uist Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih Strane' pW,f ,f:JlODNA uopi'KNJIŽNICA ™k,° VIA ge:TA po:v". JESTE ..lke dvojno. Celo>etna i ‘nina 1000 lir: Tt«ò,j ' lir; mesečna tiO U . ritolina štev. 3 - tel. štev. t-i *vu. Nefrankirana pisma q . djo. Oltla: i: v širdk ./glasi se plačajo vnaprr V OTOV1NI - SPEU IN x~ DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja.u Podpiši Dunajski apel! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 13 (339! TRST - SOBOTA, 26. MARCA 19S5 CENA 20 LIR vi žah VELIKANSKI ODZIV DUNAJSKEMU APELU PO VSEM SVETU o» tržil a j ml Giai a 5i -Kor Si k» i: 2» gorn /ok» je P» dun - 2« sten tnost Bial želj» i in llver ijskl ■veto Fan lelod ini lu _ Cnjil Kont incin st: S Rahi . Ral amati ' ter» želj» št. 2 io pn - 1« in vi r n i t luo Ižev»1 raz» Doslej je podpisalo nad 200 milijonov Kitajcev - Ve’ik odziv v Indiji, Argentini, Urugvaju, Siriji, ČSR, Bolgariji in drugod - 34.847 podpisov na Tržaškem Jutri ob 10.30 govori posl. V. Spano na zborovanju miru v Kinu ob morju mi f War» ec tri tiran» 1 pon» »orni« i r i sol» rovi. Ifflr, 'Ifl »O) tir 17: «5 S! limfi .30: < loščil» >: «P»1 'avvčj a), t is. m 0: «UK r uge n. je Imeti? zad» lušali in ta. vidno, letih f i da i1 ivanj® rsko v svoi dolž»‘ ugi o»1 iru P°' :upoV» sr da Si. Čili l pred? izbo’ i voj ih 2e nekaj tednov po začetku doslej največjega svetovnega Plebiscita,, s katerim narodi sveta zahtevajo uničenje vseh Zalog jedrnega orožja, izhaja z vedno večjo jasnostjo, da je vse človeštvo odločeno preprečiti najhujšo nevarnost, ki je kdaj pretila svetu — vse-uničujočo atomsko vojno. Iz vseh držav sveta prihajajo vedno pogostejša poroči'a P plebiscitarnem odzivu prebivalstva vseh ras. narodnosti in ver Dunajskemu apelu. Tatto so nabrali na Kitajskem doslej že nad 200 milijonov Podpisov za absolutno prepoved izdelave atomskega orositi in za uničenje vseh njegovih zalog. V Šanghaju je podpisalo Apel 5.4 milijona, prebivalcev, v Tiencinu 2,4. v provinci Santung 22 in v provinci Sečvan 21 milijonov ljudi. P°dpisna akcija se je priče-'' z velikim poletom tudi v .odiji, kjer so se na neštetih lavnih zborovanjih navzoči obvezali, da bodo obiskali vse ludi in jim obrazložili pomen 6 nkcije v obrambo človeške. rodu. Sprejeli so v posa Jeznih pokrajinah tudi obve ze. da bodo- nabrali čimvec Podpisov. Med prvimi so pod Ptsali Apel dr. Kitchlew. vpl; vria osebnost v Kongtesn "»anki, pisatelj Anand, slavn ekonomist Kumarappa in dru Se odlične osebnosti indijske javnega življenja.. Odbo |hiru za Bengalijo je sklenil a bo nabral v svoji dežel Pajmanj en milijon podpisov ■Tudi v nekaterih drugih dr h se Je z velikim vzgo 0m začela ali pa se pripraviš akcija za zbiranje podpi spv. Tako so začeli v Argen ‘ini akcijo, ki se ji je takoj ndzvalo tisoče in tisoče ljudi, ltled njimi številne odlične o-^Pbnosti iz kulturnega, poli-■cnega in znanstvenega življa. Dva poslanca progre-jIVne stranke bosta predložili v Parlamentu osnutek za-r„0n.a 0 Prepovedi atomskega bl'u-^a' Tudi v snsedni reputi,.1 Urugvaj so nabrali prve ,.a°ce Podpisov in se akcija vija zelo vzpodbudno. I kakšno je razpoloženje med 0udstvom v pogledu atomske-0r°žja, najbolje dokazuje nketa francoskega lista «Ex-ress». Od 8.000 bralcev, ki J? bili vprašani, jih je 7.500 ' 92% odgovorilo, da so naftni proizvajanju atomskih bfužij v Franciji. Velik uspeh so dosegli tudi a Češkoslovaškem, kjer je kori .je obt j zad: a kv; vrste bodo podpisalo že nad pet milijonov ljudi, v Bolgariji z okrog en in pol milijona podpisov, v Italiji, kjer so do pred enim tednom prešteli že nad tri milijone glasov za uničenje nuklearnih or.ožij in uporabo cepljivega materiala v miroljubne namene za napredek človeštva. V Siriji je podpisalo Apel 50 poslancev v državnem parlamentu in mnogo drugih odličnih javnih delavcev. V samem mestu Alep in predmestjih je bilo v kratkem času zbranih 11.000 podpisov, od tega nad 7.000 od žensk. Protiustavni akt dr. Pala-mare, s katerim je prepovedal v Trstu in na Ozemlju nabiranje .podpisov za Dunajski apel, je dobil vredno dopolnilo v kvestorjevi prepovedi lepaka, ki, prikazuje prizor iz Nagasakija po eksploziji druge atomske bombe in poziva ljudi naj se bore za uničenje vse. ga jedrnega orožja. Pod izgovorom, da je lepak grozoten, ga je tržaški kvestor prepovedal. Toda g. kvestor naj bi se rajši zavedal, da bi bila mo rebitna atomska vojna še ne skončno strahotnejša in da je zato potrebno vsem ljudem dati vsaj približno sliko grozot, da se bodo odločno zoperstavili tej blazni nameri peščice izvržkov človeškega rodu. Morda pa g. kvestorju ali onim. ki mu ukazujejo, ni po volji, da se Tržačani — prav-tako kot vsi ostali ljudje v svetu bore proti tej največji nevarnosti človeške zgodovine? Toda uštel se je dr. Palama-ra, isto tako pa tudi dr. Marrano, da bo s tem odvrnil tržaško ljudstvo od njegovega klica, ki mu vre iz srca. Nasprotno. Kot v odgovor Tržačani vse v večjem številu pod- orbžja za množično morijo. Posebno na večer se zgrinjajo v krožke- in seddle organizacij stotine in stotine ljudi, ki se hočejo oddolžiti klicu svoje vesti . in človečanskega čustva. Tudi na sestanke in zborovanja, sklicana v ta namen, prihaja znatno večje število ljudi. Tako je bilo na nedeljskem zborovanju pri Magdaleni izredno mnogo ljudi in nabranih je bilo zelo veliko število podpisov. Doslej je bilo na Tržaškem nabranih skupno 34 847 podpisov. V nedeljo ob 10.30 bo pa v Kinu ob morju veliko zboro vanje za mir, na katerem bo govoril o borbi proti termo-nuklearnemu orožju poslanec Velio S na n o. Spregovorila bosta tudi člana Tržaškega odbora miru tov. Gombač in Teiner. Po zborovanju bodo predvajani nekateri sovjetski Velili vse v VCVJCI11 SIW l 1 U puu- I (II vUVdjdlll IlCAdkCI I pisujejo zahtevo po uničenju | dokumentarni filmi. POZIV “DEMOKRATIČNE SOLIDARNOSTI" Vsem državljanom je treba zagotoviti osnovne svoboščine Na nedavni seji odbora «Demokratične solidarnosti» je bila sprejeta resolucija, katero objavljamo v celoti. Po tolikih letih vojaške u-prave, ki je sledila 20-letni dobi fašizma in pogubni vojni — doba v kateri Trst ni poznal svobode ne demokracije — bi moralo biti wončno državljanom zagotovljeno uživanje o-snovnih pravic, priznanih v Spomenici o sporazumu, v Posebnem statutu in v Vse-občni deklaraciji o človeških pravicah. Nasprotno tem svečanim obvezam pa izvajajo odgovorne oblasti fašistični zakon o javni varnosti in kršijo demokratične svoboščine PREPOVEDANI LEPAKI 1. Prepovedno je bilo tiskanje in lepljenje lepakov in s tem kršen 19. člen Vseobčne deklaracije o človeških pravicah. PREPOVEDANA ZBOROVANJA 2. Prepovedana so bila javna zborovanja in s tem kršen 20. člen navedene Deklaracije. ZASLIŠEVANJE DRŽAVLJANOV 3. Številni državljani so bili na razne načine zasliševanj o svojem političnem prepričanju ali pa o svoji pripadnosti političnim gibanjem in sindikalnim organizacijam, kar je v jasnem nasprotju z določbami Z ARGUMENTI, KI PREDSTAVLJAJO VIŠEK NESRAMNOSTI Ameriška vlada odklanja pogajanja z ZSSR o mednarodnem položaju Francoski sonai razpravlja o ratifikaciji pariških sporazumov - Potrditev ZEU bi prisililo dežele socialističnega labora k ukrepom za njihovo obrambo - «Koinunisi» opozarja, da bi tretja svetovna vojna pomenila neizbežen konec kapHaHtma V sredo se je začela v francoskem senatu diskusija o ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov, ki predvidevajo ustanovitev Zahodne evropske unije in oborožitev Zahodne Nemčije. Kot je znpno, je francoska zbornica pred padcem Mendes-Franca izglasovala z borno večino te sporazume, ki pa morajo sedaj skozi čeri senata. Izgleda, da bo borba huda, zlasti zato, ker je več senatorjev predložilo nekatere popravke. Ce bi senat sprejel en sam popravek, bi se moralo glasovanje o ratifikaciji ZEU ponoviti tudi v zbornici. V tem trenutku je vsa javnost. ki nasprotuje ZEU, mobilizirana. Na stotine in stotine delegacij prihaja v senat iz vse Francije z zahtevo, naj :e odvrne nevarnost nemške OB 10. OBLETNICI USMRTITVE Spomnimo se žrtev nacističnega nasilja l943red desetimi leti, 28 marca je toliko dala združena v bordi cj Masso nacisti obesili v uli- ( bi za svobodo, demokracijo, . -mo d’Azeglio štiri mla-$0Stiri mlada življenja kmetiis boHp žrtv°vana na oltar svo-delov» »hi - v dneh ----, ko se je z nagli- ti»<.-.°raki bližal konec nasilja SvnKšisl'čnih zveri, ko so o- T°bodiine —- -=<-------------- Doletu armade v silnem o na^ lllžite: - "apreaov D /tf've n-ie8°vem gnezdu. No-P°. ?iosočimtVe 50 sc Pridružile ti-,jasn tri borh*’ kj 50 v le! neizprosni s -to 1 padli za sv°bodo in sre* liUdV,Seh narod°v- Vse naše ■{ Svn, tV0 Je takrat objokovalo a ho heroje, katerih ni in ne ” "ikolj pozabilo. ^Domini na naše žrtve so se kaT.bn° sedaj še bolj osvežili, »“ “5 na obzorju se pojavlja “db »'Dim- nevarn°st, ki bi utegnila -**■- nili narode Evrope in vse ! ». «.« svobodo, proti fašističnim tiranom in nacističnim okupatorjem. Zato sta mladinski organizaciji ZKM in mladinsko gibanje PSI sprejeli pobudo za pripravo komemoracije štirih žrtev na mestu, kjer jim je nacifa-šistična zver pretrgala nit življenja in nanjo vabita vso mladino in vse prebivalstvo. Komemoracija bo jutri, v nedeljo 27. marca ob 11.30. Spomin štirih mučenikov in vseh padlih za svobodo bosta počastila tov. Aleksej Gerlanc • n Arturo Calabria. spora»1 v PreC i,. -stnikoV(Tva vodstv» i.