakelita stenske obloge, obešalne kljuke, okove za vrata, imitacije lesa in marmorja, mizne plošče, okrove za ure, vaze, pisalne garniture, umetne plastike in drugo. Kemičnim tovarnam in barvarnam izvrstno služijo bakelitne kadi, ker so odporne proti kislinam pa tudi neprodušne, saj so napravljene iz enega samega kosa. Največjo korist pa ima od bakelita brez dvoma elektrotehnična industrija. Prav v vseh njenih področjih je bakelit zavzel odlično mesto, v žični in brezžični telgrafiji in telefoniji, v elektromotorski industriji, zlasti pa v instalacijski stroki. Moderni Egipt Dr. Rašid Abdalla, poslanec egiptskega parlamenta v mestu Fajum, slaven zdravnik, je stavil v parlamentu predlog, naj se esperanto začne poučevati letos decembra meseca v šolah in na univerzah. Za esperanto se posebno zavzema znani očesni zdravnik dr. Mohamed Sobhi-bej, ki poudarja, kako velike važnosti je mednarodni jezik zlasti za znanost. Pravi, da mora vsak učenjak čitati znanstvena dela v mnogih jezikih, če pa bi bila ta izdana v esperantu, bi odpade! nepotrebni študij mnogih tujih jezikov. V Fajumu imajo tudi živahen in močan esperantski klub, katerega člani so pretežno Arabci in Turki. Med njimi deluje več angleških esperantistov. Zveza narodov zopet zbrana: v prvi vrsti nemška delegacija, in sicer (od desne na levo): zunanji minister v. Neurath, državni propagandni minister dr. Goebbels in poslanik Keller; v drugi vrsti belgijska delegacija z zunanjim ministrom Hymansom (drugi od desne) in v tretji vrsti angleška delegacija s Simonom (prvi od desne) in državnim pod tajnik oni Edenom (tretji od desne). Morska zvezda — rešitev mornarjev Italija gradi ob vhodu v Mesinski zaliv 45 m visoik »Steber svetovnega miru«. Steber se zaključi z zemeljsko oblo, ki nosi Marijin kip v nadnaravni velikosti. Novi svetilnik svečano prižgo dne 18. avgusta prihodnjega leta 1934. Da ostane Avstraljija „bela" Poročali smo že o razburjenju, ki so ga izzvale v angleških vladnih krogih japonske zahteve glede Avstralije. Zadnje newyorške brzojavke naznanjajo, da je pričel britski imperij s sistematičnim delom zoper »rumeno nevarnost«. Londonski dopisnik »New-York Timesa« je zjvedel, da baje ponuja skupina angleških bank avstralski vladi svojo po-moč pri kolonizaciji neobljudenih razsežnih predelov Severne Avstralije, Pogajanja se bližajo zaključku. Angleži hočejo ustanoviti dve kolonizacijski družbi, ki naj prevzameta za dobo sto let pol milijona štirijaških milj sveta. Avstralski ministrski predsednik Lyons je navdušen za ta načrt, ki jamči za bodočnost »bde Avstralije«. Prva družba bi dobila ozemlje ob zalivu Carpentsriji in Barclayevi planoti, dočim bo delovala druga v dolini reke Victorije. Angleži nudijo takoj v ,prvem letu dvesto milijonov funtov šiterlingov potrebnega kapitala in ne zahtevajo od : j avstralske vlade nobene denarne ali tehnične po- j j moča pri gradnji mest in vasi v dosedanji stepi. Orgle brez cevi Francoski fizik A. Givelet in graditelj orgel M. Couplais sta izumila električne orgle, ki bodo kmalu izpodrinile sedanje mehove z ročnim ali strojnim pogonom. Izumitelja sta naredila več tisoč fotografskih posnetkov notranjosti orgelskih cevi med igro, da bi ugotovila in preiskala vse zračne tresljaje. Na temelju teh posnetkov sta uredila električen vod in zvočnik. Na ta način sta natančno posnela vse orgelsike glasove, ki nastanejo brez cevi s pomočijo tipk in sistema radio žarnic. Električne orgle so lahke in prenosne. Navaden vod veže tipke orgel z elektriko. Orga-nist sedi v cerkvi pri majhni mizici, pritiska tipke im gleda vernike oz. mašnika. Električni gonilni stroj se lahko nahaja v kleti ali celo izven cerkve. Električne orgle so poceni, stanejo veliko manj kakor navadne velike orgle. Njih glas je dosti ; lepši, izrazitejši in močnejši. Orgle brez cevi sla-. vijo svojo zmago že v treh pariških cerkvah, a | nepotrebne stare cevi so le ostale na svoijem mestu na željo župlja.nov pač samo v spomin in okras. Naš kralj Aleksander in romunski kralij Karol v Sinaji na mimohodu častne stotnije. Zbirka Wagnerjevih dobrodelnih znamk, ki jih izda nemška poštna uprava in bodo v veljavi do 30. junija 1934. Po 20 letih našel ženo Na krovu španskega oceanskega parnika, ki je plul v Južno Ameriko, se je pripetilo redko srečanje. Paraiik je peljal skupino angleških sester Rdečega križa, ki je bila namenjena v neki po davici okuženi okraj. Drugi ladijski častnik Piettebers je srečal Angležinje na krovu in obstal. Srečal je med njimi svojo ženo, ki jo je štel že dvajset let za mrtvo. Piettebers se je rodil na otoku Rujani in pred vojno služil pri isti španski plovidbi. V Londonu se je seznanil s hčerko ladijskega agenta in jo poročil. Kmalu potem je izbruhnila vojna. Žena je ostala pri starših, mož pa je moral na Nemško k vojakom. Težko ranjen je prišel v rusko ujetništvo. Zdravniki so mu operirali prestreljeno lobanjo, a je ostal gluh, nem, ohromel in nekaj časa celo slep, Nemški Rdeči križ ga je odpeljal še pred revolucijo kot težikega pohabljenca na Japonsko. Moral bi v domovino, a po težavni poti ije zopet onemogel. Ležal je v japonskih klinikah deset let, dokler ni obudil za- nimanja slavnega japonskega kirurga. Le-ta mu je ponovno operirali Lobanjo in storil čudež. Pohabljenec je vstal in se na novo naučil hoditi, slišati, govoriti. Šele 1. 