Novo mesto, 28. januarja t99fl Štev. 4 Leto 6 Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Ure* Juje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto CENA 10 DIM (JI OD TEDNA DO TEDNA Minuli teden se je gladina mednarodnega dogajanja spet precej močno razburkala. Tako v Evropi, kot v Srednji Ameriki, tako v Aziji kot na Srednjem vzhodu je prišlo do zaostritve, ki je v Kostariki in okrog Formoze dobiia obliko oboroženih spopadov, v Evropi in na Srednjem vzhodu pa privedla do političnih in diplomatskih bitk velikega obsega. Čete LK Kitajske so začele napadati otoke, ki jih drži v rokah kuomintanška vlada. Kaže, da bo Čankajšek prisiljen evakuirati otočje Tacen, ga prepustiti kitajskim četam. Pri evakuaciji mu bosta pomagala ameriško letalstvo in mornarica. V tem smislu je predsednik Eiseuhower te dni zahteval od Kongresa posebna pooblastila, katerih dejanski cilj je omogočiti obrambo Formoze in Peskadorskih otokov. Hkrati se v VVashingtonu zavzemajo za to, da bi ustanovili »dve Kitajski« — posebno državo na Formozi, poleg sedanje LR Kitajske. Ta predlog je pozitiven toliko, kolikor bi v primeru, če bi bil sprejet, zvezal roke Čankajšku, mu preprečil politiko »osvoboditve« Kitajske. Razumljivo pa je, da je pekinška vlada ta predlog kratko malo odbila. Ce bi namreč privolila vanj, bi jo utegnili obdolžiti, da izdaja nacionalne interese, kajti For-moza je v očeh Kitajcev neločljivi del te dežele. Za zdaj lahko rečemo samo tole: prav nič verjetno ni, da bi LR Kitajska napadla Formozo, ker bi se morala spopasti tudi a ZDA; prav tako pa ne kaže, da bo v ameriškem Kongresu prevladala Knovvlandova skupina, ki se zavzema za zelo ostro politiko nasproti LR Kitajski. Invazija na Kostariko se bliža koncu. Dosedanja preiskava, ki jo vodi komisija Organizacije ameriških držav, je ugotovila, da so agresorje šolali v sosednji Nikaragui in v Gvatemali, da ne gre samo za uporne kostariške državljane, marveč tudi za najete vojake iz drugih dežel. Ozadje tega napada je treba spet poiskati, kot lani v Gvatemali, v interesih velike družbe United Fruit, ki ima monopolističen položaj glede pridelovanja južnega sadja, še zlasti banan v tem delu sveta. Kostariška vlada je namreč zahtevala, naj I bi omenjena družba odvajala ; večji odstotek dobička od ko- j stariških banan, kar pa seveda \ družbi ni bilo všeč. Razen tega j moramo pomisliti tudi na to, da je Kostarika liberalno de- s mokratično urejena država, v nasprotju s sosednjimi deže- j lami, ki jih vodijo diktatorji. Zgled te deželice je seveda trn v peti tako kapitalistom kot njihovim političnim ekspo- : nentom, diktatorjem. S temi nekaj besedami pa celoten problem seveda ni izčrpan. Zaradi pomanjkanja prostora smo se ga morali samo dotakniti. V Zahodni Evropi se je mi- ' nuli teden usmerila skoro vsa i diplomatska dejavnost na Za- i hodno Nemčijo. To je rai&um- j Uivo, kajti v bližnji prihodno- J s ti do bonnski Bundestag rs*- ' pravljal o ratifikaciji pariških 1 sporazumov. — Vznemirjenost spričo te debate je še povečala nedavna sovjetska izjava, s katero je SZ nenadoma privolila v svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom v "vsej Nemčiji, se zavzela za enotno Nemčijo in, kar je Se zlasti presenetljivo spričo vztrajnega odklanjanja Sovjetske zveze, da bi nrivolila v oborožitev Nemčije — 5»Z ne bi nasprotovala niti nemški vojski, seveda v okviru enotne Nemčije. Ta tajava je dala povod socialno demokratski opoziciji in zahodnonemskim sindikatom, da so sprožili obširno kampanjo ;.