^h o v nove grozote in trpljenja. Oborožitev , 1» ganizaeije. Na Goriškem poslavljajo v glavnem ista vprašanja na n: eionalnem in tudi «J< jz tri de jet Sv de Ve J in Beneškem se no. nit Ra n»] ti, Je. na gospodarskem in socialnem (je]l Glavna naloga vseh Slovencev v Italiji je na Goriškem in Beneškem boj za spoštovanje 6. člena republikanske ustave,- ki govjjri o pravicah narodnih manjšin, na Tržaškem pa za u-veljavitev in spoštovanje Posebnega statuta. Stanje slovenskih šol na Goriškem O stanju slovenske šole na Goriškem je izčrpno in v jedrnatih obrisih poročal tov. Radovan Kodrič, učitelj iz Gorice. Navedeni se je v svoji intervencij dotaknil tudi vprašanja kmetov in deželne avtonomije. Slovenske šole na Goriškem obstajajo od 1945, ko so bile ustanovljene z odlokom ZVU, in še danes niso zakonsko priznane. Prepuščene so same sebi, ker je cilj vladnih strank, da bi slovenske šole na Goriškem izumrle. Italijanski šovinisti pritiskajo na vse načine na slovenske starše, da ne bi pošiljali otrok v svojo šolo. Sabotaža slovenske šole s strani vlade pa se izraža še poseb no v ministrski okrožnici, ki Druga glavna naloga vseli Slovencev v Italiji je boj za regionalno avtonomijo, ker avtonomija izboljšuje pogoje borbe za svobodo, demokracijo, gospodarske reforme in narodne pravice. prepoveduje otrokom slovenskih optantov, da bi obiskovali šole s slovenskim učnim jezikom. Fašizem je uničeval naše šole s siilo, današnje vladne stranke uporabljajo druge metode, da bi odtrgale od teh šol čimveč učencev in tako opravičile zaprtje istih. Zato je jasno, zakaj zavlačuje vlada od leta do leta zakonsko priznanje teh šol in njihovega osebja, Tov Kodrič je v nadaljevanju opisal prizadeyanja in borbe KPI in njenih ter socialističnih predstavnikov v zbornici in senatu za uzakonitev slovenske šole. Oktobra 1950 je poslanec tov. Beltrame ožigosal v parlamentu vladno politiko do slovenske manjšine. Zahtevo za uzakonitev je postavil 1951 senator tov. Banfi, ki je 1953 skupno s senatorjem Peliegrinijem obnovil predlog. Poslanca Lozza in Beltrame sta 1954 zopet sprožila to vprašanje. Tov. Kodrič je povedal tudi o pojačenju akcije v slovenskih vaseh, kjer se organizirajo sestanki glede vprašanja uzakonitve slovenske šole. V kratkem bodo go riški tovariši izdali posebno brošuro o stanju slovenskih šol z dokumentiranimi dokazi o prizadevanjih demokratičnih poslancev za pravice Slovencev. Vzporedno s to borbo vodijo goriški komunisti že dalj časa tudi borbo za pokrajinsko avtonomijo na podlagi člena 116, italijanske ustave ter borbe za rešitev raznih kmečkih problemov. Tudi na tem polju imajo komunisti mnogo nalog, čeprav se je že marsikaj napravilo. Dokaz prizadevanja komunistov je zmaga na zadnjih volitvah za kmetijske bolniške blagajne. Med kmeti-koloni se postavlja nujno vprašanje agrarne reforme. Konkretno stališče, ki ga zavzema KPI pri reševanju teh vprašanj in njeno prizadevanje za koristi kmeta, stalno dvigata njen ugled v vaseh. V zaključku svoje zanimive in konkretne intervencije je tov. Kodrič podčrtal, da tudi goriški Slovenci jxizdravljajo z zadovoljstvom normalizacijo odnosov med SZ in Jugoslavijo, kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo, ki je nastala po Londonskem sporazumu. Želijo pa, da se ti odnosi ne bi ustavili ob Dravi ali Savi, marveč, da bi šli dalje in se razširili po vsem svetu. Ostale intervencije udeležencev konference slovenskih komunistov bomo, zaradi pomanjkanja prostora, objavili prihodnjič. Specifične naloge na Tržaškem so : boj za uveljavitev in spoštovanje Posebnega statuta, pritisk zato, «la se čim prej ustanovi mešana jugoslovansko-ila-lijanska komisija, «la sc Posebni statut uzakoni v italijanskem parlamentu, boj za izročitev kulturnih «lomov slovenski skupnosti, za ureditev šolskega vprašanja, za ureditev vprašanja dvojezičnosti, tolmačev in vstopa Slovencev v javne službe, za prenehanje diskriminacij proti Slovencem, za podpiranje slovenskega kulturnega življenja, za podporo kmetijstvu itd. Prav tako je treba vodili akcijo za uveljavitev člena Posebnega statuta, ki prepoveduje ščuvanje k narodnostni mržnji, in za razveljavitev vseh fašističnih za konov. Narodna vprašanja pa jc treba tesno povezati z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Zanimati se je treba za konkretne probleme občin, vasi, predmestja, za probleme slovenskili delavcev. kmetov, trgovcev, obrtnikov, izobražencev, za izboljšanje gospodarskih razmer, za prenehanje emigracije, za prosto eono. Pri tem se morajo |>olju samo, «la se mora lam z ve«" j o silo postavljati problem kmetov, agrarne reforme, m«'* Ijoraeij itd. Za uresničenje vseli teli na-K«g je potrebna poleg pomoč* italijanskih demokratičnih sil predvsem enotnost med Slovenci, ki mora temeljiti na načelu demokratičnosti «n antifašizma. Primerov enotnosti je že precej tako na Tržaškem kot na G «p riškem. Treba pa je pri lem pa1 žili, da si ne bi zamišljali enot' nosfi kot nekaj, kar je popol- noma odvisno od vrhov. Tež* iiBŠegn «trln rn ,«..-. -ituloO sli mora biti na bazi. Samo inv bilizacija množic bo rodila **' spehe. Brez mobilizacije mn«*- se ne bomo nikoli premak- nili iz faze resolucij, birokrat' škili protestov in diskusij. V sedanjem trenutku so izgl®' ili za enotnost najboljši na km*' «kem in kulturnem polju. N* kulturnem polju bi bilo treh* ustanoviti koordinacijski odi*«*! vseh prosvetnih organizacij, k* ìaj bi koordinirano vodile del* za prosvetljenje slovenskili ij*1' di na Tržaškem, Goriškem *'' Beneškem, do | fila So V se j Crp Zato, da jo usposobimo *f dobro vodenje vseh teh akcij' je treba utrdili Komunisti«",»6 partijo med Slovenci, ustanovi1 nove celice in sekcije, jih bolj še aktivizirati lam kjer že «*** stlg, »tajajo, pritegniti v partijo st* ^ vUr line in stotine dobrih delavce*' , kat kmetov, obrtnikov, izobra že*6 cev itd. Prav tako je treba posvet*1' veliko pažnjo listu «Delo», ga >* boljšati, razširiti mrežo njegov*1 'll>Pi'c bralcev in dopisnikov, posvet*! NN deig *hor( R*ee dela, dno . bv )e jj. sve„ Nn; .. Nii ili dv0r. Ilio i* posebno pažnjo njegovemu 9‘ i®' k Hgm Be*'č .dni] rjenju škem. na Goriškem in w- . *>g h V zaključku j« tov. Šiško*''' klij^ poudaril, da bodo slovenski k‘ munisti uživali pri izvrševani teh svojih nalog vsestransk Lv pomoč vse partije na Tržaške*1 *lic. Goriškem in Beneškem. Z*1' Bop,.a je naslovil poseben pozdrav i|f se iijanskim komunistom, ilalij”!' sVoj skemu delavskemu razredu 1 'ehri i b ljudstvu. Prav tako je nasi»*' *%, pozdrav jugoslovanskim n*!* dom in jim zaželel, da bi prej v svojem boju za not»,,l lizacijo odnosov in prijatelj9*’ s Sovjetsko zvezo dosegli o*P' čil ne rezultate. Zaključil je s pozivom v 1" za mir, demokracijo, in narodne pravice. ZAKLJUCK K V svojih zaključkih je tov. Šiškovič postavil za vzgled borbe goriških komunistov, ki ne postavljajo stvari samo na teoretično, ideološko podlago, marveč istočasno tudi na podlago konkretnih problemov. Vsa vprašanja nacionalnega značaja je treba vedno povezati s konkretnimi problemi kmetov, delavcev, šole in kulture. Vprašanje naše narodne manjšine je treba videti iz širšega vidika, pozabiti to načelo bi bilo za Slovence pogubno. Našemu ljudstvu je treba o-bjasniti. da si ni mogoče zamišljati borbe za naše pravice brez podpore italijanskih demokratičnih sil, brez italijanskega delavskega razreda. Ne smemo dopustiti, da bi slovenska narodna manjšina postala reakcionarna sila v rokah slo- venske buržoazije proti d®^ skemu razredu večinskega roda. Se vztrajneje si je tr' prizadevati za ustvaritev e*1' n osti in sicer take, ki bo i*11, antifašističen in demokrat'; značaj. Tudi za slovenske muniste velja načelo, da j® ba napraviti iz naše Partij® kaj množičnega, to je «m11 in dobrih». - Tov. Šiškovič je nato zal v glavnih obrisih važ"^ * i £ « *.» p naloge množičnih organ ter še posebno poudaril Pr to in partizane. V zaključi pred*' končno podčrtal, da K-- j lja konferenca korak n»'. treba pa je ponesti na izkustva in zaključke, d**^ mo lahko prišli na pr konferenco s konkretnih11 zultati. : N, l«z gr (; pr «tve V-’ "J, «I "Prav "H, I*"! «I m» s,0,1 V' Ni «P 'tin, n ((P 'n1;1 KAKŠNO BO ŽIVLJENJE NA SVETU PRED LETOM 2000 Odpravljen bo telesni napor in življenje podaljšano na 150 let Odgovori sovjetskih znanstvenikov na vprašanje, kako si predstavljajo razvoj napredka v nekaj desetletjih, če bo, seveda, ohranjen mir V teh časih, ko nekateri grozijo človeštvu z omotičnim uničenjem potom strahotnega atomskega orotja, v Sovjetski zve-. zi uporabljajo nova odkritja znanosti v. miroljubne namene. Ta nova odkritja bi preobrazila svet, če bi bil zagotovljen mir, ter bi prinesla občo blaginjo. Nekateri sovjetski znanstveniki Prerokujejo, kakšno bo tivljenje čez nekaj desetletij, ko bodo vse čelo opravljali stroji mesto človeka, ki bo svoj čas 'uporabljal za učenje, kulturno udejstvovanje in zabavo. Avtomatične tovarne bodo vodene iz daljave N h mali deski na vratih je napis: «Pokrajinsko televizijsko kazalo». Na zelenem travniku, za grmom je razvrščenih nekaj malih helikopterjev. Nekoliko dalje se dviga visoko poslopje svetlomodre barve. iPreko širokega stopnišča dospemo v" prostorno vežo, v katero se odpirajo mnoga vrata, na vsakih je pribita napisna deska.: «Rudniki», «Električne 'entrale», «Kemični zavo iv», "Jestvinska industrija». Od tod 'z teh dvoran je od daleč električno vodena vsa produktivna dejavnost najrazličnejših podjetij. ki obratujejo popolnoma Avtomatično brez navzočnosti delavcev, to so: delavnice, livarne, tovarne, rudniki in ra ''■ni drugi zavodi ce e pokrajine. Vstopimo v osrednjo tvora-n,>. V sredini je velik oder, na fjem službujoči ravnatelj. Ravnatelj spravi v tek razne naprave, ki začnejo proizvajalk ter jih iz daljave nadzoruje. V tovarnah ni delavcev, vse celuje avtomatično, le od časa d° časa izvršujejo tehniki «pro. faktični» pregled naprav, ki s° radijsko vodene iz središča. Vse delo obstaja v tem. da s® nadzoruje, če vse pravilno ne in rudniki delajo avtomatično. V nekaterih krajih, k,er se to izplača, prižgejo pod zemljo ognjene zublje, ki spreminjajo v plin velike sloje premoga. Ta plin uporabijo potem kot surovino za kemično industrijo in kot gorivo za električne centrale. V drugih rudnikih deiujejo veliki stroji, ki jih iz daljave vodi centralna kabina. Ti stroji sekajo in pobirajo pod zemljo sloje premoga in jih prevažajo na površje, ne da se jih človek dotakne. V drugih rudnikih to delo opravlja voda, ki s svojimi silnimi tokovi, povzročenimi z umetnim pritiskom, prenaša premog na površje. Posebni stroji prenašajo premog v kemične zavo,de, ne