1927. je mogel Piettebers na Neimško. Čim je opravil potrebna uradna pota, je pohitel na Angleško. A zaman je iskal ženo. Njeni starši so umrli. Sorodniki so pravil«, da je izginila brez sledu in si najbrž v obupu vzela življenje. Po dolgem tavanju je odšel Piettebers v Barcelono k svoji plovidbi. Dobil je takoj službo drugega častnika na ladji, ki je plula v Južno Ameriko. Usmiljeni Bog mu je tu privedel nasproti Ljubljeno ženo. Cesarjev rubin Poročali smo že, da je kapitan Harry Baudoin na dnu morja srečno našel ostanke parnika »Me-ride«, ki se je ponesrečil leta 1911. ob ameriški obali. »Merida« je bila vkrcala kronske dragulje cesarja Maksimilijana, katerih se je bil naposled polastil prezident Diaz. Ko je zaslutil novi državni prevrat, je hotel spraviti zaklad na varno v Zedinjene države. A »Merida«, ki je na preziden-tovo zahtevo potovala ponoči brez luči, je zadela v neki angleški parnik in se potopilo. Šele po dvajsetletnem brezuspešnem iskanju, ki je požrlo milijone, je kapitan Baudoin točno ugotovil kraj nesreče. Potapljači so šli na delo letos spomladi in v juliju dvignili prve oklopne blagajne z zakladi. Brzojavke iz Norfolka naznanjajo, da »o rešili ta mesec potapljači drobno skrinjico z znamenitim MaiksimiLijanovim rubinom. Ta krvavo-rdeči rubin nima na svetu enakega po velikosti, lepi obliki in čisti barvi. Vreden je najmanj 60 milijonov Din. Izročilo sicer zatrjuje, da prinaša lastniku samo nesrečo, a to ne vpliva na ceno in človeško pohlepnost. Baudoimova ladja »Salvore« je oborožena kakor prava križanka s topovi in strotjmicami. Saij je zasidrana v bližini ameriške obale in brezposelni tihotapci alkohola bi si lahko poželeli lovorik morskih razbojnikov. Imajo zadosti dobro oboroženih motornih ladij. Obravnava zaradi požiga nemškega parlamenta: desno glavni obtoženec van der Luhbe, ki jc videti popolnoma strt in brezbrižen, poleg njega tolmač; desno obtoženec TorgJer pri za*liiajnu. Mesto lampico » Mehiki, ki ga jc vihar popolnoma uničil. Število žrtev cenijo na 5000 oseh. To re največja naravna nesreča, ki to poanouo v Mehika, - • i*— ................j | gjMffpi—appg— Gospodarstvo Volitve za zbornico TOI Predlog volivnega reda Trgovinsko minisfrstvo je poslalo vsem zbornicam za trgovino, obrt in industrijo razpis v katerem napoveduje priprave za zbornične volitve Zbornice naj sestavijo načrte volilnih redov, ki nai jih pošljejo ministrstvu. Z ozirom na važnost razpisa prinašamo doslo-ven prevod tega akta ministrstva za trgovino in industrijo: Ker je delo organizacije zbornic po obrtnem zakonu in uredbi o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah v glavnem končano, je treba začeti z delom za priprave za izvršitev volitev v zbornične svete, v prvi vrsti pa s sprejetjem volilnih redov po § 15 (11) uredbe. Da pa morem čimprej in pravilnejše za vsako zbornico v volilnem redu razpisu morajo biti poleg dne, kdaj se vrše volitve, tudi določila, odnosno preddela za volitve z roki, v katerih se imajo izvršiti. Organi za izvedbo volitev. Določiti je treba komisije, ki bodo vodile volitve in ugotavljale rezultate. Vsekakor pa bo potrebna tudi osrednja komisija, eventuelno komisije za posamezna voliv-na področja, potem komisije, -ki bodo vodile volitve na posameznih glasovalnih mestih. Volivni red mora vsebovati natančnejše odredbe o njih sestavu, pristojnosti in načinu dela. Volivni imeniki. Določili je treba, na kakšen način se bodo sestavljali volivni imeniki. Pri glasovanju po združenju bo potrebno, da vsako zdru- ... . ............... ženje sestavi volivni imenik svojih članov, ki imajo predpisati natančnejše odredbe o volitvah zbornič- I volivno pravico. Za volivce, ki ne pripadajo no- nih cvmtm/nlrpv in tv\(raKim An .„ i. ~ „t_____- I Unnamii irlcu^anln l-v^ :_____:t._ _i_____• _ nih svetovalcev, je potrebno, da vsaka zbornica z ozirom na razmere svojega področja sestavi načrt volilnega reda in ta načrt dostavi banski upravi, ki ga bo s svojim mnenjem dostavila ministrstvu. Da bi se dosegla zaželjena enotnost in da bi načrti odgovarjali zakonu in uredbi, priporoča ministrstvo, da se pri izdelavi drže sledečih navodil: V prvi vrsti je potrebno pri sestavi volilnih redov držati se odgovarjajočih odredb volilnega zakona, uredbe o zbornicah in odobrenega statuta Zbornice. To so osnovna načela, po katerih sc iina izdelati volilni red. Poleg tega je treba vpoštevati pri sestavljanju volilnega reda sledeče: Voline korporacije. Vsak zbornični odsek tvori volilno telo, ki voli posebej. Vsi volilci, ki po svojem poklicu pripadajo enemu odseku, imajo volilno pravico samo v tem odseku, Volilci obrtnih zbornic, ki se ne dele na odseke, spadajo vsi v eno volilno telo. Volilna okrožja. Razdelitev področja na volilna okrožja se more izvršiti posebej za vsako volilno korporacijo, tako da za posamezna telesa morejo biti po jx>trebi različni večji ali manjši volilni okraji, pa tudi samo eden za vse zbornično področje. Volilna mesta. Volitve se opravljajo praviloma po združenjih. V tem slučaju vsako združenje predstavlja volilno mesto. Kjer je nemogoča volitev po združenjih, morejo biti volitve pismene t. j. glasovanje se opravlja s pismenimi pošiljkami volilni komisiji. Z.a ta slučaj se morajo odrediti volilna mesta, v katerih bo sedež komisije. Ce je v volilnem redu določeno