•» razgovore štirih velesil o združitvi Nemčije. Cilj te kampanje je, pridobiti na svojo stran tiste omahljive elemente Iz vrst Adenauerjeve vladin- koalicije, ki menijo, da bi bilo vendarle prav, če bi pred oborožitvijo Zahodne Nemčije skušali doseči sporazum z Vzhodom. Ta socialno demokratska akcija je povezana s precej ra/Siijen'm gibanjem proti oborožitvi Zahodne Nemčije, ki se Siri v tej deželi. Tako se Je menda prvič v zgodovini pripetilo, da Nemci, vsaj dobršen del njih, ne marajo orožja, ki ga jim ponujajo od zunaj. Če na kratko omenimo še krizo, ki .je nastala v Arabski ligi uprimo zasnovanega pakta mod Turčijo In Irakom, Manom te 'tare, potem smo T glavnem obsrgH vse naivav'ne.iše mednarodno poll'u-nc dogodke preteklega tedna, M resnosti v razpravo o komunah 3 MIC A Razprava o komunali se naglo stopnjuje. Iz ozkih poli-i it d i h in oblastvenih organov se je prenesla na teren med množice, v sleherno vas. Razprava je živa, polna raznovrstnih predlogov, kombinacij, resnih pomislekov pa tudi neresnosti in škodljivega drob-njalkarstva. Slednje ponekod že resno ovira stvairno razpravo o tem vsekakor zgodovinskem obdobju v razvoju ljudske oblasti in njenih organov v naši državi. Obči na Zagradec in Veliki Gaber, kjer so biLi zbori volivcev že prejšnji teden, sta se že odločili za vključitev v bodočo komuno Jvančna gorica. Tu je bila v celoti upoštevana ljudska volja tamošnjih volivcev. V kolikor je bila ta v resnici odraz svobodne volje ljudi in ne kakih snubljen, ni osnovanih obljub in reakcionaru ih parol, je to popolnoma pravilno. Mi smo že pisali o takih reakcionarnih parolah v obeh občinah in lahko pričakujemo, da se bodo prav talke ali podobne pojavile tudi v dragih predelih in vaseh, če naši politični kadri ne bodo dovolj budni im jih ne bodo znali pravočasno razbiti s pravilnim tolmačenjem o namenu in pravi vsebini dela in vlogi bodočih komun. Prav takega tolmačenja pa je mnogo premalo; namesto da bi se razprava razvijala v tej smeti, se velikrat suče o povsem postranskih stvareh in za to prehaja na nestvarno področje, ki ponekod že močno ovira resno razpravo. V eni prejšnjih številk našega lista smo objavili predlog, kje naj bi bili sedeži bodečih komun v novomeškem okraju in katere občine naj bi se po tem predlogu vključile v to ali ono komuno. Ta predlog so ponekod vzeli kot dokončni sklep in pravijo, saj nima smisla razpravljati, kam se bomo priključili, saj je to že objavljeno v Dolenjskem J istu. Tako mišljenje se je hova občina najstarejša v o-kraju, Suhokranjčani pa prav tako niso navdušeni za sedež v Žužemberku. Tudi za sedež na Mirni je bilo že nekaj predlogov. Poleg starih nasprotij med posameznimi vasmi in kraji, kot posledic nekdanjega trenja med klerikalnimi in liberalnimi vasmi, ali še bolj posamezniki iz posameznih vasi, ki izstopa sedaj v teh predlogih in razpravah, je tu še oČito nepoznavanje okoliščin, ki narekujejo snovanje komun in pa tudi pogojev, v katerih bodo morale delati. Če naj prevzame bodoča komuna vlogo sedanjega okraja v pogledu družbenega vprašanja, kar bo tudi prevzela, potem je jasno, da bo morala imeti primeren administrativni kader za opravljanje nalog. Ta kader bo moral imeti nekje upravne prostore, moral bo imeti tudi stanovanja in druge nujne življenjske pogoje. Zato je povsem nesmiselno postavljati predloge, naj se za sedež komune nekje gradi povsem novo naselje, salj si kaj takega iz čisto finančnih razlogov ne moremo privoščiti. Povsem neresni so tudi pomisleki v posameznih vaseh, češ če gremo v to komuno, bomo mi v manjšini in nas bodo drugi preglasovali, zato naša