da bi se ga čmvek dotaknil. Tudi tu ni živih bitij, stroji delujejo avtomatično, vodeni iz daljave in spreminjajo premog v najrazličnejše izdelke: barve, bencin, sintetično volno, gumi, plastične snovi itd. Najbolj značilno pa je to, da bi v teh velikih avtomatičnih podjetjih zaman iskali velikih reaktorjev; reaktorji so zelo majhne oblike, proizvajajo pa mnogo. Zmanjšanje reaktorjev je omogočila uvedba kemičnih postopkov, z uporabo izredno visokih temperar tur, velikih hitrosti in močnih pritiskov. Kdo bo pa v bodočem Vodil delovanje industrijskih zavodov in bo vzdrževal potrebno tehnološko poslovanje? To bo delo posebnih elektronskih možganov, ki bodo spravili v obrat naprave, uravnavali silo ognja, ki bodo višali ali nižali pritisk vode, ki bodo spravljali v tek vse vrste stroje". Elektronski možgani so zelo budni nadzorniki, ki točno sledijo vsemu proizvajalnemu procesu ki zapazijo vsa- zgle- kmc N» reb» ilbo* h * del" ljv ti f o akcij' itici»1! uovi11 bolj' c ob o at« avce' raže'1 Spalne naprave v prvi atomski elektrarni na svetu, ki je bila lani dograjena v Sovjetski zvezi. svet'1 ego isve' . uu ** Ben" Plujejo, in da se poskrbi za orebitna popravila okvar. ,lCer tovarne delujejo brez elavcev in njih vrata so ve-Un° zaprta. . Dvorana ravnatelja tovarn j* krasno opremljena in razgaljena z dnevno svetlobo, inaine žarnice so napeljane ktli na table, ki na stenah forane predstavljajo tlorise nfa-rn, upravljanih iz te dvo-.Ntng. jgta. najmanjfioi okvaro ^°varn.iških naprav opozorijo ..kabini žarnice, ki se razsvetli0 na odgovarjajoči nadzor-11 Plošči. Ravnatelj teh opozori dežurne tike in jim da navodila za '1 h »«vilo stroja štev. 210jod-1*! j. a 18-bis Kemičnega zavo-t“’ ki je okvarjen. Službujoči ^hnik vzame s seboj potreb-orodje za gnfrravilo, stopi iško»'1 ,ki V evaflJ' ransb aškc" Z»1 rav >" talij*! edu bi r'1 nor"' li od'1 n v :iaUbf < a npčpr - helikoptev' jn čez nekaj 'hUt se ustavi na malem le-e lJču omenjenega zavoda. ,.e2 nekaj minut se v kabini n"v-"iatelja zasveti zelena žar-c‘Ca. ki opozori, da je stroj “Plavljen. Toda take okvare s Pojavijo redko kdaj, zato . službeni Ul lnik.i v razgi h. študiranju. Medtem tovariš_________________ čas uporabijo v razgovarjanju, čita- ko najmanjšo okvaro, katerim nič ne uide ter opravljajo najtežje kalkulacije v nekaj sekundah. VIKTOR TRAPEZNIKOV, tehnični inženir Novi biološki preparali nam bodo podaljšali življenje «Vse najboljše za vaš rojstni dan, želimo vam še mnogo let življenja in dela!» Tako brzojavko je prejel mož, ki je praznoval svojo stoletnico. Toda ni voščila vzel kot grdo šalo. Kako neki naj bi bila to šala, če je bilo že pred časom dokazano, da je naravna dolgost življenja 120-150 let! To je meja, ki jo je določila narava, znanost je pa preskrbela vse možnosti, da ta naravni dar ostane neokrnjen. Predvsem je bilo zato potrebno iznajti sredstva, ki so omogočila zdrava rojstva in dètinstvo brez bolezni. Kdor ni bil podvržen boleznim pred desetim letom starosti, ta bolje prenaša bolezni v ostalih letih življenja. Prav v prvih desetih letih se razvijajo vsi organi in se dokočno izobli- kujeta možganski poluti. V prvem letu življenja se zelo hitro razvije go;to omrežje kapilarnih žilic, ki prinašajo kisik in hranilne snovi živčnim celicam in ki opravljajo gelo intenzivno delo. Toda kapilarne žilice se razvijajo počasneje; nanje slabo vplivajo tudi najlažje bolezni; zato se njih rast ustavi in pola-igoma se uničujejo, možgani se vedno težje hranijo, njihove živčne celice delujejo vedno slabše, spomin ošibi in se prekinejo živčne vezi. Znanost je pobijala tega smrtnega sovražnika našega življenja. Sestavljen je bil biološki preparat, ki ga lahko dobimo v vsaki lekgrni. Ta pre-narat vzpodbuja delovanje možganskih tkiv, podaljšuje njihov razvoj v ranih dobah življenja, ter preprečuje pojave arterioskleroze, V kolikor živčne celice dobivajo to «hrano», so onemogočene bolezni, kot so visok krvni pritisk, skleroza možganov in srca. Ta «elikzir dolgega življe- nja» pomladi možganske žilice. odpravi snovi, ki se nakopičijo v notranjosti. Ta «elikzir» učinkuje ne le v osrednjem živčnem sistemu, temveč v vsem organizmu. Človek se pomladi, in ko srečamo človeka, mu le s težavo določimo startist: ima lahko 30 let, mogoče pa tudi 90. ...Ta sestavina ni edina, ki jo je znanost odkrila. Velik prispevek je nudila endokrinologija. Možna je postala ne le presaditev glavnih žlez življenjske važnosti, temveč tudi njihova pomladitev s pomočjo zelo učinkovitih hormonskih preparatov. Ne bomo videli n. pr. nikdar več ne be’ih las ne plešavosti. BORIS KLOSOVSKI član Akademije znanosti Cltajte, širite, podpirajte «DELO» T* ' “Krvava reka“ Pripravljajo nov slovenski film iz casa NOB Po kasni zimi - končno pomlad! ITALIJANSKA VLADA NE KAŽE NOBENE VOLJE POMAGATI TRŽAŠKEMU POMORSTVU namesto prog v Azijo in Ameriho nam nočejo naHioniii zvezo ipsi iimag Italijanske luke so obnovile že skoro vse brodovje, le Trst je ostal brez potrebnih ladij - Vse nadaljnje gradnje ladij za družbe “PIN“ ustavljene Pomorstvo spada med najvažnejše gospodarske panoge našega mesta. S svojim odličnim pristaniščem in zaradi svoje izredno ugodne lege, v stočišču najkrajših poti širokega naravnega zaledja, se je Trst že pred davnim časom razvil v eno najvažnejših mednarodnih pristanišč. Ce bi bilo dovolj razumevanja pri merodajnih činiteljih, bi Trst ne samo obnovil svoje nekdanje živahno delovanje posrednika med zalednimi državami in prekomo-rjem, marveč bi mogel celo še mnogo povečati svoj nekdanji pomorski promet. To bi bil eden izmed osnovnih pogojev za dvig našega gospodarstva, ki se danes nahaja na robu propada. Krivda za današnje stanje našega pomorstva je dovolj jasna. Pod pritiskom konkurenčnih htk, zlasti Genove in Benetk, v dobi po zadnji vojni pa tudi Neaplja in kake druge luke, je italijanska vlada vedno dosledno zapostavljala naše mesto, tako da ni moglo nikdar doseči one stopnje, ki bi Jo moglo po svojih odličnih naravnih pogojih. Ce pada za nazadovanje našega prometa po drugi vojni velika in nedvomna odgovornost na okupacijsko vojaško upravo, pa se svoje velike soodgovornosti ne more otresti tudi italijanska vlada, ki je kljub tuji okupaciji imela svojo tehtno besedo, tako pri obnovi linij in zlasti še prt obnovi in vrnitvi ladjevja. Zaradi občutnega pomanjkanja ladij, ki so se potopile v vojni, so se nekdanje linije s prekomorskimi deželami obnavljale postopoma, z graditvijo novih ladij in z nabavo'starih ladij. Toda te ladje je rimska vlada dodeljevala predvsem lukam v Italiji, zlasti Genovi, Neaplju, Livornu, Benetkam, Ta-rantu in drugim. Za Trst pa ladij ni bilo pod izgovorom, da je pod tujo upravo; toda Trstu niso bile vrnjene niti njegove nekdar nje ladje, ki so žive previharile zadnjo vojno, med temi zlasti ponos naše luke «Saturnia» in «Vul- conia». Zaradi pomanjkanja ladij so ostajale tradicionalne tržaške linije nezasedene in so bile druga za drugo odstopljene drugim lukam; največ se je pri naših progah okoristila Genova. Težko stanje našega pomorstva se ni prav v ničemer zboljšalo po prehodu Trsta pod italijansko u-pravo, niti ni italijanska vlada pokazala nobenega prizadevanja, da bi se vsaj lottici, reševanja tega temeljnega gospodarskega vprašanja našega mesta. Predstavniki tržaških gospodarskih in sindikalnih organizacij so zahtevali od Birna, naj Izda organi-čen zakon za splošen in trajen dvig našega gospodarstva; med iznesenimi predlogi zavzemajo odlično mesto zahteve, naj se vrnejo Trstu vse naše tradicionalne pomorske proge, naj se vrnejo še obstoječe ladje, ki so bile odvzete naši luki, naj se začne izvajati širok načrt gradenj, ki naj — poleg zunanjih naročil — dopolni manjkajoče tržaško ladjevje. Toda do danes vlada ni pokazala niti najmanjše volje, da bi ugodila tem utemeljenim zahtevam. Vsa tragika stanja našega pomorstva je razvidna iz sledečih statističnih podatkov, ki so bili iznešeni od predstavnikov pomorskih družb. Družba «Adriatica» je imela leta 1939 41 ladij s skupno 140.000 tonami, leta 1945 le 3 ladje s 15.000 tonami, 1955 pa 16 ladij z 49.000 tonami; toda le 6 ladij opravlja službo v Jadranskem morju. Družba «Italia» je imela leta 1937 ladjevje s skupno 436.316 tonaže, od katerih v Trstu 190.537 ton ali 42 odst.; sedaj pa ima 296.875 ton ladjevja, to je 65 odst. predvojnega; toda od tega upravlja genovski sede* 252.988 ton to je skoraj toliko kot pred vojno; dočim je Trstu ostalo komaj 43.889 ton, kar predstavlja komaj 17.35 odst. od vse tonaže te družbe. Na ta način gre skoro celoten primanjkljaj bro-dovja te družbe v primeri s predvojnim — to je 35 odst, — na škodo tržaškega pristanišča. Tržaški Lloyd je med vojno utrpel od vseh družb najhujše izgube, saj je izgubil nad 90 odst. svojega ladjevja.Prej je bil Tržaški Lloyd šesta družba na svetu po ladijski tonaži; imel je 75 ladij s skupno 606.892 tonami. Danes pa ima komaj 24 ladij s 189.000 tonami, a še od teh ladij ima le 16 izhodišče svoje proge v Trstu. Najhujše pri tem stanju pa je dejstvo, da Trst nima nobenega upanja, da bi se njegovo brodovje moglo povečati vsaj v bodočnosti. Kajti Medministrski odbor za izgradnjo (C.I.R.) je sklenil in sporočil, da ne namerava graditi nadaljnjih ladij za štiri družbe skupine «p.i.n.», to je Tržaški Lloyd, «Italia», «A-driatica» in «Tirrenia» ki predstavljajo skoro celotno nekdanjo silo tržaškega ladjevja in pomorskih zvez. To stanje je privedlo celo pristaše vladnih strank, da so 3. decembra lani pristali na resolucijo, v kateri se zahteva obnovitev vsa] sedmih najvažnejših prog, ki jih je imel pred vojno Trst, ter vrnitev ladij, ki so pred vojno pripadale Trstu, med njimi zlasti Saturnie in Vulcanie. Na vse te zahteve pa smo pred kratkim dobili odgovor bd rimske vlade, da vse gornje soglasne zahteve obtinskega sveta «predstavljajo predmet pazljivega u-poštevanja». Namesto zahtevanih linij z New Yorkom, Južno Ameriko, Daljnim vzhodom, Južno Afriko, sevgrno Evropo, vzhodnim Jadranom je italijanska