glasovanje po združenju, je treba določiti tudi, kje in kako bodo glasovali volilci, ki niso člani niti enega združenja. Narcdbo za izvršitev volitev da ministrstvo za trgovino in industrijo. Razpis volitev pa izvrše zbornične uprave. V benemu združenju, bo sestavila imenike zbornica. Prav tako bo zbornica sestavila volivne imenike, če se ne bo glasovalo po združenjih, ampak s pismen, pošiljkami. Volivni red mora vsekakor natančno odrediti tudi način objavljanja volivnih imenikov Spon Dekliško lahko-attetsho prvenstvo posameznic Ljubljanska hazena podzveza priredi jutri popoldne s pričetkom ob 1(5 na telovadišču Ljub. bo-kola v Tivoliju žensko lahkoatlet. prvenstvo Ljubljane za posameznice. Na prireditvi startajo to pot izbrane lahkoatletinje podzvezinega prvaka Ilirije in Atene. Program tekmovanja obsega teke 80 m, 80 m zapreke, 100 m, 1000 m in štafeto 4X75 m, skoka z zaletom v višino in daljino ter meta diska in krogle. Novost za naše občinstvo bo gotovo tek čez zapreke, disciplina, ki jo pri nas tudi na moških mitingih nismo videli že več let. Več jutri. Občinstvo se vabi, da se prireditve v obilnem številu udeleži. Vstopnine ni. Športna prireditev v korist poplavljencem uuicuiu 1UU1 način oo a;i anja vOlivnin imenikov y nedelio ob 16 noooldne nastnniin m&i vrli reševanja *s' pK!^* ,B "*ta P*«?** tV^mtj^ji^U^TgrS Prt Gto a b H v vsakem slučaiu taino morja.Pornerili v ™S™etu. Tekma obeta biti prav in.zato.je tUJSSVSSi sr&ffl da poseti prireditev v obilnem številu in podpre hvalevredno akcijo požrtvovalnih uslužbencev pošte in cestne železnice, kajti ves dobiček gre v pri ubogim poplavljenceui na Barju. Glasovanje mora biti v vsakem slučaju tajno zato je treba v volivnem redu točno odrediti način glasovanja z ozirom na potrebo varovanja glasovalne tajnosti. To velja tudi za slučaj glasovanja s pismenimi pošiljkami. Ugotavljanje volivnih rezultatov. Volivni red bo vseboval odredbe o ugotavljanju volivnih rezultatov in objavljanju volivnih rezultatov, o dostavljanju volivnih aktov okrožnim komisijam in osrednji komisiji v to svrho. Pritožbe. Določiti je treba rok in način vlaganja pritožb kot tudi to, kdo je legitimiran za vlaganje pritožb. O pritožbah bo končno razpravljal komisijski svet. V kolikor že ni določeno v statutu zbornic, mora volivni red vsebovati tudi sledeče odredbe: Sestanek novoizvoljenega zborničnega sveta Določiti se mora rok za sklicanje ali sestanek zbor- ; ničnega sveta in način, kako bo sklican ali brez i .... . . - . poziva in tudi kdo bo predsedoval sestanku do iz- I vsej Prll'ki — če hočemo biti objektivni in iskreni volitve predsednika. Naravno je, da v slučaju delne j ~ ,U(li »I»ada. obnove sveta v smislu prejšnjega stavka drugega odstavka § 12. uredbe vodi sestanek staro predsed-ništvo. Volitev predsedništva. Volivni red mora vsebovati tudi določila o izvolitvi predsedništva zbornice, ki se mora izvršiti takoj na prvem sestanku sveta. Ilirija ostane v prvem razredu Upravni odbor J. N. Z. je ugodil pritožbi SK Ilirije ter je sklenil, da ostane Ilirija v prvem razredu. Svojo odločbo utemeljuje nogometna zveza s tem, ker se je število prvorazrednih klubov zvišalo z dvema, ne z enim klubom, zato ostane SK Ilirija tudi zanaprej v prvem razredu. S tem je tudi zaključena afera, radi katere je bilo v zadnjem času toliko razburjenja v športnih krogih. Ilirija ostane torej v prvem razredu, kamor po t nrilll/i _ Mrv UoAnmn ki 4! aUIaI.i:..^: !_ !_ 1____I G. minister je odredil, da morajo zbornice po navedenih navodilih izdelani načrt volivnega reda dostaviti ministrstvu najdelj v teku mesec dni. Dvig vlog pri DHB Po stanju z dne 31. avgusta so bile glavne bilančne postavke Državne hipotekarne banke naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 31. julij 1933): Aktiva: Gotovina 56.2 (83.4), blagajniški za-isi Narodne banke 45.0 (50.0), posojila: hipote-arna 2212.9 (2216.3), komunalna 615.1 (599.3), vod-Inf zadrugam 80.6 (80 0), meničnohipotekarna 63.3 (61.75), domače menice 118.4 (118.9), lombardna posojila 104.6 (103.4), nepremičnine 151.26 (150.6). Delo PRIZADA Na občnem zboru Priv. izv. družbe v Belgradu je bilo podano poročilo uprave, iz katerega posnemamo, da je stala državo intervencija na pšeničnem trgu od 5. julija 1931 do 30. junija 1933 344.3 milj. Din. Pri izvozu vina je Priv. izv. družba sodelo- Ligini tekmi Hašk : Jugoslavija in Hašk: Vojvodina razveljavljeni Jugoslovanska nogometna zveza je po poročilih zagrebških listov ugodila pritožbam Jugoslavije in Vojvodine proti verifikaciji nogometnih tekem Hašk:Jugoslavija in Hašk:Vojvodina, kateri je Hašk izvojeval v svojo korist in sicer prvo z 6:0, drugo pa z 3:1. Zagrebški športni krogi so vsled sklepa naše najvišje nogometne inštaneo zelo razburjeni in samo čakajo kako bo Zveza utemeljila ta svoj korak, nakar bodo tudi oni spregovorili svojo besedo. Službene objave LNP (s seje p. o. dne 27. sq>tembra 1933). Navzoči gg.: Rybar, še ti na, Novak, Oman, "rhovnik, Kosirnik, Bruinen, odsoten g. Zupan. __f . oktobra se določijo prvenst. Pri opiju je zaslužila družba 0.14 milj. Din. j„.tr.ltm(>: v Čakovcu na igrišču čakovečke-ga SK Donos družbe je padel od 4.6 milj. v i. 1931-32 j' "0" 15.30 Ci>K : Ilermes; službujoči odbornik tekoči račun fin. min''396!5 (377.6), razni tekoči ra- ! na 2.44 milj. v 1. 