vas ne bo dobila nič ali pa manj kot druge. Zelo vlečejo nekatere ljudi »bogatej-še< komune, češ tam bodo davki manjši. To je popolnoma nesooialno pojmovanje naloge in vloge komun. Vsadka republika v FLRJ, vsak okraj pa tudi vsaika občina je samo večji ali manjši del našega skupnega gospodarstva, del socialistične skupnosti. Potemtakem tudi bodoča komuna ne bo ločena cd drugih z nekim kitajskim zidom, ampak bodo med njimi, tako kot med republikami in okraji, vladali socialistični odnosi. To pomeni, da bo tista komuna, ki bo imela več dohodkov, pojavilo v mirenski dolini. Ta-1 dajala, več v. skupno I ii ;o tolmačenje je nepravilno, kajti o tem bedo sklepali volivci in nihče drugi. Drugo je vprašanje sedežev bodočih komun. Tu pa res ni mogoče veliko razpravljati, kajti jasno je, da mora biti sedež komune tam, kjer so najboljši pogoji, torej v najj« veejih krajih bodoče komune. Prav zato je povsem zmotno predlaganje, češ zakaj ne bi bil sedež komune nekje v sredi teritorija, dokoder bi bilo vsem najbliže. Tak predlog je v bodoči mokronoški komuni, za katero nekateri posamezniki iz občine Rakovnik in tudi drugi predlagajo, naj bi bil sedež v Puščavi, to je pri kolodvoru. V Beli cerkvi bi raidi imeli »edež bodoče velike občine kar v vasi in bi menda v ta namen preuredili stari farovž. Smarječani in okoličani pa bi poželeli imeti sedež v Kronovem, Brusniča-ni v Brusnicah, češ da je nji- in manj prejemala nazaj, komorna z manjšimi dohodki pa ravno obratno. Ker pa bo komuna razpolagala tudi z delom viška dobička, tako kot sedaj razpolagajo okraji, prav tako kot tudi z dodeljenimi sredstvi, bo njena naloga skrbeti, da bodo ta sredstva čitn-večja im da bodo čimbolj koristno potmošena. Vključevali je čim širšega kroga delovnih ljudi v neposredno družbeno upravljam je in v napore ter delo za krepitev socialističnega gospodarstva, to je glav-7ii vsebinski namen bodočih občin ali komun! Razumljivo pa je, da morejo zaradi različnih pogojev posameznih predelov obsegati bodoče komune le določen teritorij, ki ne more biti ne prevelik ne premajhen jm moTn imeti V«SJ prilično enake pogoje, ker pa bodo imele komune svoje administrativne izpostave gotovo na vseh sedanjih sedežih občin, na katerih bodo prebivalci lahko opravi'i vse drobne vsakdanje opravke, je tudi računanje z daljavo iz ene ali druge vasi do sedeža komune, brez podlage. Iz vsega tega skkli, da je treba iz razprave o komunah odstraniti take ali drugačne pomisleke, neresne in škodljive predloge, razna ugibanja in sumničenja ter vnesti v razpravo več resnosti. Rasprava o komunah naj predvsem pretehta, luiko bomo v okviru komune ns*^yolj uspešno reševali zdrav rvena, socialna, kulturna in prosvetna vprašanja, kako bomo dvigali in razvijali vse panoge gospodarstva, dvigali narodni dohodek in s tem blaginjo delovnih ljudi teT kako bomo v to prizadevanje vkijličili vse delovne ljudi. tdinci predvojaške vzgoje pri Namen in pomen predvojaške vzgoje Predvojaška vzgoja, ki je pri nas nastala v začetku leta 1948, je do današnjih dni doživela že precejšnjo razvojno pot, čeprav lahko rečemo, da je Čas njenega obstoja razmeroma kratek. In vsi tisti, ki že nekaj časa delajo na tem področju ali pa se za predvojaško vzgojo zanimajo, so lahko opazili velik napredek. Današnji svet je še vedno takšen, da mora manjša država, ki hoče ohraniti svojo popolno samostojnost, skrbeti tudi za to, da ne predstavlja lahkega plena sosedu, željnemu vojne pustolovščine. Vsak trezno misleči državljan si mora biti glede tega na jasnem. Sicer je potem nesmiselno graditi