vlada ustanovila — v očiten posmeh Trstu v njegovi agoniji — linijo Ancona-Reka-Trst, odbrena pa je bila obnovitev «linije» Trst-Umag, tn še to, «čim bo mogoče». Spričo teh dejstev je jasno, da italijanska vlada nima nobenega namena pomagati Trstu v njegovem osnovnem gospodarskem prizadevanju — pomorstvu, kar med drugim dokazuje tudi njeno neprijazno stališče do sklicanja mednarodne konference o prosti luki, njena brezbrižnost v vprašanju prilagoditve železniških tarif, njena sovražnost do zahtev Tržačanov po prosti coni in deželni avtonomiji, lzgleda, da ji Trst in njegovo prebivalstvo ni prav nič pri srcu ter da jih ne briga, če bo Trst propadel zopet na stopnjo zapuščenega ribiškega mesteca, kot je bil pred 250 leti. Ifojslarejia ruska knjižnica je knjižnica Akademije znano ti ZSSR. ki je bila otvorje-na leta 1714. Za njo je knjižnica Petra I., ki je nastala leta 1723. Danes je ta knjižnica ena izmed največjih knjižnih zbirk ZSSR. saj šteje več kot 10 milijonov zvezkov in nad 10.000 starih ruskih rokopisov. Knjižnica A.Z. ZSSR izmenjuje knjige z znanstvenimi instituti in knjižnicami v več kot 89 deželah. Filmsko podjetje «Triglav film» v Ljubljani se je odločilo za izdelavo novega filma to pot iz narodnoosvobodilne borbe. Film obeta biti dober in zanimiv; zaradi tega objavljamo članek, ki ga je prinesla «Ljudska pravica» od 15. marca 1955. Pravzaprav ne gre več za «krvavo reko», ki si jo je zamišljal avtor filmske ideje zagrebški režiser Branko Belan. Dogajanje so ra hrvaških tal prenesli v Slovenijo, ostal je e še naslov. Ker pa si je Savo ili Dravo težko zamišljati kot «krvavo reko» v tistem smislu kot Savo pri Zagrebu — po kateri so plavali mrliči iz Jasenovca in ki je ostro ločevala osvobojeno ozemlje od okupiranega — lahko gornji naslov filma smatramo le za delovni naslov. Začeli so torej snemati nov celovečerni umetniški film, za katerega je napisal scenarij František Càp. Sam je tudi izdelal snemalno knjigo in se lotil režije tega filma s partizansko tematiko, polnega dinamike pa tudi psiholoških fines. S Càpu lastno brzino je stvar stekla: vi ateljeju «Triglav filma« na Zrinjskega cesti je zrasla prava bolnica, naš Stane Sever se v vlogi zdravnika dr. Korena loteva o-peracije partizanskega ilegalca (Jožeta Pengova), pri jem pa zdravniška sestra Marija (nova zvezda Julka Staričeva) naklepa rešitev tega vidnega partizanskega funkcionarja. Filmu res ne bo manjkalo dinamike, niti napetih prizorov: zdravnik v obrambi u-bije domobranskega poročnika, ki hoče preprečiti rešitev operiranega ilegalca; skozi nočne ulice drvi rešilni avto z rešenim ilegalcem, zdravnikom in sestro Marijo; za njimi drve policijski avtomobili; ilegalca nato skrijejo v predmestno hišp, dokler ne organizirajo pobega čez -blok v mrliški krsti, zatem se skupinica prebije do «krvave reke», kjer je zadnja postojanka brodnik ((Stane Potokar), oče ubitega domobranskega poročnika. človek, ki za> denar prepelje tudi hudiča. Ta zunanji spektakel sam na sebi ne bi bil vreden filmske obdelave, če ga ne bi izpolnjevala žlahtnejša vsebina: gre za etične in moralne probleme, ki je njih nosilec zdravnik, profesor dr. Koren. Človek, ki rešuje človeška življenja. ki je v bistvu le pacifist, se nenadoma odloči za nenavadno dejanje: ilegajcu mora s tvegano operacijo rešiti življenje, da bi ga lahko domobranci nato zasliševali in mučili, toda zavestno ga reši tudi pred domobranci in ga vodi na osvobojeno ozemlje. Pri tem tvega lastno življenje, družino in otroke ter zdravniško kariero. Odločitev ie bliskovita, kakor je bilo o-bičajno v tistih časih. Ko že beže z bolnikom, ubije poročnika, ki hoče preprečiti pobeg. — Tak je začetek, skoraj tretjina filma. Ob koncu se dejanje znova psihološko ža-plcte. Brodnik prepozna morilca svojega sina — profeso- rja dr. Korena in sklene ubiti ga. Vse druge prepelje, le profesor ostane. V brodnikovi hišici prav tedaj brodnikova snaha, žena ubitega domobranca, ne more roditi in ji preti smrt. Profesor sklene rešiti jo z operacijo in tako žrtvuje svoje lastno življenje. Kajti vrnil se bo brodnik in ga ubil. Operacija uspe in brodnik dobi vnučka. Profesor odhaja miren in moralno čvrst, za njim pa brodnik s puško v roki. Toda moralno čista človeška podoba zdravnika je zmagala, brodnik je zlomljen in opusti maščevanje. Srednja tretjina filma je v glavnem izpolnjena z dinamiko bežanja. Tako je vsaj v scenariju. Na sugestijo umetniškega sveta in dramaturškega oddelka pa je Càp sredino sklenil «zakrpati» z novim psihološkim momentom: Ko so sredi okupiranega ozemlja, se lahko rešijo le s hitrim umikom po težavnem ozemlju. Operiranec tega marša ne bi prenesel in bi umrl Kljub temu s pravico funkcionarja zahteva, da gredo to pot. Tedaj se zdravnik vnovič odloči: «Tu ukazujem jaz!...» in sklene, da tvegajo lastna življenja v korist ranjenega ilegalca. Skupina ostane na nevarnem področju. Gre torej za trikratno odločitev plemenitega človeka, ki ga veže dolžnost in zdravniška etika. Trikrat tvega lastno življenje, da reši ranjenega ilegalca, tvega življenje več ljudi, ko rešuje eno samo. Toda pri vsem tem ubije človeka, domobranskega poročnika. Tudi tu se odpirajo problemi: ali gre za etično krivdo zdravnika — morilca? Ali lahko sploh govorimo o etični krivdi ljudi, ki v borbi za svobodo ubijajo nečloveške nasprotnike? Zdravnik je v prvotni verziji človek starega sveta, v katerem vihrajo dvomi in ga bi-F. V. (Nadaljevanje na 47 strani) Pisani svet ZKTVE MOHja V letu 1953 je utonilo v morjih sveta 45 ladij, 15 pa jih je izginilo brez sledu. Najve-cje izgube so pretrpe.e Združene urzave Antenne: u potopljenih iadij s skupno dvUO tonami. Anglija jih je izgubila J, iNemčija, * inska, Italija, japonska, Holandija, Norveška in Švedska pa po ave ladji. Skupno je bilo v letu 19o3 izgubljenih iz raznih razlogov zsJ ladij s skupno 303.4j9 ton. V letu 1952 je bilo izgubljenih itti laoij s 219.429 tonami, io je bila najmanjša izguba v tonaži iz zadnjega stoletja. ZEMLJA JE STARA 4,2 milijarde let Na desetem svetovnem kongresu za geofiziko, ki se je vršil pred meseci v Rimu, so zbrani učenjaki priznali za pravilno j?oročilo prof. Alensa z univerze v Torontu, da je zemija stara 4,2 milijarde let. Do te številke je prof. Aleus prišel na podlagi 80-kratnega merjenja radioaktivnosti svinčenih rudnin iz raznih plasti zemlje iz paleozojske dobe ter na podlagi izračunanja časa razpadanja izotopov, ki se nahajajo v naravi. prodiranje nemškega KAPITALA v AVSTRIJO Dunajski list inDer Abend» poroča, da sta še dve drugi veliki industrijski podjetji prešli v roke monoj?olov Zapad-ne Nemčije. Gre v danem primeru za tovarno električnih instrumentov «Norma» in kemično tovarno «Wilhelm Nei-ber». Tovarna «Norma», ki se nahaja na Semmeringu, je za tovarno «Herzwerke», največja avstrijska tovarna, ki proizvaja električne instrumente za merjenje. Za časa vojne je izdelovala posebne aparate za podmornice in letala. Tovarna «Wilhelm Neiber», ki se nahaja v ameriškem sektorju Dunaja, proizvaja kemične preparate. Dunajski list ugotavlja v zaključku, da kapital iz Zapadne Nemčije vedno bilj prodira v avstrijsko gospodarstvo. Dočim je v glavnem oskrbela vse ostale luke s potrebnim brodovjem, italijanska vlada ne misli graditi za Trst nobenih nadaljnjih ladij. ZA NASE KMETE Valjenje Ko podkladamo jajca moramo vedno- paziti, da so približno enake starosti. Ob pravilnem ravnanju po teh pravilih bomo lahko gotovi, da bodo piščeta prišla istočasno na dan. Kokošja jajca se navadno izvalijo v ti eh tednih ali 21 dneh. Ta doba pa ni stoodstotno in vedno ista, ker razne okoliščine vplivajo na dobo valitve. Dokazano je, da se pišče prej razvije v svežem kakor v starejšem jajcu. Na dobo valitve vpiliva tudi telesna gorkota kokoši, ki čepi na jajcih, kakor tudi dejstvo, da niso vse koklje enake in da ena čepi zvesto in skrbno na jajcih, druga pa ne. Devetnajstega ali pa dvajsetega dne je običajno pišče že tako razvito, da skuša prepikati jajčjo lupino, kar se mu posreči v približno 12 urah. Pišče lahko zleze že na dvajseti dan, lahko pa zleze šele na triindvajseti dan. Ker niso vse koklje zveste in skrbne do jajc, ki smo jim podložili, se lahko pripeti, da lahkomiselna koklja zapusti jajca. V takšnem primeru je potrebno, da se čim prej podložijo zapuščena jajca drugi koklji. Jajca lahko čakajo tudi par dni, ne da bi ie pokvarila. Paziti pa moramo, da se jajca ne ohladijo preveč in to prav posebno ob hladnih pomladanskih dneh. Ce bi koklja že dva dni ne sedela na jajcih in bi komaj nato podložili novi koklji, smo lahko gotovi, da so piščeta ostala živa. Takšna pi ščeta pa se izvalijo dva dni kasneje. Ali je jajce, ki smo ga podložili oplojeno ali ne MODRI LJUDJE (iz Grimmovih pravljic) ti del? kega je tr :ev e1 bo lit' )krat"l nske la je 1 artije • «m" ato važ"e gani: il pr :liUd5 pred* k nafj na 1 e, prih<>. itniiP1 j,| Nekoč je vzel kmet palico iz kota in rekel svoji ženi : «Meta, I ' Krem sedaj, opravke imam in se vrnem komaj čez tri dni. 1^ Pride ta čas živinski kupce in lij hotel kupiti naše tri le prodaj mu jih, cena jim hodi dve sto cekinov, nič “J» si razumela,» h «Le pojdi v božjem Pravim, da bo prav.» imenu,» je odgovorila žena, «že ti« 11 veDI», je odgovoril kmet, «kot ofrok si padla nekoč ie K,avo in od tedaj ni vse v njej v riplu. Toda, to ti povem, ^ |i0i napraviš zopet kako neumnost, te namlatim s to-le 'Oo< da boš vsa modra po koži, ker že ne moreš hiti v glavi, j.