1932-33; ker pa so se znižali tudi j f,. ,VSK f^tavi 10 starejših redi- čuni 70.3 (71.06), odkupljeni efekti 85.17 (83.17), 1 ------<- " ™ ~ — ~~ • - ~ ' J- efekti fondov 71.4 (71.2),'kavcije 364.5 (347.1), raz- ' milj. Din, dočim je za prejšnje poslovno leto znašal ! kvalifikacijska tekma Celje : Lian, službujoči lktiva 263.8 (259.24). I 0.35 milj. Din. Letošnji čisti dobiček se porabi za i odbornik g. Svetek. Prvenst. tekma Atletiki : Pasiva: Samostojni fondi 189.0 (174.0), fon- j ustanovitev fonda za odpis event. dubioz. I Olnnp^določena na 1. oktobra ob 13.30 na igri- di in glavnice javnih ustanov 1184.34 (1191.1), re- , zervni fondi itd. 117.2 (117.2), hranilne vloge 805.3 I (795.3), založnice in obveznice 816.65 (816.65), j predujmi v inozemstvu 137" ........ reeskont pri Narodni banki tekoči račun pri Narodni b: -;ačun fin. min. 208.46 (213.4) 80.74 (88.3), razni tek. računi — , .. jiasiva 232.9 (221.6). j ValJevu- Iz tega se vidi, da je zadolžitev države pri ban- j ki meseca avgusta zopet narasla, med ostalimi po- j soiili so se jx»večala najbolj komunalna posojila, j nekoliko tudi lombardna. Med pasivi pa imamo za- . beležen jx)noven dvig hranilnih vlog. Z ozirom na 1 važnost tega problema ob sedanji krizi zasebnega ! Danes so ostali neizpremenjeni samo tečaji denarstva podajamo v naslednjem pregled gibanja j Berlina in Curiha, Amsterdam, Bruselj, Pariz in vlog pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekami banki j Trst so popustili, dočim so London, New York in j Praga narasli. Avstrijski šiling zaklj. v Ljubljani po 8.80, v Zagrebu po 8.64 in v Belgradu po 8.60. — Grški šču Atletikov, se vrši le v primeru, ako se klu-* ! ba sporazumeta na igranje dopoldne, sicer se Perutninski kongres v Valjevu Kmetijsko pe- 1 preloži na poznejši termin. — V Ljubljani na "j...j-:— ' . tr-,:_... ' ____■ .. »• 1 J rr, f .. 1 .. rl .. .. 1 ...X Borza Denar Dne 28. sept. vlog pr v zadnjih letih (v milij. Din): Pošt. hran. Drž. hip. banka 31. decembra 1930 209.6 528.9 31. avgusta 1931 296.2 649.4 31. decembra 1931 334.1 615.6 31. decembra 1932 442.7 724.9 31. avgusta 1933 512.3 805.3 V teku dveh let od 31. avgusta 1931 do 31. avgusta 1933 so vloge pri Poštni hranilnici narasle za 216.1 milij. Din ali za nad 70%, pri Drž. hip. banki pa za 155.9 milij. Din ali 23%. Skupno je pri obeh zavodih stanje vlog naraslo v dveh letih od 945.6 na 1313.6 milij. Din, torej za 368.0 milij. Din sli za 40%. Istočasno so vloge pri vseh bankah in hranilnicah po podatkih Narodne banke od 1. septembra 1931 do 1. junija 1933 padle za 3.385 milij. Din (od 13.235 na 9.850 milij. Din), posebej pri 20 največjih bankah od konca avgusta 1931 do konca junija 1933 pa od 7.276 na 4.994 milij. Din (vpo-stevani so tudi upniki) za 2.282 milij. Din. V izkazih Drž. hipot. banke se nahaja tudi med Easivi jjostavka začasni tekoči račun pri Narodni anki v znesku 70 milij. Din. Ta se obrestuje po 7.5% in se nahaja v izkazih Drž. hipot. banke že od spomladi sem. Zkaon o Narodni banki določa natančno posle, ki jih ima vršiti banka. Posojila sme dajati samo na podlagi: zlata, državnih obveznic in varatitov. Drž. hipot. banka že itak izkazuje posebej reeskont in lombard pri Narodni banki, posojil na varante pri nas ni. Edina možnost je po zakonu ta: prim. čl. 12, ostali posli točka 5: sprejema vloge tujih emisijskih bank ter banke za mednarodne obračune, da te vloge plasira bilo v poslovne menice in druge kratkoročne vrednote ali pa kot vloge z obreslovanjem pri domačih bankah. Niti eden posel te vrste ne more biti zaključen za dalj kot tri mesece. Ker je ta postavka 70 milij. v izkazih že najmanj od marca 1933, najbrže ni služil za jiodlago ta člen, ker vemo, da ima banka za enkrat samo vlogo banke za mednarodne obračune v znesku 27.5 milij. Din. Člen 13. zakona o Narodni banki pa še posebej našteva Narodni banki prepovedane posle in nalaga tudi primerne sankcije za slučaj n. pr., da odobrava vladi nejx)sredno ali posredno druga posojila razen onih, ki so posebej določena v zakonu (600 milij. začasnih predujmov do konca vsakega leta). Drž. hipotekama banka je državni denarni zavod, za katerega lahko rečemo, če se njemu kreditira, se kreditira državi, saj država tudi garantira za vse vloge pri Drž. hipotekami banki šču Ilermesa ob 10: Zalog : Sloga, službujoči odbornik g. Kosirnik; vsak klub naj postavi po tri reditelje. Popoldne ob 16: Slovan ; Reka, službujoči odbornik g. Oman; vsak klub naj postavi po tri reditelje. V Domžalah, igrišče Diska ob 15: Disk : Mars, službujoči odbornik g. Bizjak; Disk naj postavi 10 rediteljev. — Preložijo se prvenstvene tekme, določene za 1. oktobra: Rapid : Maribor v Mariboru, Celje (Elan) : Železničar v Celju (Novem mestu), Šo-štanj : Iraško v Celju, Sloga : Sava v Sevnici in K. S. K. : Elan v Krškem na poznejši termin. Vzame se na znanje dopis Javomika št. 60 z. i dbo°1ov(3z9^ebu 38-50-39(3a50)'vBe,gradu39i"P":^.^r^s/vu j obeh prv. tekem proti Bratstvu (t. okt. na Je- Ljubljana. Amsterdam 2307.63-2318.99, Berlin senicah in 15. okt'. na Rakeku); tekmi se ve"ri-}^47-137427, Bruselj 797.46-801.40, London j fieirata 3:0 p. f. zn Bratstvo. Glede revanžne. 