nove tovarne, nove ceste, nova naselja im urejevati celotno gospodarstvo. Trudili bi se v ožjem smislu samo zase, ne za svoje otroke in še to le za,nekaj nego"f:h ur. Ce ne bi naša skupnost dela svojih naporov usmerjala za krepitev naše ljudske armade, potem bi ravnala nespametno ali tako kot noj, ki vtika glavo v pesek, da ne vidi nevarnosti. Strah in spoštovanje pa more seveda vzbujati le močna in sodobno opremljena vojska. Taka je tudi naša JLA, ki uporablja tudi najbolj tehnično zapletena sredstva. Vsako leto je temu primerno uk vojaških obveznikov popolnejši. Tako je postalo nujno, da je čedalje bolj dolžna skrbeti za osnovno vzgojo v vojaškem smislu ravno predvojaška vzgoja. Ona organizira pripravo in izbira bodoče strokovnjake vojnih veščin, ki gredo na odsluženje svojega roka tako rekoč le še zaradi ožje specializacije. Rok, ki bi se zaradi rastočih potreb po tehničnem znanju moral večati, je z odlokom Zvezne ljudske skupščine v zadnjih letih bil celo zmanjšan. To je bil So v Beli krajini pozabili na vključevanje novih članov v SZDL? Osnovne organizacije SZDL v okraju Črnomelj v teh dneh polagajo obračun svojega dela m vidijo nova vodstva. V občini Drugatuš so že kouča-li ohčne zlbore v vseh vaških orgjui/.ui-i jah in imeli že tudi končali z občnimi zbori, v nedeljo 23. januarja pa so imeli olnSiosko konferenco. V obrtni Predgrad so imeli razširjeno sejo občinskega aktiva, m,i kateri so se pogovorili o volitvah v posameznih organi/ari'jah. Do 20. februarja, ko bodo ione I i občinsko konferenco, bodo zaključili volitve v vseh vaških organizacijah. Najmanj resno so se te nalog« lotili v občini Vinica, k jer razen obljub še niso storili ničesar. Krivda za to bo deloma na predsedniku občinske- VREME za čas od 29. Jan. do S. lebr. V začetku (okoli 31. U in kon»c prihodnjega tedma (olfcoll 5. H.) padavine, ostale dni suho. Okrog 30. Jan. In 4. febr. južno vreme. V jasnih nočeh zmeren mrar, čez dan nekaj stopinj nad ničlo. ga odbora SZDL, deloma pa ludi na OPO, ki do soda j še ni pod vzela potrebnih korakov, da se ta naloga izvede. Z izvajanjem občnih zborov po vaških organizacijah so pričeli tudi v občini Črnomelj,. dotČim v občini Gradac dosc-daj v tem oziru niso pokaizali prave vneme. Organizacije SZDL so v Beli krajini pri pol i lični in splošni izobrazbi prebivalstva, kot tudi za njegovo vključevanje za gospodarske naloge, izredno veliko naredile, skoraj povsem pa so zanemarile organizacijsko stran dela. Manj kot 50 odvtotkov vseh volivnih upravičencev šteje članstvo SZDL. To dokazuje, da so vprašanje vključevanja novih članov res skoraj povsem zanemarili. V brli krajini je izredno majhno šlevilo takih, ki up hi imeli pogoje za članstvo v SZDL. ali jih praktično siploh ni. Zato bi morali m razširitev orcaiiiizncvje mnogo več napraviti. To, da posamezniki gledajo na članstvo v SZDL skozi očala neposredne koristi, češ saj od tega nimam nič, če sem član te organizacije, clokaiz.il je, da politične organizacije in aktivi prema lo tolmačijo ljudem vlogo im pomoii SZDL, ki ni nič drugega, kot bila slavna Osvo bcd'lna fronta med v'M'io in v letih po vojni. Prav tako kot je ta med vojno združila veliko večino Belokranjcev, prav tako ali še bolj mora zajeti v svoje vrste vse dobro misleče in napredne ljudi SZDL. Prek SZDL smo povezani z vsemi delovnimi ljudmi v naši domovini, prav tako pa tudi z vsemi pristaši socializma po vsem svetu. Za razširitev organizacije SZDL v Beli krajini bi se morale zavzeti vse organ i/-h je. prvi uspeh predvojaške vzgoje. Naslednji pa je bil v uspešnem