*11 modrost ti ne izgine vse leto s kože, na to se lahko zane-Po teli besedah se je kmet odpravil od doma, Kiiv ^mgo jutro je prišel kupec in ženi ni bilo treba mnogo |j ""ili. Ko si je ogledal krave in zaznal za celio, je rekel : 7'd dam, saj toliko so vredne med brati. Živali vzamem kar s ‘uj ! » Ddvezal jih je od jasli in jih gnal iz hleva. Ko jih je skozi dvoriščna vrata, ga je žena potegnila za rokali Piisi Prej mi morate plačati dve sto cekinov, sicer vas ne V odtod!» p,, “Prav pravite, mamica», je odvrnil kupec, «samo jaz sem svoj mošnjiček doma. Radi lega si pa ne belile glave, 'el, .Vam varščino, dokler ne plačam. Dve kravi vzamem s \ tretjo pustim v zastavo. Boljšega poroštva' vam sedaj ne ’1,1 nuditi.» ^ei'u se je dala prepričati in pustila, da je kupec odšel vesel moj Luka, ko bo videl, z dvema kravama. «Kako bo kako modro sem ravnala.» Kmet se je vrnil, kakor je bil obljubil, lrctji dan in je takoj vprašal, če so že krave prodane. «Seveda, dragi Luka,» je odgovorila žena, «kakor si ti rekel, za dve sto cekinov. Toliko skorodu niso bile vredne, toda mož jih je vzel h rez vsakega ugovora.» «Kje imaš pa denar?» je vprašal kmet. «Denarja pa nimam », je odvrnila žena, «mož je slučajno mošnjiček doma pozabil, a ga prinese gotovo, saj mi je pustil lepo varščino.» « Kakšno varščino?» je vprašal kmet. «Eno izmed naših treh krav, te ne dobi, dokler ni plačal onih dveh. Ali nisem ravnala modro in celo najmanjšo sem si obdržala, ker najmanj žre.» Kmet se je ujezil in vzdignil palico, «la pretepe ženo. Nenadoma se je pa premislil in rekel : «Ni je neumnejše gosi oil tebe na vsem božjem svetu, a smiliš se mi. Na cesto pojdem in tri dni boni čakal, če srečam človeka, ki je nemirnejši od tebe. ( e se mi to posreči, ti odpustim kazen ; če pa ne dobim takega človeka, dobiš, kar sem ti bil obljubil, in li ne bom prav nič pritrgal od zaslužka.» Kmet je šel na veliko cesto, sedel na kamen in pričakoval dogodkov. Kmalu se mu je približal kmečki voz, na katerem je stala ženska, mesto da bi sedela na kupu slame oziroma bollila z voli. Skoraj gotovo bo to taka oseba, kakršne iščeš, se je domislil kmet, vstal s kamna, in tekal pred vozom sem ter tja, kakor bi bil neumen. «Kaj hočete, boter ! » ga je vprašala žena na vozu, «ne poznam vas, odkod prihajale?» «Z nebes sem padel», je odvrnil kmet, «in ne vem, kako naj ilohiin pol nazaj. Ali bi me vi ne mogli peljali tja gori?» «Ne», je odgovorila žena, «ne poznam poti. Če pa prihajale iz nebes, potem mi lahko poveste, kako se kaj godi mojemu pokojnemu možu, ki je že tri leta v nebesih. Gotovo sle ga že videli?» «Seveda sem ga videl. Toda vsem ljudem se ne more dobro goditi. Ovce pase In ta drohnjad mu «la mnogo opravila, leta po hribih, izgublja se po divjini, on, revež, mora za vsako živaljo, da jo prižene k čredi, ltuztrgan je tako, da mu cunje kar vise s telesa. Krojača pa nimamo nobenega, ker sv. Peter ne pusti nobenega v nebesa, kakor veste že iz. pravljic.» «Kdo bi si bil mislil ! » je vzkliknila žena. «Veste kaj, grem po njegovo pražnjo obleko, ki še visi «loma v omari. To obleko prav lahko nosi v nebesih.» «Ne gre», je prekinil kmet ženo, «obleke se ne smejo nositi v nebesa, ker se vsakemu pred vhodom odvzamejo.» «Poslušajte me», je nadaljevala žena, «včeraj sem proilula žito, izkupila sem zanj lepe denarce, te mu hočem poslati. Če vtaknete mošnjiček v žep, ne opazi nihče, kaj imate pri sebi.» «Če prav ni drugače», je odvrnil kmet, «vam rad napravim to uslugo». «Tu me počakajte», je dejala na tn žena, «domov se popeljem po mošnjiček. V najkrajšem času se vrnem. Veste, jaz ne sedim na senu, «la laže vozijo voli.» Pognala je živino in kmet si je mislil, «če prinese denar, potem ima moja žena res srečo,» Ni trajalo dolgo, ko je žena prihitela, izročila mu natrpano mošnjo in mu jo vtaguila v žep. Venomer sc mu je zahvalje-\ala in mu izročala pozdrave za moža v nebesih. Prišedši domov je našla žena sina, ki se je pravkar vrnil s polja. Povedala mu jr, kaj vsega je bila zvedela, in kako nepričakovano se ji je mulila možnost, «la je poslala nekaj stvari svojemu rajnemu možu. Nikdar bi si ne bila mislila, da sč godi komu tudi v nebesih slabo. Sin se je čudil: «Mati», je dejal, «tak mož ne prihaja vsak dan iz nebes, grem takoj za njim, če ga še dobim. Povedati mi mora, kako je v nebesih in kako je tam z delom » Osedlal je konja in odjahal. Dohitel je kmeta, ki je sedel pod vrbo in bolel prešteti vsoto iz mošnjička. «Sle li videli moža», ga je nagovoril mladenič, «ki je prišel iz nebes?» «Seveda», je otlgovoril kmet, «sedaj je že na potu nazaj v nebesa. Tam na oni le hrib je šel, da bo imel z vrha bliže. Sc ga lahko dohitite, če poženete konja.» «Poslušajte», je rekel mladenič, «ves dan sem delal kakor živina in pot do vas me je še bolj utrudila. Vi poznate moža, bodite tako dobri, sedite n n konja, in pregovorite moža, da se vrne semkaj». «Ta je tudi eden», si je mislil kmet, «ki nima stena v svoji svetiljki.» Glasno je pa dejal: «Zakaj pa bi vam ne napravil usluge?», zajahal konja in odjahal. Mladenič je čakal na mestu dolgo časa. Znočilo se je, moža le ni hotelo biti nazaj. «Gotovo», si je pravil samemu sebi «je imel mož veliko silo, da je hitel v nebesa, ni se maral vrnili zato mu je pa kmet dal konja, samo, da je laže nesel denar mojemu očetu.» Šel je domov in povedal materi, kaj se je bilo zgodilo : konja je poslal očetu, da bo laže tekal za izgubljenimi ovčicami. « Pametno si ukrenil», ga je pohvalila mati, «ti si še mlad, mlade noge imaš in prav lahko hodiš peš.» Ko je pa prišel kmet Luka domov, je privezal konja v hlev zraven zastavljene krave, stopil v hišo k svoji ženi in rekel : «Meta, srečo imaš, da sem dobil «Iva. ki sta še neumnejša od tebe. Za sedaj ti ne napravim ničesar, palico prihranim za drugo priliko». Nato si je prižgal pipo, sedel na stol in govoril : «To je bila dobra kupčija ; za dve mršavi kravi sem dobil iskrega konja in še mošnjiček denarja. Ce bi neumnost vedno toliko donašala, potem bi jo imel v čislih.» lahko opazimo le na peti dan valitve. Oplojeno jajce, ki ga opazujemo na peti dan valitve in ga gledamo proti svetlobi, se pozna, ko vidimo na eni strani jajca neko temno tvarino, na sredi pa temno točko, ki izžareva na vse strani črne nitke. Neoplojeno jajce pa je svetlo. Takšnih jajc ne uporabljamo v kuhinji, temveč jih shranimo, ker so jako tečno hranilo za piščeta. Pišče lahko samo prebije lupino in nato zleze na dan. Nepravilno je ravnanje onih, ki skušajo olajšati ali pa o-mogočiti piščetu prebijati lupino. Prebijanje lupine z namenom, da se piščetu pomaga, lahko umori pišče.. Ko prične pišče prebijati lupino, so krvne žilice, ki so razmrežene v zunanji jaj-čji mreni, še vedno polne krvi. Ako se na katerem mestu lupina nasiloma odtrže, se lahko' pripeti, da se poškoduje krvna žilica, kar povzroči brezdvomno pogin pri-ščeta. Ce bi se nekatera jajca ne izvalila pravočasno, vzemimo jih izpod koklje in denimo jih previdno v skledo z mlačno vodo. Jajca, ki se v vodi premikajo, gor in dol, imajo živa piščeta; od onih jajc, ki so mirna, nimamo pa pričakovati ničesar več. Ko so vsa piščeta prilezla iz jajc, jih pustimo pri koklji, da jih nauči piti in jesti. Do bra pica za izvaljene živa lice so posebno trdo kuhana, z lupino vred na drobno razsekljana jajca. Ko so piščeta mlada, moramo polagati veliko pažnjo snagi v gnezdu. Priporočljivo je, da se mladim piščetom ne po-klada mokra hrana Ko so piščeta stara deset, petnajst dni jim lahko r>okladamo tudi na drobno razsekano meso ter suh črn zdrobljen kruh. Pri zgodnjih pomladanskih piščetih moramo paziti, da da se ne bi zmočila ali pre-mrazila. Ob neprijetnih vremenskih prilikah naj bodo piščeta s kokljo na varnem v kakem zaprtem prostoru. 21. marca se je zaključil v Veroni mednarodni velesejem, ki je pojjolnoma posvečen kmetijstvu. Na velesejmu se je letos lahko opazilo prečejšnje število v osti, predvsem na tehničnem in na kemičnem področju: novi stroji in novi kemični proizvoiii, koristni kmetijstvu. V prihodnji številki našega lista bomo obširno opisali razne zanimivosti s tega velesejma, s ix>-sebnim poudarkom na to, kar bi lahko prišlo v poštev za naše kmetijstvo. * * * Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu s prodajalnami v Trstu; ulica Foscolo in ulica Mercadante ter v Miljah je ustanova vseh kmetov. Kmetovalci podprite svojo ustanovo, ki vam nudi po najnižjih cenah vse kmetijske, potrebščine. STRAH 4 DELO 20. MARCA 1965 Kdaj misli dr. Palam obiskati Bo ino? V vaseh dolinske občine se je v povojnih letih marsikaj zgradilo in uredilo v korist ob. čanov, vendar pa pričakujejo naše vasi in občani na rešitev nešteto nujnih problemov. Ze leta 1951 je občinski svet naše občine predvidel v svojem letti e m proračunu postavk-o 5,000.000 lir za napeljavo telefona v Domjo, Ricmanje m Boršt. Sklep je bil odobren s strani conskega upravnega odbora 23.5.1951. Prepričani smo bili, da bo v istem letu telefon napeljan v omenjene vasi in naslednje leto v ostale vasi ter da bo tako vprašanje rešeno. Bivši finančni odsek Z'VU pa je črtal iz proračuna omenjeno postavko. Od takrat, torej že štiri leta, smo vsako le to ponovili postavko v proračunu in finančni odsek jo je vsako leto sistematično črtal Ob priliki otvoritve letošnjega šolskega leta so šolske oblasti ustanovile v ricmanjski šoli, poleg obstoječih petih razredov slovenske šole, še triraz-redno italijansko šolo. Za slovensko in italijansko šolo, oziroma za skupno osem razredov sta na razpolago samo dve u-čilnici, kar pomeni, da šola trpi na vsem in predvsem na pouku. Poleg tega je v Ricma-njih 25 otrok, kateri imajo potrebo in pravico do otro škega vrtca. Ker drugih primernih prostorov ni, je nujno, da se dogradijo potrebni prostori za osnovno šolo in otro ški vrtec zraven obstoječega šolskega poslopja. Ker naša občina šteje skoro pet tisoč prebivalcev je brez dvoma, da je vsaj eno javno kopališče nujno potrebno. Občinska uprava se je dalj časa zavzemala za kopališče in je uspela dobiti delno nakazilo 5 milijonov lir, da je v prvem semestru leta 1954 zgradila za to potrebno stavbo, ki jo z o-menjeno vsoto ni bilo mogoče dokončati. Zgrajena nekončana stavba je zapuščena in zaprta skoro že celo leto. Zavedam se, da to ni v ponos občinski upravi kakor tudi ne višjim državnim oblastem. Nešteto krat smo se obrnili na odgovorne činitelje, da bi dobili potrebno finančno nakazilo za dokončana del, žal, pa še vedno brez uspeha. Čeravno imajo vse vasi naše občine električno napeljavo je tudi res, da imajo te zelo slabo javno