178.30-17900, Curih 1108.35—1113.85, New York 3752.72-3780.98, Pariz 223.88—225, Praga 169.67 ' do 170.53, Trst :«)0.63—303.0S. tekme proti Korotanu (Kranj) pa se Javornik opozarja, da jo mora igrati, ali pa povrniti Korotanu stroške v smislu propozicij za igranje Zagreb. Promet brez kompenzacij 50.184 Din. ! prv. tekem. — Odobri se druga poskusna tekma Curih. Pariz 20.205, London 16.11, New York j »Enakost« : Jadran 1. okt. ob 15.30 na Je.seni-341, Bruselj 71.975, Milan 27.17, Madrid 43.20, A m- i f'.n!l- ~ »zame se na znanje zapisnik MO Trbov-- •• ----- - ' lje z dne 25. okt. in se odobrijo prvenstvene tekme, določene za 1. okt.: v Hrastniku ob 15.30 Hrastnik : Delavec (dovoli se predtekma rezerv), službujoči odbornik g. Dolanc; v Zagorju na igrišču Sloge ob 15.30: Sloga : Zagor je (dovoli se predtekma rezerv), službujoči odbornik g. Mam; v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 10: Dobrna : Trbovlje (dovoli se pred tekma rezerv), službujoči odbornik g. Božič: ne dovoli se prv. tekma Litija : Svoboda Z. 1. okt. v Litiji. — .Odobrita se prijateljski tekmi Amater : Primorje 30. t. m. v Trbovljah, in Korotan : Hermes 1. okt. v Kranju. Tajnik II. sterdam 208.225, Berlin 123.15, Dunaj 72.60 (priv. 56.25), Sfockholm 83.10. Oslo 81, Kopenhagen 72, Praga 15.31, Varšava 57.70, Atene 2 95, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.00. Dunaj. Dinar notira 8.89 den. Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.90, London 79.95. London (zač.). Pariz 79.13/16, Newyork 4.71. Zlato notira v Londonu 132/4. m Vrednostni papirji Tendenca je bila v splošnem neenotna, veniar posebnih izprememb v tečajih ni bilo. Promet je bil v vojni škodi znatnejši kot včeraj, dočim v oo-larskih papirjih ni bilo zaključkov. Zagrebška borza: vojna škoda 1000 kom, in agrarji 25.000. Nadalje je bilo zaključenih 50 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 -52, agrarji 28 30, vojna škoda 244—246, begi. obv. 37—38, 8% Bler. pos. 33-34, 7% Bler.'ims. 30—31, 7% pos. Drž. hip. banke 47—60. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 51 55, agrarji 29 -30 (29.50), vojna škoda 244 245 (245, 246. 247), 12. 245.50 - 246 (243, 245, 248. 249), 6% begi. obv. 37—37.75, 8% Bler. pos. 32.50 32.75, 7% Bler. pos. 29—30, 7% pos. DHB 44 - 46 — Delnice: Priv. agr. banka 225- 226 (224. 226, 227), Šečerana Osjek 150-160 (15 po 150), linpeks 50 den., Trboveljska 120 bi. Belgrad. Narodna banka 3650 bi, Priv. agr. banka 226 227 (227, 225), 7% inv. jtos. 51.50 bi. (52.50). agrarji 20-30 ( 30). vojna škoda 244 - 244.50 (244, 243.50), 12. 246 247, 6% begi. obv. 37.60 do 37.75 (37.75, 37.70), 7% Bler. pos. 30.25-31, 7% pos. DHB 47.50 bf. (48. 47) Dunaj. Don. sav. jadran. 53.05, Narodna han- Službene objave LHP Seja n. n. dne 27. septembra l!)!tt. Navzoči: dr. Bradač, prof. Jelenčeva, Svetli-čeva, Sturz, Jenko, Kušar, Karba, Raltesar. — Odsotni: Dekleva, Bergant, dr. Adlešičeva, Jurman, Junčeva — vsi. opravičeno. Č. š. K. se ponovno poziva, da takoj odgovori na zadnje dopise podzveze in da poravna vse denarne obveznosti. Za nedeljo 1. oktobra so določene sledeče prvenstvene tekme: Gorenje : Atena na Jesenicah ob II dopoldne in Korotan : Ilirija v Kranju ob 9.30 dopoldne. Čitajo se s pravico nastopa ii. oktobra Zajec Slavica in Perdan Silva. Delegirajo se sledeči sodniki za prvenstvene tekme 1. oktobra: Volčini za tekmo Gorenje : Atena, Jurman za tekmo Korotan : Ilirija. Verificira se prvenstvena tekma Ptuj: Celje s 6 : 0 za SK Celje. Lahkoalletsko prvenstvo poedink za Ljubljano Odborniško službo pri tem mitingu vršita člana predsedstva gdč. prof. Jelenčeva in g. dr. Bradač. Termin za medmestni miting Ljubljana : Zagreb se določi na 8. oktober. Tajnik 1. Nogometaši Primorja vstopili v Ilirijo. Nogometaši ASK Primorja, ki so po večini pripadali liginemu moštvu in sicer Jug Kranci, Jug Vinko, oba Svetica, Sočan in Slajiar so prestopili v SK Ilirijo. Vzrok: Nezdrave razmere v naših športnih vrstah, ki so vse prej, kakor pa v korist slovenskemu športu. G. Pavličevič, tajnik jugoslovanske nogometne zveze je demisijoniral. Včerajšnji zagrebški »Jutarnji list« poroča, da je tajnik jugoslovanske nogometne zveze g. Pavličevič podal ostavko na svojo lunkcijo v zvezi. Vzrok ostavke: Prezaposlenost. Jugoslovanska nogometna zveza dobi svoje glasilo. Na svoji predsinočnji seji je sklenila JNZ, da se imenuje petčlanski odbor, ki naj prouči vprašanje zveznega glasila, ki bo prišlo na dnevni red prihodnjega občnega zbora. Svoj sklep utemeljuje zveza s tem, ker nekateri listi niso v stanju, da bi pravočasno objavljali službena obvestila. Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno.) Za dekliško lahkoalletsko prvenstvo Ljubljane za posameznice odrejam sledeči sodniški zbor: Vodja tekmovanja Karba Drago. Vrhovni sodnik Kerinavner Ivo. Starter za teke: Lušin Mirko. Starter za mete in skoke: Vidic Ciril. Caso-merilci -in sodniki za skoke in mete: dr. Kuhelj, Savo Sancin, Kos, Gnidovec, VVindisch, geom. Cer-ne, Pevalek, Bradač, Megušar, Mihel, Kermavner, Karba, Stepišnik, Keber, Baltič. Zapisnikar: Mah-kovec Lojze. Imenovani gg. naj pridejo na telova-dišče Ljubljanskega Sokola, kjer se tekme vrše jutri oh pol 16. Predsednik: Kermavner Ivo. SabljaSka sekcija SK Ilirije prične v začetku oktobra z začctniikim tečajem v floretovanju. Reflektanti, dame in gospodje, naj se prijavijo pri tajniku sekcije M. Kodriču, poštni predal 376, telefon 22-60. Mednarodno tekmovanje v sabljanju na