reševanju svojih nalog. Mladinci so vsako leto odhajali v vojašnice s čedalje boljšim znanjem. Posledica tega se kaže v predčasnem odpuščanju fantov iz vrst JLA. Prihajajo tudi po tri in več mesecev prej domov. Toliko manj so torej odtrgani tudi od svojih delovnih mest, kar predstavlja znatno povečanje produktivnosti naših ljudi. In koliko laže je njihovo privajanje na novo življenje v vojaški uniformi. Vse tiste težave, ki so mnogokrat najtežje, so že za njimi. Premagali so jih v domačem okolju, kjer jih ni mučilo še močno domotožje, kot je bilo to nekoč s popolnimi novinci, ki so morali kar čez noč spoznati vojaško disciplino. Obveza o predvojaški vzgoji zajema vso moško mladino od 17. leta naprej. Prej je trajala do odhoda med vojaške vrste. Sedaj pa so odpuščeni po treh letih vsi tisti, ki so uipešno obvladali ves program. Earadi specifičnih okoliščin se ta vzgoja deli na pouk v kmečkih in delavskih središčih. Vse drugače pa je z učečo se mladino na nižjih strokovnih, na vseh srednjih šolah in na Univerzi. Moška in tudi ženska mladina ima predvojaško vzgojo v rednem šolskem programu. Vendar je način pouka za mladinke in za mladince popolnoma različen. Dekleta se predvsem uspo- Novi naročniki Dolenjskega lista Od 1. do 20. januarja, torej v dvajsetih dneh, je dobil Dolenjski list 241 novih naročnikov, in sicer: iz okraja Črnomelj 37, iz okraja Kočevje 17, iz okraja Novo mesto 147 in iz drugih krajev 41. Skupna številka za vse tri okraje — 200 novih naročnikov — vsekakor priča, da se SZDL in druge organizacije v prvi'polovici meseca Dolenjskega lista niso dovolj potrudile za pridobivanje novih naročnikov na naš dolenjski časopis. Opozarjamo zlasti SZDL, katere glasilo je Dolenjski list, da se z vso vnemo loti razširjevanja lista, da bomo ob koncu meseca lahko zapisali prav lepo številko. sabljajo za službo v zaledju in v sanitetni službi. Morda mnogim ljudem še ni znano, da so za neposredno organizacijo vaj in pouka predvojaške vzgoje odgovorne prosvetne oblasti. Vendar to ni slučajno, saj je tu govora tudi o vzgoji mlađih ljudi, od katerih mnogi za vedno zapustijo šolo že pri petnajstem letu. Poleg same predvojaške vzgoje bo treba zraven čedalje bolj misliti še na kulturno politično in prosvetno vzgojo ter na vzgojo dostojnih ljudi in dobrih državljanov. Naročnino za Dolenjski list lahko plačate (da boste upoštevani psi novoletnem žrebanju) do 10. februarja. Žrebanje nagrad bo 19. febmarja v Novem mestu. PRAZNOVANJE PREŠERNOVEGA TEDNA Slovenski narodnoosvobodilni svet je dal pred desetimi leti z odlokom, naj se poslej praznuje dan Prešernove smrti kot kulturni praznik slovenskega naroda, dragoceno pobudo za prihodnost: opozoril je na pomen kulturnih vrednot v življenju naroda, na pomen napredne kulturne tradicije in na pomea kulturnih dejanj. Po osvoboditvi je prišlo praznovanje Prešernovega dne in tedna po vsej Sloveniji v navado, toda marsikje bolj samo s spominskimi proslavami kakor z dejanji v korist prosveti in kulturi oziroma s prireditvami, ki bi pomenile v vsakem kraju osrednjo in najpomembnejšo kulturno prireditev leta. Zato naj se poglej ob prireditvah Prešernovega tedna še bolj kakor doslej izrazi spoštovanje do vse naše napredne kulturne dediščine in naj se pokaže še v večji meri zanimanje ter skrb naše družbe za prosveto, znanost in umetnost, skratka za vse, kar oblikuje in pospešuje rast kulture delovnih ljudi. Prešernov dan naj postane poslej povsod dan volil kulturnim ustanovam in društvom ter dan nagrad in pohval kulturnim in prosvetnim delavcem. Letošnji kulturni