razsvetljavo. Tudi za to vprašanje niso oblasti pokazale do sedaj najmanjše dobre volje. V zadnjem času smo postavili vprašanje raztegnitve filobusne proge do Do-mja - Boljunca in Doline. To vprašanje je izredne važnost h za gospodarski razvoj naše občine. Obstaja še pri nas velika stanovanjska kriza in veliko je število brezposelnih. Za rešitev teh in še drugih vprašanj sem že decembra 1954 za prosil za sprejem pri vladne mu komisarju, kateri me je v tem času tudi sprejel. V razgovoru mi ni hotel dati nobenega zagotovila in obljubil je, da me bo v kratkem obiskal na županstvu v Dolini ter da bomo ob tej priliki preučili vsa vprašanja. Dva meseca sem čakal na komisarjev obisk ali zaman. Naknadno sem se odločil, da ponovno zaprosim za sprejem in sem bil sprejet pred kratkim. Odgovor komisarja je bil isti k-ot prvič in sicer: «Gospod župan, v kratkem Vas bom obiskal na županstvu» Upam, da mi ne bo treba čez dva meseca zopet zaprositi za sprejem in da ne bom dobil vedno isti odgovor. «Primorskemu dnevniku», ki naš finančni položaj zelo do bro pozna, svetujem, naj pri obravnavanju potreb naših vasi 'svetuje državnim oblastem, da pomagajo naši občini in ne, da bi se naša «občinska uprava morala pozanimati». Saj «Primorski» in vsi vedo, da občinska uprava polaga vse svoje moči, da bi rešila vsa, tudi najmanjša vprašanja. DUŠAN LOVRIHA TOV. ROGASSI POSTAVIL STANOVANJSKO VPRAŠANJE Občinski svet se izjavil za nov odlog sodnih izgonov Tov. Radich o problemu Selada - Protesti zaradi prepovedi nabiranja podpisov proti atomskemu orožju - Intervencija tov. Gombača o občinskem proračunu Prejšnji petek se je zaključila v tržaškem mestnem svetu diskusija o deželni avtonomiji. Resolucija štirih strank večine je bila sprejeta z njihovimi glasovi. Kakor smo že poročali postavlja ta resolucija predlog za ustanovitev deželne enote Julijska krajina - Furlanija z vključitvijo Trsta. Za našo resolucijo o avtonomni enoti Tržaškega ozemlja so glasovali razen naših svetovalcev tudi indipendentisti. V svoji glasovalni izjavi je tov. Bernetičeva povedala, da naša skupina ne bo nikakor podprla stališča dokončnosti rešitve tržaškega vprašanja. Ce bi pa prišlo do priključitve, bo naša skupina razpravljala ■i vprašanju na podlagi člena 116. italijanske ustave. Na tej seji je tov. Radich postavil vprašanje Selada ter opozoril na težke posledice, ki bi jih prinesla eventualna ukinitev -te ustanove, kakor tudi tečajev za strokovno preuspo-sobitev. S tem bi odmanjkalo vsak me;ec na tržišču 62' milijonov lir plač. Protestiral je, ker so se novi zakoni, še posebno kar se tiče deia, raztegnili na naše področje brez oredhodnega posvetovanja s sindikalnimi organizacijami. Naš svetovalcev se je nadalje zavzel za ohranitev avtonomije conskega proračuna. O vprašanju Selada so spregovorili še drugi svetovalci in župan, ki je dejal, da ni vzroka za zaskrbljenost. Izjavil je, da se bo tudi on zavzel, da ne bi prišlo do ukinitve. riovih oglasnih desk in to posebno v okolici. Pri kmetijski postavki je ponovno predlagal znižanje cene za vodo, ki rabi za kmetijstvo, razširitev napeljave pri Sv. M. M., znižanje cene za vodne napeljave in e'ektrični tok, ki rabi za kmetijstvo, popravila poljskih poti ter razne davčne olajšave. Zahteval je . tudi sorazmerno zastopstvo malih posestnikov v odboru centralnega zelenjavnega trga ter se zoperstavil sežiganju mestnih smeti. V četrtek je občinski svet razpravljal o prosti coni. V diskusijo je med drugimi posegel tudi tov. Radich, ki je pozval občinski svet naj se izjavi za integralno prosto cono in naj pristopi v mestni odbor ki se je zavzel za to vprašanje, ali pa naj sklene, da kot izvoljen mestni organ prevzame nase akcijo za ugodno rešitev tega vprašanja. Za ustanovitev proste cone so se izjavili tudi svetovalci fcani, dr. Agneletto, Belihar, Teiner, Paladin in Gruber Bencova. Diskusija se bo nadaljevala v četrtek. Do 31. marca prijava dohodkov Jutri, v nedeljo 27. t. m. ob 17. uri bo v na Opiti PREMIERA ruske mladinske igre z baleti, godbo in petjem v 5 slikah ČUDNO NASTOPANJE POLICIJSKIH OBLASTI V SKEDNJU PODEŽELJU Kakšni nameni se zasledujejo z aretacijami in preiskavami ? Opozarjamo davkoplačevalce, da zapade v četrtek 31. marca rok za predložitev vsakoletne prijave dohodkov na podlagi Vanonijevega zakona. Kot prejšnja leta, tako ima Zveza malih posestnikov tudi letos na razpolago strokovnjaka za izpolnitev prijav. Opozarjamo vse člane ZMP in vse davkoplačevalce, naj ne čakajo na zadnji dan za predložitev prijave, ker rok ne bo v nobenem primeru podaljšan. Zato naj se zainteresirani takoj obrnejo do Zveze malih posestnikov v’ ul. Zonta 2, kjer bodo dobili vsa pojasnila in jim bo prijava sestavljena. "Nikita ruski junak” ki jo uprizori mladinska dramska skupina iz Sv. Križa. Predstava je primerna za odrasle in mladino. Starši, pripeljite tudi otroke! Prejšnji teden je bil Skedenj za nekaj večerov središče široke policijske akcije. V nočnih urah so prihajali agenti na domove raznih domačinov, zbudili jih Iz spanja ter odvedli na kvestu kjer so bili pridržani in dolgo časa za-sliševani. Neobičajni način nastopanja policije, ki vse prevet spominja na vojno dobo, je seveda močno razburil prebivalstvo. Razburjenje in ogorčenje je bilo tem bolj upravičeno, ker ni bila izdana ntkaka uradna vest o razlogih teh nočnih akcij, aretacijah in zasliševanjih. Sele v ponedeljek je imel poveljnik letečega oddelka dr. Groppone tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil novinarjem, kaj je na stvari kot taki. Povedal je, da je kvestura zopet odprla preiskavo glede umora nekega Alee-cija iz Catanie, ki se je pripetil 4. novembra 1945 v Skednju. Na podlagi preiskave je bilo aretiranih 5 oseb, ki so bile prijavljene državnemu tožilstvu pod obtožbo umora, sodelovanja prt uboju povzročitve telesnih poškodb in ropa. Aretirani so bili: Josip Rutar, Alfredo Pronti, Ivan Hrovat, Friderik Stepančič Be n j amin Sancin, Vincenc Plečnik. Obtožen je tudi neki Giulio Bensi, ki je pa že več časa v Jugoslaviji. K temu naj dodamo, da sta bila Pronti in Rutar že svoj-čas aretirana, presedela sta v zaporu 8 mesecev, oproščena sta bila že v teku preiskave in zato tudi izpuščena. Kot je povedal dr. Grappane novinarjem, je bil Alecci 4. novembra zjutraj, skupno z dvema prijateljema prvič v Trstu, mudil se je v Skednju po trgovskih opravkih, kjer je nameraval prodati nekaj olja. Ko so stali vsi trije na ulici, jih je opazila skupina vaščanov, ki se jim je razburjena približala in jih preiskala. Alecciju je vzel nekdo pištolo, ki jo je imel v žepu ter istočasno tudi listnico z denarjem. .napadal* m Ker se trgovec ni premaknil z mesta, ga je Rutar ustrelil Prt ti pa ga je pobil do smrti z lopato. Vstala dva je nato oibtoženi Bensi spremil v bolnico, kjer je izročil pištolo in listnico z vsem denarjem, last Aleccija. V zvezi z aretacijami je šovinistično časopisje zagnalo vnovič huronski krik veselja in navdušeno zaploskalo organom javne Dolini nočejo ind. strokovne dati šole Z UKINITVIJO BI ODMANJKALO MESEČNO 65 MILIJONOV LIR PLAČ varnosti ter še podžgalo, češ da je treba izvesti radikalno «bonifikacijo», ne pozabljajoč pri tem nametati kupe blata in žalitev na antifašistično gibanje, njegove pripadnike, partizane in borce proti nacistom in fašistom. Preiskovati in brskati po tragičnem dogodku, ki se je pripe til pred desetimi leti, ne da bi ga postavili v realni okvir takratnega vzdušja, ki je vladalo na Tržaškem, ne more — po našem, mnenju — zadostiti pravici. Ne sme se pozabljati, da se je tragični dogodek pripetil v izredno napetem ozračju organiziranih škvadrističnih napadov na delavce, Slovence in demokrate na splošno. Prav v tistih dneh so uvožene tolpe razsajale po me-pretepale antifašiste in odkrito grozile z orožjem. Zvedeli smo, da se kvestura ni omejila samo na Skedenj, zadnjih dneh so bili zaslišani tudi ljudje s podeželja, Bazovice in Repentabra, ki so jih izpraševali o likvidacijah nekateri kolaboracionistov, to je o dejanjih za časa NOB. Na vse to se naše ljudstvo upravičeno sprašuje, kakšne cilje in namene zasleduje policijska oblast s takim dokaj čudnim nastopanjem? Zopet kršitev določb Posebnega statuta Slovenski film wKrvava reka" (Nadaljevanje s 3. strani) načela čajo etična moralna stare družbe. S stališča brodnika je zdravjiik morilec njegovega sina. Nad njim naj se izvihra očetovo maščevanje. Toda, predpostavimo, da je bil zdravnik organiziran o-svobodilni borec, ki so ga preparila moralna načela borbe za vzvišene cilje. Tedaj v tem konfliktu ne moremo videti etične krivde. Kakšno koncepcijo nam bodo podali ustvarjalci filma, za katero se bodo odločili? Vsekakor: vsa-ki hipni odločitvi sledi tudi razmišljanje o njenih posledicah. In ko je že storil dejanje mar se storilca ne polaste dvomi o pravilnosti svojega dejanja? Morda se bodo ti dvomi zrcalili le v očeh in mimiki storilca — zdravnika? Težko je dvomiti, da Stane Sever temu ne bi bil kos. Gre torej za pomemben psihološki film. zlasti še, če bodo uspešno rešili nekatere dramaturške in idejnoestetske probleme. Slednjič, preglavice jim bo delala tudi prestavitev dogajanj na slovenska tla, kajti tu gre za sleherni droben detajl zgodovinsko vernega podajanja tovrstne snovi Doslej je posneta že tretjina filma in ob predvajanju te tretjine so strokovnjaki lahko ugotovili, da je umetniško in igralsko zelo uspela, fotografija pa je naravnost odlična. Lahko jim torej samo želimo, da bi si «Reka» še vnaprej var no utirala pot mimo vseh film- Ostra debata se je nato sprožila med Bartolijem in tov. Teinerjem, ko je slednji protestiral zaradi odloka vladnega komisarja, ki prepoveduje nabiranje podpisov proti atomskemu orožju. Zupan se je namreč drznil celo izraziti, da je tako nabiranje podpisov «zoprno» in brez haska. Dostavil je nato, da se bo .o stvari pomenil z občinskim odborom. Na naslednji seji, ki je bila. v torek, je vodja naše skupine tov. Rogassi postavil vprašanje stanovanjskih izgonov ter prikazal nujno