Du« naju. Avstrijska sabljaika zveza namerava o priliki sablja&ki.i prvenstev za mesto Dunaj povabiti poleg Madjarov in Cehoslovakov vse zveze Srednje Evrooe, tako da bi bilo to tekmovanje pravi mednarodni sabljaiki turnir. Radi tega računajo Avstrijci, da se bo tega turnirja, ki se bo vršil ob koncu novembra letos, udeležilo precejšnje Število inozemskih sabljačev, osobito iz Madjarske, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Povsod vlada za to tekmovanje velik interes, zlasti za dam-ske točke, kajti vsakdo želi videti olimpijsko zmagovalko Avstrijko gdčno Preisovo, ki bo pokazala tako Dunajčanom kakor ostalim udeležencem svojo umetnost v tej plemeniti športni panogi. Zopet nova lista najboljših tenis igralcev sveta. Sedaj se je pa šc oglasil Wallis Mycrs, znani angleški strokovnjak, in je tudi on izdal listo najboljših tenis igralcev in igralk na svetu. Lista izgleda takole: Gospodje: 1. Cravvford (Avstralija), 2. Perry (Anglija), 3. Satoh (Japonska), 4. Au-stin (Anglija), 5. Viiey (Amerika), 6. Cochet (Francija), 7. Shields (Amerika), 8. Wood (Amerika), 9. v. Cramm (Nemčija), 10. Stocffen lAmerika). — Dame: gospa Wills-Moody (Amerika), 2. gdč*h Jacobs (Amerika), 3 gdčna Round (Anglija), 4. gdčna Krahvvinkel (Nemčija), 5. gdčna Scriven (Anglija), 6. gospa Mathieu (Francija), 7, gdčna Palfrey (Amerika), 8. gdčna Nuthall (Anglija), 9. gdčna Payot (Švica), 10. gdčna Marble (Amerika). IZLETNIŠKI VLAK Ljubljana—Karlovec s 50 odstotnim popustom v nedeljo 1. oktobra odpade, ker vozi po naročilu društva »Bela Krajina« posebni vlak Ljubljana—Metlika z dvetretinskim popustom. Radio | se preloži od 1. oktobra na 30. november. Tekmo- , ka 136, I Snderbank 16 50, Alpine 9,10, Kima 21.65, ' vanje se vrši na letnem telovadišču Ljubljanskega I Steg 15.65, 1 rboveljska 11.45. Sokola v Tivoliju. Pričetek tekmovanja točro ob 16. I Programi Radio-Llubtlanai Petek, 20. sept.: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13 Čas, plošče — 18 Plošče — 18.30 Radio orkester — 19 Sokolstvo — 19.30 Izleti za nedeljo — 20 Prenos iz Zagreba — 22 čas, poročila, Radio jazz — 23 Konec. Sobota, 30. septembra: 12.15 Plošče _ 12.45 Poročila — 13.00 Čas, plošče — 18.00 Plošče (opere), stanje cest _ 18.30 Zabavno predavanje — 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) — 19.30 Pregled zunanjih polit, dogodkov (dr. Jug) — 20.00 Prenos operete iz Bratislave — 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. DrugI programu Petek, 20. septembra: Belgrad: 20.30 Prenos koncerta iz. Zagreba — Zagreb: 20.30 Vijolinski koncert Fani Brandlove s sodelovanjem Radio-orkestra. — Dunaj: 20.30 Orkestralna glasba. — Budimpešta: 17.00 Koncert ciganske kapele — 18.30 Delavski zborovski koncert — 20.00 Šiviljski brivec, opera (plošče) — 21.00 Jazz glasba — 22.15 Komorni koncert. — London: 20.00 Vojaška godba. — Milan; 20.30 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.00 Orožar, komična opera, Lorlzing. — Varšava: 17.15 Koncert solistov — 20.00 Simfonični koncert. Sobota, 30. sept.• Belgrad: 19.00 Arije iz oper in skladbe za čelo — 20.00 Koštana, opera, Kristič, — Zagreb: 20.00 Prenos operete iz Bratislave. — Dunaj: 18.00 Ja7.z — 19.35 Odlomki iz oper. — Budimpešta: 12.05 Konccrt simf. orkestra — 17.30 Koncert vojaškega orkestra — 19.15 Violinski konccrt. — London: 20.00 Koncert simf. orkestra in solistov. — Rim: 21.15 Koncert vojaške godbe. — Varšava. 17.15 Komorna glasba — 20 00 Lahka glasba — 21.3 Chopinova deia. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Petek, 20. septembra: Zaprto. Sobota, 30. septembra: »V agoniji«. Red C. Nedelja, 1. oktobra: »Sveta Ivana«. Izven. Oj>era Začetek ob 20 Petek, 29. septembra: Zaprto. Sobola, 30. septembra: »Jim in Jill«. Opereta. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. oktobra: »Manonc. Izven. MALI OGLASI V malih oglasih veijo »saka besed« Din l'—; ženitovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Dtn 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petttna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo Pošteno dekle z dežele, vajena vseh gospodinjskih del in nekoliko kuhe, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11432. (a) le pogum. moiiCeh! fl Vlužbodobe Iščemo oitenih in zanesljivih zastopnikov iz vseh krajev Slovenije; lep zaslužek poleg rednega dela. Ponudbe na upravo .SI.« pod značko »Poverjenik« it. 11316. (b) I stanovanja ODDAJO: Stanovanje petsobno in dvosobno -komfortno, takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11356._č Trisobno stanovanje oddam za oktober. Vpra-ia se: Florijanska ul. 26. Sobo za 200 Din oddam gospo- iGimzai Radio aparat štiricevni Hartley s prvovrstnim zvočnikom ter akomulatorjem, prodamo po smešno nizki ceni. -Kje, pove uprava »Slov.« pod št. 11363. (i) EB55EH lllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllll Droben oglas r •Slovencu• oosestvo ti hitro proda; it ie ne t gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiico da iniimiimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiHimiiii -1- Nogavice, rokavice in pletenin« Vam audi » veliki izbiri naiugodnete u> naiceneje tvrdka Kar! Prelog Liubliana Zidov ( »ka ulica in Stan trn lil Mizarji Le nikar preveč ne obupuj, moj dragi Andrej I Vse se bo obrnilo na bolje! Pri »Slovencu« bova danes naročila mal oglas, ki ga imam sestavljenega v torbici, in kmalu boš dobil delo pri kakem dobrem gospodarju. Že mnogi so tako prišli do zaslužka. dični. Jurčičev trg 2-1. s 11 Parcele -azne velikosti, poleg ko-odvora Dev. Mar. v Polju prodam. Naslov v upr. ► Slov.