teden bodi namenjen predvsem ljudskim knjižnicam in čitalnicam, njihovi ureditvi in obogatitvi. Knjižna akcija daje za to dovolj možnosti in ugodnosti. S pomočjo vseh družbenih činiteljev, ki razpolagajo z denarjem, naj bo letos položen temelj za stalen in neprekinjen razvoj ljudskih knjižnic. Tako naj postanejo te knjižnice ob stalni skrbi vse naše družbe v vsaki občini poleg šole temeljna prosvetna ustanova, vsem dostopen in bogat vir znanja, duševne obogatitve in lepega razvedrila. IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE Progresivne Slovenke so toplo sprejele Vido Tomšič Kot član naše delegacije na lanskem zasedanju Generalne skupščine OZN je bila tudi to-varišica Vida Tomšič. Progresivne. Slovenke v Ameriki, ki tovarišico Vido dobro poznajo po njenem pogumnem delu za blaginjo vseh narodov v svetu, zlasti pa za enakopravnost žena, so tovarišico Tomšičevo povabile v Cleveland. Ta se je vabilu naprednih žena — Slovenk v Ameriki rada odzvala. Progresivne Slovenke so jo kar najtopleje pozdravile in ji pripravile prav pri- MARŠAL TITO POVABLJEN V FRANCIJO Predsednik francoske republike Rene Coty je povabil predsednika FLRJ maršala Tita v Pariz na uradni obisk. To povabilo predsednika Francije priča, kako velik ugled uživa naša država v svetu s svojimi prizadevanji in delom za mir in sodelovanje med narodi sveta, hkrati pa priča tudi o izrednem osebnem ugledu našega predsednika Tita pri vseh tistih vodilnih ljudeh po svetu, ki jim je na skrbi res mir in prijateljstvo med vsemi narodi. Socialistična Jugoslavija je postala svetal vzor Kvtitn. m Pozimi pted desetimi leti (1945) so noši junaški borci partizani odbijali srdite napade sovražnika in bili zadnfe odločilne boje za svobodo. — Na sliki: Borci v Suhi krajini pozimi 1945. srčen sprejem. 26. novembra zvečer jo je zbranim rojakinjam in rojakom v Slovenskem narodnem domu v Cle-velandu predstavila znana napredna delavka v Ameriki Josipina Zakrajšek. V razgovoru z rojakinjami je to vari -šica Vida na zelo poljuden način razložila navzočim O svojem delu v komiteju za človečanske pravice pri OZN, kot tudi o naših naporih, težavah ter uspehih pri graditvi novega družbenega sistema. Podrobno je razložila naše odnose z drugimi državami in naše prizadevanje, da bi bili ti odnosi z vsemi državami na svetu kar najboljši v korist sleherne države in splošnega miru v svetu, za katerega se vztrajno bori nova Jugoslavija. Pri obravnavanju naših notranjih problemov se je dotaknila tudi odnosov do vere in cerkve ter pri tem poudarila, da je vera pri nas svobodna zadeva posameznika, privilegijev pa nima pri nas nobena cerkev. Dopisnica Mary Ivanusch, ki je o obisku Vide Tomšič v Clevelandu in njenem razgovoru z ženami napisala obširen članek v slovenskem naprednem li»tvj »Enakopravnost«, takole zaključuje: »Skratka, govor Vide Tomšičeve je bil stvaren, informativen in v skladu s časom in razmerami, v katerih se danes nahaja svet. Dokazala je, da je trezna in široko razgledana žena, ki končno veruje v zmago duha, znanja in Človeškega čuta in razuma nad besti-jalnostjo in strastjo. Zato smo bile Progresivne vesele imeti jo v svoji sredi in slišati njeno resno in iskreno besetfn.