potrebo, da se slednji, ki so bili zadnjič odloženi do 31. maja in 30. ju-nja 1955, ponovno odložijo in sicer vsaj za 1 leto. Opozoril je občinski svet, da je še za 1. april v vidiku kakih 500 izgonov. Predlagal je nadalje začasno ukinitev stanovanjskih odpovedi. ki se nanašajo na sta_ novanja kupljena v kondominiju. Da je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče, se je strinjal tudi odbornik Dulci, ki je istotako predlagal odložitev sodnih izgonov. Občinski svet je nato soglasno pooblastil ožji odbor, da zaprosi za sestanek z vladnim komisarjem, skupno s predstavniki zainteresiranih ustanov. Na tem sestanku naj se skupno preuči vprašanje stanovanjskih izgonov in vnese v zadevni odlok potrebne spremembe, da se vsaj deloma olajša težko stanje. Tov. Radich se je nato pritožil zaradi stalnega kršenja demokratičnih svoboščin in kot zadnji primer navedel, da so tajniku sindikata pristaniščni-kov odvzeli dovoljenje za vstop v luko. Tov. VVeissova je stavila predloge za ureditev cestnega prometa pri .postaji, tov. Gombač pa glede sličnega problema, ki zadeva ulico Carducci in Barriero. Razen tega je tudi urgiral ureditev Prose ške ceste. Priloga Posebnega statuta za narodne manjšine pravi, da se bodil industrijski strokovni tečaji v Dolini, na Katinari, Proseku, Opčinah in v Nabrežini spremenili v industrijske strokovne šole. V Dolini sta se možnost in potreba po ustanovitvi redne industrijske strokovne šole pojavili že preteklo leto, ko so prvi učenci nastopili tre ji letnik ter morali polagati izpite v industrijski alfrokovni šoli v Rojanu, da so lahko prejeli diplomo. V Dolini je bil namreč priznan le dvoletni tečaj s dodatnim tretjim razredom. Razvidno je, da se učenci niso mogli dobro pripraviti kot bi se lahko, ako bi tretji razred bil popolnoma ločen. Poleg lega so morali polagati izpite v šoli, ki jim ni domača, kar na učenca nedvomno negativno vpliva. Zastopniki SHLP in drugih organizacij so mnogo krat posredovali pri tukajšnjih šolskih in vladnih oblasteh ter vselej prejeli zagotovilo za zanimanje. Zelo se je za stvar potegovala dolinska občina, zlasti še župan fLov-riha. jih je podal dr. Paiamara ob svojem prihodu v Trst, ko je izjavil raznim predstavnikom množičnih organizacij in Partije, da «ne bo dopuščal diskriminacije in narodne nestrpnosti». Taki ukrepi pa so v protislovju z gornjimi izjavami. Ponovna kršitev Londonskega sporazuma nam kaže, da tukajšnje oblasti nimajo resnega namena spoštovati obveznosti, ki jih je sprejela italijanska vlada. Vprašanje industrijske šole naj vzamejo merodajne oblasti zato zopet v pretres in ga rešijo, kot predpisuje priloga Posebnega statuta. Delavci se odločno borijo za attlni otti asi* selad Za teden --- dni — Emanuel Sobota, 26. Nedelja, 27. — Janez Damaščan Ponedeljek, 28. — Janez Kapi-stran Torek, 29 — Ciril Sreda, 30. — Janez Klimak (prvi krajec) „ Četrtek, 31. — Benjamin APRIL Petek, 1. — Hugo ZGODOVINSKI DNEVI 28. 1945 so nacisti obesili v ulici Massimo D’Azeglio v Trstu štiri maldince antifašiste. 1 4.1809 se je rodil ruski pisatelj N. V. Gogolj. Umrl je 4. marca 1852. TRST A Ki Dobro uspela sestanka kmetov Začela se je nato diskusija o občinskem proračunu. V svoji intervenciji je tov. Gombač obnovil tudi letos zahtevo za postavitev zelenjavnih trgov na trgih Perugino in Giuliani. Zahteval je nadalje postavitev Delovni centri predstavljajo nevarnost, da pride do ukinitve te ustanove Prizadeti delavci so zainteresirali o tem vprašanju razna trgovska združenja - Tov. Muslinu so odvzeli dovoljenje za vstop v pnstaniSce Sindikalni sestanek v Trebčah V petek, 1. aprila od 20. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah važen sindikalni sestanek, ki ga organizira Delavska zveza-CGlL. Na sestanku bosta govorila sindikalna voditelja tov. Franc Gombač in 'Gattonar. Trebenske delavce vabi sindikalna organizacija k polnoštevilni udeležbi. Toda kljub vsem starim obljubam in, jamstvom Posebnega statuta, je Generalni komisar poslal županstvu dolinske občine z dopisom dne 15. marca odgovor, v katerem pravi «da obstoječi odloki ne predvidevajo uradne spremembe strokovnih tečajev v triletne strokovne šole, marveč ustanovitev strokovnih šol,- edino ko ima šola zadostno število učencev in če občina preskrbi opremo in prostore.» Ne glede na to, da so navedeni vzroki brez vsake u-temeljitve, smemo trditi, da je ta nezaslišana «rešitev» vprašanja strokovne šole v Dolini popolnoma proti določbam Posebnega statuta/ Obenem je v protislovju z izjavami, ki Delavci nameščeni pri Selad so v zadnjem času vedno bolj zaskrbljeni. Njihova zaskrbljenost ima tehtne razloge. Vladni komisar je z nekaterimi odloki ukinil ukaze bivše ZVU, ki so se nanašali na zaposlitev in pomoč brezposelnim. Razen tega je bil raztegnjen na naše Ozemlje .. kon št. 2,64, ki predvideva u I: ano vite v delovnih centrov s 500 lirami dnevne plače, d ,.čim prejemajo pri Selad 1200 lir na dan. Čeprav ni bil ukaz ZVU št. 197 s katerim je bil ustanovljen Selad v cilju lajšanja brezposelnosti ukinjen, obstaja vendar nevarnost, da bodo novi delovni centri prej ali slej popolnoma izpodrinili Selad,. Zaradi tega so delavci nameščeni pri Selad tildi stopili v agitacijo ter na zborovanju, ki je bilo prejšnji četrtek soglasno pooblastili Delavsko zvezo-OGIL, da izvede čim bolj spešno akcijo v zaščito Selada. Se isti dan so šle delegacije prizadete kategorije do raznih gospodarskih združenj ter jih zainteresirale, da podprejo njihovo borbo-, ker je to tudi v interesu raznih kategorij našega gospodarstva. Ce bi prišlo do ukinitve Selad, bi odmanjkalo na......tržišču kar ,65 milijonov na mesec. To bi brez dvoma še v večji meri povečalo že itak težko, krizo kategorij male in srednje trgovine. bu, ne samo prodale vse poslane izvode, marveč so naročile še nadaljnjih 25. V polovici meseca maja bo izšla nova številka «Našega lista» in zato opozarja Z,DZ tovarišice, naj si že sedaj pripravijo načrt za širjenje in sporočijo število izvodov, ki jih bodo lahko' prodale v svojem okraju. f Šftoit dama Ut v svetu 1. ofiAtia- čude „ April" ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO j V 24. kolu, ki se je igralo v nedeljo, so bili rezultati naslednji: Atalanta - Sam-pdoria 1-1, Genoa - Triestina 0-0, Milan - Bologna 0-0, Napoli-Ju ventus 1-1, Pro Patria - Spal 1-1, Roma „ Inter 3-0, Torino-Lazio 3-1, Udinese - Fiorentina 2-1, Novara - Catania 2-0. Lestvica je naslednja: Milan 35 točk, Bologna 29, Roma 29, Udinese 28, Fiorentina 28-, Juventus 27, Inter 26, Torino .26, 'Sampdoria 24, Napoli 24, Triestina 22, Lazio 22, Catania 21, Genoa 21, Novara 20, Atalanta 19, Spai 17', 'Pro Patria 12. Zaradi mednarodne tekme med vsedržavno reprezentanco Italije in Nemčije, ki bo 30. t. m. v Stuttgartu, odpade za jutri nogometno prvenstvo. Ì «Nikita, ruski junak jutri na Opčinah. Jutri, v nedeljo, 27. t. m. ob 17. uri bo na Opčinah (in ne na Kontoveki, kot je bilo zadnjič javljeno) prva uprizoritev nove mladinske ruske igre z baleti, godbo in petjem v petih slikah «Nikita, ruski junak. Gostovala bo s to lepo i-gro kriška mladinska dramska skupina, ki si je za to priliko nabavila nove kostume in kulise Igra je prirejena po ruski pravljici, v kateri nastopa junak Nikita v borbi proti trinoštvu, krivici in zlohotnosti. Zi dobrimi zgledi in dejanji pritegne tudi ljudstvo za seboj, ki se potem upre zahrbtnemu, hudobnemu carju. Uprizoritev je primerna za odrasle in mladino, zato pripeljite tudi otroke s seboj. Ker je to prva uprizoritev te nove lepe igre, smo prepričani, da jo bodo v obilnem številu poselili domačini in 6- , količami ter s svojo navzoč- sko obrtnih in umetniških čeri', nostjo dokazali, da znajo ce- niti napore napredne mladine za slovensko ljudsko prosveto. «V nižavi» v Nabrežini prihodnjo nedeljo. Drama v treh dejanjih «V nižavi», ki je že drugod dosegla tolikšen uspeh, bo v kinodvorani v Nabrežini drugo nedeljo 3. aprila. Opozarjamo že danes Nabrežince in okoličane na to lepo kulturno prireditev. Začetek ob 16.30. Občni zbor v Barkovljah. Prosvetno društvo «Matjašič» v Barkovljah ima danes, v soboto, 26. t. m. na sedežu v Rumeni hiši svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani vabljeni k obilni udeležbi! Kulturna prireditev pri «Pečarju». Danes, v soboto, 26. t. m. ob 20. bo podlonjerska dramska skupina gostovala pri «Pečarju» ter uprizorila dve zabavni enodejanki in sicer «Ve-deža» in «Luknjo v namiznem prtu». Nastopil bo tudi mladinski pevski zbor ki bo ob spremljevanju harmonike zapel nekaj lepih pesmi. Udele- žite se te lepe prireditve in se boste zabavali. Zdravstveno predavanje v Trebčah. V sredo, 30. t. m. ob 20. priredi PD «Primorec» vi svojem Prosvetnem dom-u v Trebčah poljudno predavanje o raku in kako se ubraniti tej zavratni bolezni. Predaval bo vi-sokošolec-medicinec Igor Dekleva. Ob tej priliki bo tudi predavanje poučnih filmov o bolezni in drugem. Vstop prost. Vabljeni vsi! Zdravstveno predavanje tudi v Dolini Prav tak d bo imelo tudi P D «Valentin Vodnik» v Dolini, v Stranjevi dvorani predavanje o raku s predvajanjem poučnih filmov. Začetek ob 20. uri. Vstop prost, vabljeni vsi! Občni zbor v Boljuncu. V četrtek, 31. I. m. ob 20 bo imelo PD «France Prešeren» v dvorani v Boljuncu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člane vabi k obilni .udeležbi odbor. Delavci podjetja Kozmann so V tem tednu ustanovili svojo zadrugo, ki si zadaja cilj, da spravi ponovno v o-brat podjetje. Pričakovati je, da bo pogumna pobuda delavcev naletela vsaj tokrat na razumevanje in konkretno podporo s strani merodajne oblasti. TRŽAŠKI SPORT Tržaško nogometno prvenstvo Naslov prvaka za sezono 1954-1955 si je priborilo Primorje P. K. Se prejšnji teden so imeli Pristanišcniki zmago že v rokah, ko je Primorje vložilo pritožbo zaradi nadokna-dne tekme od 13. marca, ki je bila sprejeta. Primorje je prišlo tako do dveh dragocenih točk in si z nedeljsko zmago nad Kolon jo (3:2) priborilo naslov prvaka. Rezultati zadnjih tekem so bili naslednji: Primorje P. K. Kolonja 3-2, Rozandra . Ambrosiana 9-4, Pristaniščmiki -S. Barbara 8-0, Trebče - Coti ;rl unga 2-0. Končna lestvica je naslednja: Primorje P. K. 23 točk, Pristaniščniki 22, Rozandra 21, Trebče 13, Kolonja 10, Costalunga 9, Sv. Barbara 9, Ambrosiana 4, DROBNE ŠPORTNE VESTI FIRENZE — Iz programa tekem za «Mednarodni mladinski turnir FIFA, ki se bo igral v raznih italijanskih mestih od 6. do 11. aprila povzemamo nekaj zanimivejših srečanj in sicer Vzhodna Nemčija - Italija, ki bo 9. aprila ■ v Firencah; Madžarska - Jugoslavija, 10. aprila istotam.; Jugoslavija - Luksemburg, 8. aprila v Pisi; Turčija _ Jugoslavija, 6. aprila v Livornu; Italija - Portugalska, 7. aprila istotam; Anglija - CSR, 7. aprila v 'Lucci. M-EIHIKA, — Na panameri-ških igrah je ameriški atlet Luis Jones postavil prejšnji teden nov svetovni rekord na 400 m in sicer s časom 45”4. Prejšnji rekord 45”8 je od leta 1950 pripadal Georgeju Rhodenu iz Jamaike. SAN REMO — Na kolesarski dirki Milano-San Remo ki je bila v nedeljo, je zmagal belgijski dirkač Derijcke. 