« pod it. 11356. p H Posestva J ........................................ii Ct avto ivo/ stan proda/ai aT motorja bi tntbil se rad hri kupa v ti mno^o prižene Slovenčev na/mani? inserat nmuni»nimwMii»Hiiiiwwii——miiiMiiiMini Petstanovanjsko vilo v Ljubljani — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 11356. (p) [kupi moj Vagon jabolk kislih, drobnih, za preša-nje — kupi Sr. Kham, Miklošičeva 8. (k) ♦u,, N<>v« Wša tristanovanjska, tik Ljubljane, naprodaj. Elektrika, vodovod, kopalnica, parket — vse moderno izdelano. Mišvelj, Ljubljanska ul. 37, Moste. (p) llPohištvo 1 Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in tudi pod zares ugodnimi pogoji. - Egidij in Karol Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano. (š) Parcela 1400 m2, tik Maribora, primerna za industrijsko stavbiiče, vrtnarijo itd., se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor, pod it. 1034. (p) I Automotor i Najcenejše vezane plošče jelčeve bukove. Okouuie, Panel v velikosti !!*'1» in Sil 12! dobit« po us mitjih oeuub v i vorni&kem Hkla lišiii LJUBLJANA, Dunajska 31 Šola se prične Prodajamo otroške nogavice od 3.50 Din dalje, damske nogavice po 12 Din. Nogavice »Bemberg« družba z o. z., Ljubljana. Miklošičeva 14. (1) Avto limuzino petsedežno, prodamo na hranilne knjižice ali zamenjamo za manjši avto. Poizve se: Borštnikov trg it. 1. (f) Obrt Ladijska tla lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrdka Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov gradeč. Specialno iibiro modnih hlač in pumoorc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Cvetličarna Terezija Pelko, Sv. Ema. Vonarje, poita Pristava, ima stalno na zalogi umetne vence in Šopke ter se za ceni. naročila najtopleje priporoča. „B0G0LJUB" .Uari lansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — ie dovršil 31. leto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! Sašu družbena dolžnost /e, da osi naročimo m čitamo družbeno glasilo >BOGOLJU B* Družinski očetje in matere! i /skrbite si o >BOGOLJU B<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! Odprite vrata >BOGOLJV B<-u, saj je >BOGOLJUB< najlepši cerknem lisi ki prinaša v vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik o bakrotisku. Cena Din 20'— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! \abiraict m nabiralke novih naročnikov lobe lepe nagrade. - Povejte to vsem, kjer 'BOGOLJUB*-a ie nimajo — Naroča se v lugostovanski tiskarni v L/ubl/am ali pa pri vodstvu Marijine družbe. Kako lepe i bolničarke! FOTOAPARATI ivetovnih tvrdk Zeiss-lkon. Roden-stock, Voigtlander, \Velta, Certo i. t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi FOTOTRGOVIN A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani. Miklošičeva cesta S rdobijovbelo kožo Bolničarkam je dobro znano, da vsebuj* krema Tokalon bele barve (ne mastna) sedaj svežo smetano in preparirano olivno olj« združeno z dodatki, ki krspčajo, napenjajo io tudi obeliio kožo. To kremo n* priporočajo samo drugim, temveč ie js poslužujejo tudi same, da jim postane koža bela, nežna in lepa. Krema prodira takoi v kožo, uro »rt razdražene kožne žleze, skrči raziirjen* znojni-ce ter uniči takoi zajedavce in vse ikod-ljive kali v koži. Najbolj suho kožo napravi ta krema nežno vlažno, svežo in baržuna-oto, odstranjuje pa tudi siiai mastne ali oljnate kože. Gube, ki so nastale zaradi utrujenosti, izginejo že po enkratni uporabi Krema Tokalon, hrana za kožo (bele barv«) da koži v treh dneh nepopisljivo lepoto in novo svežost, ki ie na drug način ni mogoč« doseči. Uporabljajte krsmo vsaki dan. Prima kislo zelje Imam v zalogi prima kislo zelje v sodih od 25, 50. 100 kg — po najnižjih cenah. L Oražem Moste (1) Oves in koruzo kupit* najceneje pri tvrdki A. VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina t iitom. Re*ljrva cesta 24. Ovčjo volno sprejmemo pod ugodnimi pogoji v delo za prvovrstno sukno. Triplat & Arh, Moste-Zirovnica. (t) RAZSTAVA SLIK LUIGI KASIM1R V DRUŠTVENEM DOMU V PTU]U dne 29, 30. septembra in 1. oktobra 1933 od 10. — 12. in od 14. — 17. ure. Pisalni stroj prodam za 1000 Din. — Tudi na obroke. Pišite upravi »Slovenca« pod »Poceni« št 11436. (i) Prodam dve lepi svetiljki h kočiji, en lahki komp. komat in otročjo posteljo. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 11453. O) Stoletni vojvoda. V San Kemu je meseca oktobra lanskega leta ob-liajal svoj stoti rojstni dan vojvoda Giovanni Battista Borea d'01uno. Stari vojvoda je služil štirim kraljem: kralju Albertu, Viktorju Ema-nueiu IL, Humbertu I. in Viktorju Emanuelu III., ki mu je tudi podelil čast dednega vojvode. Rojen je bil oktobra 1831 r Genovi. Po končanih tudijah se j® posvetil diplomaciji in v prejšnjem stoletju igral važno vlogo v mednarodnih diplomatskih intrigah, posebno za časa Radeckije-vih zmag proti Italijanom Stari vojvoda je še krepak in je prepričan, da bo še dolgo živeL Vina strokovnjaško nabavljena nudi gostilna Tomšič — Žabjak, »Pri Sodčku«. — Zaključenim družbam po sebno dijaštvu popust. tft^* POVSOD LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo PlIKloSlčeva cesto štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°A>. ; ase BffiO Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mtevske izdelke, seno. slamo, koloniialno in soeceriisko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalogi. .