« V dveh dneh bivanja v Clevelandu si je tovarišica Vida ogledala nekatere socialne ustanove tega mesta, slovenske domove in ustanove ter tudi bazar Progresivnih št. 1. Stran 2 DOLENJSKI RIST Stav. 4 Sindikalne organizacije se morajo boriti za pravične norme Na IV. plenumu Okrajnega sindikalnega sveta v Novem m-?stu 9, januarja so v glavnem obravnavali dve vprašanji: družbeni standard in nagrajevanje po učinku dela ter priprave za občne zbore sindikalnih organizac.j. dejstvo je, da sindikalne o. ^anizacije po uvedbi delavskega samoupravljanja v podjetjih in odpravi racionirane preskrbe, niso našle prave vsebine dela. Pozabile so v glavnem na svojo odgovorno vlogo pri dviganju socialistične zavesti, strokovni in ideološki Izobrazbi članov ter pri prizadevanju za višjo storilnost in boljšo kvaliteto dela, v zvez. $ tem pa tudi za pravilno nagrajevanje po sitorilnosti. Zaradi slabe politične zavesti kolektiva in nepravilnega gledanja na nagrajevanje, so v mnogih podjetjih pri sprejemanju tarifnih pravilnikov šli na čin. višje postavke za posamezno delovno mesto. Tako visoke postavke pa z delom niso bile dosežene in so zato delavci večkrat prejemali manj kot 100% plače, kar je vplivalo negativno. Proti takim pojavom se sindikalne organizacije niso borile ali pa so celo podpirale take težnje. Statistika kaže. da v letu 1954 storilnost ni porasla za toliko, kolikor se j-~ zvišalo število zaposlenih, kar pomeni, da je storilnost nazadovala, namesto da bi napredovala. K. temu je delno pripomogel tudi neprimerni plačni sistem, ki so ga posamezna podjetja izkoriščala za opuščanje norm in prehajanje na nagrajevanje po času, namesto po učinku. Takšen način nagrajevanja pa ni vzpodbuden za višjo storilnost. Z novim plačnim sistemom prehajamo na socialistični na. čin nagrajevanja, to je po sto- je treba uvesti norme, po možnosti pa tudi akord. Prav pri tem pa čaka sindikalne organizacije veliko in odgovorno delo. Bor.ti se morajo za uvajanje pravičnih, to je realnih norm. Te ne bodo samo na osnovi storilnosti, pač pa tudi na osnovi kvalitete in štednje materiala. Prav tako kot za pravične norme, se morajo sindikalne organizaccije boriti tudi za zniževanje materialnih stroškov, za višjo storilnost in boljšo kvaliteto dela. Dvig družbenega standarda je v celoti odvisen od dviga proizvodnje. Premalo so sindikalne podružnice skrbele tudi za boljše ogoje dela, premalo so se bo-pogoje dela, premalo so ~e bo-riščanju sredstev socialnega zavarovanja in podobno. Čeprav je zaposlitev zelo porasla, so se dejansko življenjski pogoji zaposlenih poslabšali spričo porasta cen, na katerega so vplivale razne okornosti, med drugim tudi majhna storilnost- Vsa podjetja so raspolagala z večjimi ali manjšimi skladi in jib ponekod tudi razmetavala. Porast cen prehrane je najbolj prizadel delavstvo z nizko strokovno kvalifikacijo in pa novo delovno silo. Mnogokje bi podjetja lahko pomagala takim s tem. da bi organizirala lastne menic, ki bi delale brez dobičkov, nudile pa bi delavcem izdatno in toplo hrano vsaj opoldne. Ce s« najdejo fondi za razne potrebne pa tudi nepotrebne izdatke, bi se verjetno našli tudi za pomoč takim menzam. V tem oziru so tako delavski kot sindikalne organizacije mnogo premalo storile. Izjema je podjetje »NOVOTEKS*. M nudi v svdji menzi delavcem in uslužbencem celodnevno hrano za 97 din, dočim sta- rilnosti. Kjer koli je mogoče, ne v delavsko U3lužbenski men- V Slavskem Lazu so praznovali Pred kratkim so prebivalci I gospodarji, ki jim razne novo- Slavskega Laza ob Kolpi proslavili delovno zmago: zaključek osuševalnih del v letu 1054! Čeprav so se dela zaradi dolgih priprav pričela pozno, je bilo vseeno na 17 ha veliki zamočvirjeni površini veliko narejenega. Lastna in tuja voda, ki se je prej stekata na polja in za-močvirjevala travniške površine, hkrati pa delala škodo tudi na njivah, sedaj lepo odteka po štirih glavnih odtočnih kariaiih, ki so