2,8Ž km dolgo progo je prevozil v 7 urah 3’46”, s povprečno brane 39,927 km. Znani prvaki, kot Bobet, Magni, Koblet, Coppi so se dokaj slabo plasi- Pristaniško poveljstvo je te dni brez vsakega razloga odvzelo tajniku sindikata prista-niščnikov tov. Muslinu dovoljenje za vstop v pristanišče. Nečuveni ukrep, ki mu ga ni primera niti iz dobe vojaške okupacije in fašističnega režima, je ogorčil vse pristaniščni-ke, ki zahtevajo takojšen pre klic. Čestitke mladi zdravnici Tovarišica Fulvia B ertoli iz Barkovelj, je z odličnim uspehom promovirala za zdravnico na Karlavy univerzi v Pragi. Mladi zdravnici tovariške čestitke s strani našega uredniškega kolektiva, ki ji obenem, želi, da bi dosegla v svojem plemenitem poslanstvu kar najboljše uspehe Pristaniški delavci so tudi na letošnjih' volitvah pokazali svoje polno zaupanje do voditeljev poedinih družb., S še večjim odstotkom glasov kot lansko leto., so bili tudi tokrat potrjeni stari voditelji. Veličastna proslava lonjerskih žrtev V torek je imela Zveza malih posestnikov dva sestanka kmetov in sicer v Saležu in Samalorci. V Saležu je govoril tov. Marij Gerbec, v Sa-matorci pa tov. Alojz Markovič. Oba sestanka sta bila dobro obiskana, kar dokazuje zanimanje kmetov za problem, ki se je obravnaval. Tov. Gerbec in Markovič sta namreč govorila o novem zakonu za ustanovitev vzajemnih bolniških blagajn za kme-te-neposredne obdelovalce, ki je bil pred kratkim sprejet v italijanski zbornici in senatu. Objasnila sta važnost tega zakona tudi za naše kmete. Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza sta skupno predložili vladnemu komisarju, da se navedeni zakon raztegne tudi na naše področje. Govornika ila ' 'Ve- ličastno borbo, ki so jo vodili italijanski kmetje za sprejem zakona. Prikazala sta bistveno razliko zakonskega osnutka, ki sta ga predložila demokratična poslanca Longo in Per tini z Osnutkom Bonomija. Živahna diskusija, ki se je razvila po govorih, je pokazala, da se kmetje zavedajo važnosti te pridobitve stanovskih tovarišev v Italijanski republiki. Zveza malih posestnikov ima v načrtu organiziranje sestankov o tem vprašanju v Vseh vaseh našega področja. SOBOTA: 15.30 Pogovor z ženo - 16.30 Beethoven: Sonata St 17 - 16 51 Slovenski motivi -10 40 Duo Vrabec Demšar - 19. Radijska univerza: O sociologiji, II. predavanje - 24. Malo za salo - malo za res - 21.15 Gorenjski kvartet in pevski duet. NEDELJA: S. Kmetijska oddaja - io Prenos maše iz tržaške stolnice - 12. Oddaja za najmlajše: Jurčkovo potovanje - 13 Glasba po željah - 16 Malo za šalo - malo za res - 18. Lebar: Vesela v,dova - opereta - 19. Književniki pred mikrofonom, - Augu-štin Žele - 20.30 Rcssini: «Viljem Tell» - 1. in 2. dejanje. PONEDELJEK: 13. Vokalni duet - 14. Lahke melodi,j-e igra pianist Franco Russo - 18. Dvorak: Koncert za čelo in ork. - 19. Mamica pripoveduje - 20.30 Okno v svet: Sintetični in naravni gumi - 21.15 Književnost in umetnost - 21.30 Čajkovski: Simfonija št. 2 - 22.10 Rossini: «Viljem Tell» - 3 in 4 dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah - 18. De Falla: Klobuk na tri ogle - 18.35 K ance rt basista Etto-ra Geri-ja - 19. Radijska univerza - Petrolej in bencin - 20.30 Radijski oder - Arnold Ridley: Polnočni vlak. SREDA: 13 30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani - 18. Schumann: Kvintet v Es duru -18.30 Z začarane police: Čriček veselim - 18.40 Koncert pianista Maria Sancina ■ 19. Zdravniški vedež - 20.05 Koncert ženskega -p terceta - 21.15 Predavanje: prof. Jože Peterlin: Slovenski zbornik «V r edmote». ČETRTEK: 14. Leos Janaček: i Stari češki plesi - 18. Beethoven: Koncert za violino in ork. v D duru - 19 Radijska univerza -Z,ako,n - 20.30 Dramatizira,na zgo- L!J db a - Inž. B Sancin: Odkritje r,h penicilina - 22. Glasbeno preda- L ’ vanje. PETEK: 13. Glasba po, željah -18. Liszt: Koncert za klavir in ork. št. 2 - 18 30 Z začarane police - Vera Polak: Čarobno zrcalo - IB. Sola in vzgoja - 20 JO Trž. kulturni razgledi - 21.15 Književnost -in umetnost - 21.30 Komorni -duet Pomyka-lo-Seljan - ■*« 22.10 Beethoven: Simfonija št. D molu. hn P n »o V nedeljo popoldne so Conierei svečano proslavili 10. obletnico junaške smrti štirih partizanskih borceV, ki so padli 21. marca 1945 pred lonjer-skim bunkerjem pod svinčenkami Coflottijeve zločinske talpe. Svečanosti se je udele žila vsa vas. Prišli so tudi ljudje iz mesta in bližnje okolice. Pred in po govoru, ki -ga je imel domačin, partizanski invalid, je lonjerski pevski zbor zapel nekaj žalostink. Srdita borba male skupine junaških partizanov, ki se je bila pred desetimi leti pred lonjer.-kim bunkerjem,, proti nadmočnim silam Collotijeve drhali, je ena izmed neštetih svetlih strani v zgodovini partizanske borbe, kjer so poleg lisočev drugih, napisana z zlatimi črkami tudi imena štirih herojev: komandirja Pavleta, Evalda Antončiča, Andreja Pertota in Angela Maslena. .Naš list" se je takoj uveljavil Razprodaja «Našega lista,», glasila ZDZ je presegla vsa pričakovanja. Slovenske žene so sprejele svoj list z velikim Zadovoljstvom in veseljem. Cilji, ki so si jih v tem pogledu postavili poedini ženski krožki, so bili povsod doseže, ni. Vsi izvodi so bili prodani. Razen tega je ZDZ poslala več izvodov tudi na Goriško in v Slovensko Benečijo. Pohvalo zaslužijo seveda ______ ____ ^ pridne raznašalke, ki so se roli, posebno Coppi, ki je pri-1 povsod potrudile v svojem de-šel šele na 63. mesto. lu. Tako so žene pri Sv. Jako- Avto, ki ga je vozil dr. Po-sarelli, je prejšnji četrtek povozil v 'Nabrežini- 12-leinga Fulvia Rukina čz Nabrežine-postaja 31. Z istim avtom je bil prepeljan v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da im,a zlomljeno levo n »go in desno ramo. Okreval bo v kakih 2 mesecih. *** Na delu na postaji Sv. Andreja se je prejšnji četrtek ponesrečil 54-tetni Rafael Škrk iz Nabrežine 69. Padel je z neke lokomotive in si zlomil ramo. V bolnici so ga sprejeli na ortopedski oddelek. *»» V soboto je izvršil samomor s plinom .policijski agent, 41-letni Alfredo Ni col,aizzi iz ul. Doda 7. Mrtvega je našla njegova hčerka, ki je prišla k njemu na obisk. Nicolazzi je bil namreč ločen od žene. Vzroki samomora niso znani. *** Prejšnji teden je policija aretirala 20-letnega Silvana Mantovani, kil je bil sv-o-jčas gojenec zavoda «Villaggio del fanciullo» na Opčinah. Obtožen je -kar 9 tatvin, ki jih je i-zvršil v raznih lokalih na, Opčinah in Proseku. Istočasno je bil aretiran tudi neki Giudo Pettirosso, ki mu je pomagal pri tatvinah. *** V torek zjutraj je umrl v tukajšnji bolnici 36-let,n,i Boris Kartelj, po poklicu mehanik, bivajoč v Boljuncu 176. Dne 7. t.m. je bil težko ranjen, vsled eksplozije nekega predmeta, ki se je nenadoma vnel v peči njegove delavnice «v Boljuncu. *** V torek zj-utraj je postala žrtev roparskega napada 51-letna Maria Matuchina iz -ul. S. Giacomo in Monte. Ko je okrog 7. ure pospravljala v prodajalni zelenjave, je vstopil neznan mladenič in naročil nekaj sadja. Cim se je ženska obrnila-, jo je zli kovec udaril po glavi in jo še nadalje tolkel tudi po telesu, dokler se ni zgrudila. Ni pa izgubila zavesti1, marveč je v-es čas kričala na vso moč in prav to je prestrašilo zločinca, ki je po napadu naglo zbežal. Ranjeno žensko so nato prepeljali v bolnico z avtom. RK. Pridržali so jo na II. kirurškem oddelku. «** Srčni kapi je v s-redo podlegel 60 letni Gaetano Morano, ki je stanoval v podnajemu, pri neki Mariji Perissini. Po pregledu, ki ga je izvršil zdravnik -policije, je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice. ***.Isti dan je podlegel srčni kapi tudi 53-let-ni Enrico Zamotili iz ul. S. Michele 9. Kap ga je zadela prav pred stanovanjem, ko se je vračal domov. V dne-h od 17. do 23. t.m. se ie v tržaški občini rodilo 56 trok, umrlo je 71 oseb, porok je bilo 29. I ‘m Gledališče Slovensko narodno gledališče ta Triaško ozemlje V nedeljo 27. -t.m. ob 20.30 V AVDITORIJU v Trstu premiera William Shakespeare: «Ukročena 11 trmoglavka», V ponedeljek 8. t.m,. ob 20.30 t,, AVDITORIJU v Trstu - Wil- L Ham Shakespeare: «Ukročena trmoglavka». V čel rt,ek 31. t.m,. ob 20.30 «k Prosvetnem, rtorrm ¥~ frv. ZU - Charles Vildrac: »LadJ3 Tena-city». K 1 n o OPČINE Sobota, 26. marca: «Latinski ljd' bimci» t Amanti latini). Barvfl1 W nič Det v6« l tii, 8» La, dni «L film M1GM. Nedelja, 27. marca: Se ponovi. . Ponedeljek, 28. marca: se ponovi- lej, Torek, 29. marca: «Mali ubežnik» (Il piccolo fuggitivo). F IM1 Dear. Sreda, 30. marca: se ponovi. , Četrtek, 31. ma-rca: «Zapeljivk' iz Casbaha» (La tentatrice d-eV' Casbah). Petek, 1. aprila: «Quo vadiš*- Barvni film MGM. V tednu se začnejo predstav* ob 18, zadnja, ob 22. Ob nedelja11 M praznikih ob 15, zadnja ob 3* PROSEK Sobota, 26. marca ob 19.30: «,M vstopnic v ul. Homa *5/ v sobolo od 11. do 13. in od ’ do 19. ure; v nedeljo in v p°nf deljek od 11. do 13. in od V- če pričetka predstave _______ Die Ijiv ihti »8; «e. Dl, "J- sil