•h -j i, a •s 3-i o „0 t-g a jo 8 rf- .-»i'p oJ « ! , .«'§* "S 3 c • « = w t> 5 % jLJ S «i o ► 2 S* a »»J .."i bo. * 2 5 2 S a Td Z ~ 5! •'Sla d. co a 129 .9 t* S, 1 '1 .9 -2 "SSSS o « Q ^ N 1 M -r.O » »"a > -3 5% .sS " E O M " ti o 2 ■ M-i — o . «JO « • ■ i o .2-3 g o ri C CL , » a ,s •-> i > lil* J.®' ► J; . ft. o M -O Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. » »To je sramotno! Takega odloka še nisem doživel, da bi se sodnik branil očistiti deželo. Kje je naša kon-stitucija, če se dežela ne bo očistila, vprašam vas! Tako obnašanje sodnika je nekaj izrednega, lahko rečem nekakšna nagrada za uporništvo.« »Ti nam bodo še kožo odrli, gospod,« je dejal predsednik porotnikov, »če jih ne odstavimo in edina pot, da se jib znebimo, je, da jih obesimo.« »Obesiti jih, tako je prav, obesiti,« je vzkliknil pre-kajevalec, ki je bil zaradi svoje obrti vajen obešati gnjati in reberca in pri tem postal zakrknjen. »Ko ste, gospod Sweeny, prišli,« je dejal predsednik, »smo ravno govorili o tem, da bi poslali deputacijo ministerialnemu ministru glede te zadeve.« »To je sijajno!« je navdušeno vzkliknil Sweeny. »Napisali bomo pismo...« »Kdo ga bo pa pisal?« je vprašal predsednik z glasom, kakor bi hotel reči, da je on tisti, ki bi ga morali izbrati za to. »I, vi, kdo d mg pa, kakor vi!« jih je odgovorilo več kakor eden. »A mislim,« je ugovarjal predsednik, »da bi to reč moral prevzeti odbor.« »Nihče tega ne more bolje napraviti kakor vi, spoštovani predsednik,« se je Sweeny laskal možu, ki se je delal, kakor da se umika. ' t »Tudi jaz misliim,« je rekel še poštar, »da ste vi najbolj spretni za kaj takega, gospod.« »Res je,« je potrdil Sweeny, vin kakor se vidi, je splošna želja gospodov, da prevzamete vi to nalogo; zato bom šel z vami in prosim, da mi daste navodila.« S tem se je končalo posvetovanje porotnikov in Sweeny je odšel s predsednikom, ko ga je eden izmed orožnikov nagovoril, češ, da želi njegovo dostojanstvo, sodnik Slink, govoriti z njim. »Potem pa moram iti,« je dejal Sweeny. »Vidite, kako sem zaposlen na vse strani! Jutri po zajtrku pridem k vam po navodila,« je še za klical predsedniku in šel za orožnikom, ki ga je peljal v sobo, kjer ga je SlinK čakal. Obrv sodnika je bila namršena in njegov glas je bil jezen, ko je ogovoril odvetnika. »Čedno nerodnost je napravil Scrubbs!< »Dragi sodnik, to ni njegova krivda na vse zadnje.« »Ali mu nismo rekli, naj se pod nobenim pogojem ne pokaže, doikler ne bo obravnava tistega lopova pri kraju?!« »Seveda smo mu. A vidtie, obravnava je bila en dan pozneje, kakor smo računali. Scrubbsu sem rekel, naj gre v sredo domov.« »Zakaj ga niste ustavili?« »Vse sem storil, da bi ga, dragi sodnik, in zato sem sinoči k njemu poslal sla, a zgrešil ga je.« »To je prokleta smola,« se je jezil Slink »Zdaj pa .pojdite z menoj domov. Lačen sem kakor volk, ko se ves dan podim po tem sodišču in še brez koristi, ko se nam izmuzne ta upornik! Pojdiva! Kar je, je. Star pregovor pravi: Vražji otroci imajo srečo — in tako je tudi ta lopov, Rory 0'More, osleparil vešala.« »Saj ga še lahko dobimo v pest,« ga je tolažil Swee-ny, ko je šel s sodnikom domov k dobremu obedu. Da se je zarotil proti življenju nedolžnega človeka, mu ni prav nič moitlo teka. Njemu in Slinku. ki sta namreč vedela, kdaj se Scrubbs vrne, se je zdelo modro, da mu svetujeta, naj ostane skrit, dokler ne bo vse pri kraju, da bi obesili nedolžnega človeka, ki so ga smatrali za nevarnega, čigar življenje pa je previdnost božja obvarovala pred tistimi, ki so hoteli njegovo smrt. In on, ki ga je Rory branil, za čigar osvobojen je je šel skozi toliko nevarnosti in prestal toliko trpljenja, zaradi katerega je prišel celo pred poroto, on je bil tako brez vesti, da se je pridružil zaroti in privolil v njegovo smrt. In vendar je tedanja irska eksekutiva to kruto trojico, Slinka, Sweenyja in Scrubbsa, smatrala za neizmer no koristne može in pripadniki vlade so dejali, da bi bila država brez takih mož izgubljena. Vlada je Swee-nija in Scrubbsa postavila na višja mesta, sodnika Slinka pa imenovala za viteza, pozneje za barona. XLV. poglavje. De Lacy, Rory in njegovi so odločijo za izselitev. Ves v skrbeh je De Lacy čakal v gostilni, kjer je stanoval, na odvetnika, da bi se vrnil od obravnave. Sprejel ga je z odprtimi rokami. Z njegovega obraza je, še preden je izgovoril besedo, čital, da se je srečno izteklo. »Vse je dobro,« je dejal. »Hvala, hvala, dragi prijatelj!« je vzkliknil De Lac.y in mu toplo stisnil roko. »Ali si ga pripeljal s seboj?« »Ne, ni še prost,« je odvrnil odvetnik. »Kako to, da ne, če je oproščen?« je osupel rekel De Lacy. »Nisem rekel, da je oproščen, ampak samo, da je vse dobro. Pa ne glej me vendar tako nesrečno, čakaj, da sedem, zakaj utrujen sem. Potem ti bom vse povedal.« Na hil.ro mu je nato povedal, kako je bilo pri obravnavi. Ko mu je pa ponovil pravorek porotnikov, je De Lacy mislil da se šali. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Coč. •zdajatelj: Ivan Itakoviso. Urednik: Lojze Golobič.