na večjih strminah tudi tlakovani. Hkrati s kanali so bila urejena tudi mostišča, povsod, kjer je to potreono. Tako so bile lanske investicije v znesku 3 milijone din kar r.ajkoristneje naložene in pomenijo lep začetek osuševalnih del na večjem področju, ki se bodo nada.jevala skupno z gradnjo ceste Fara— Stari trg. Trdo je bilo delo, preden so se aačela prva osuševalna dela na tem sektorju. Koliko razmišljanj, odločitev, preklicev, sklepov, dvomov, omahovanja, odločnosti in celo hrabrosti se je izmenjalo pri vsakem posestniku v Slavskem Lazu od tedaj, ko je kmetijska zadruga Fara dala pobudo, da bi pričeli z osuševanjem zamočvirjenih ».emijišč v Kostelski dolini. Vsa stvar se je seveda pričela z meritvami, načrti, posnetki in podobnimi pripravami. Take priprave pa Kosteici ?.? dobro poznajo še iz stare Jugoslavije, ko so skoraj pred vsakimi volitvami merili in zabijali količke, po volitvah pa je spet vse prenehalo. Mnogi so tudi sedaj v dvomih zmajevali z glavo. Organizacija Vodne skupnost! je le z veliko težavo prodrla v Slavskem Lazu in še to s skromno večino, »Naj bo tako kot je bilo prej«, so govorili nekateri stari zi v Novem mestu 115 din odnosno H5, v menzi gradbenega podjetja »Trudbenik«, v Bršljinu pa od 140 do 160 din dnevno. Sindikalne podružnice bi morale dati pobudo, da se, kjerkoli je mogoče, delavcem v podjetju vsaj opoldne nudi topla hrana. Nedvomno bi to ugodno vplivalo na storilnost in zmanjšanje delovnih nezgod. V kratkem se bodo pričeli občni zbori sindikalnih podružnic. Nanje se morajo vse podružnice dobro pripraviti, tako je bilo povdarjeno na plenumu. Upravni odbori naj pripravijo čimbolj izčrpna poročila o dosedanjem delu, tako o političnem kot tudi o delavskem samoupravljanju. Dosedai ;e bilo na splošno premalo sodelovanja med sindikalno organizacijo in delavskim svetom, kar je treba v bodoče /popraviti. Pri talci nedelavnosti ni čudno, če ponekod delavci pravijo: Kaj bom plačeval članarino za sindikat, saj nimam od tega nobene koristi. Sindikalna organizaccija mora biti nosilec borbe za pravilno socialistično nagrajevanje, za boljše delovne poboje, za večjo storilnost, za boljšo kvaliteto, za dvig strokovnosti vseh članov, za izvajanje delavske zakekvilbosti, hkrati p- mora biti najvišja šola socialistične zavesrtji. V tem smislu morajo biti letošnji občni zbori prelomnica dosedanjega dela. Sindikalna organizacija mora vedno skrbeti za korist skupnosti, tako je bulo poudarjeno na plenumu. ŠOLSKO VPRAŠANJE V DOL TOPLICAH Šolske razmere v Dol. Toplicah so glede pomanjkanja učilnic že delj časa nevzdržne. Sedanje šolsko poslopje je bilo zgrajeno pred malone 70 leti in ne ustreza niti potrebam osnovne šole, toliko manj nižji gimnaziji. Treba se je posluževati učnih sob izven šole, kar nikakor ne ustreza sedanjim učnim potrebam in je kvarno za pouk. Novo, sodobno šolsko poslopje je več kot nujno in spada med najvažnejše probleme Dol. Toplic- Potrebo nove šolske stavbe so spoznali tudi občani, ki so sicer precej občutljivi za občinske izdatke. V tem primeru pa so pripravljeni vsestransko sodelovati in pomagati z delom, materialom in denarjem. Nova šola je na dnevnem redu vseh zborov volivcev. Na enem takih zborov je bilo predlagano, naj bi se nova šola zgradila kot spomenik številnim občanom, padlim v boju za svobodo in žrtvam fašističnega terorja. Ta predlog je večina volivcev sprejela kot zelo primeren in lep. Izvolili so že odbor, ki naj vodi vsa pripravljalna č^-la in ki naj poskrbi, da še bo z gradnjo čimprej začelo. Vendar se mi zdi, da je izvoljeni odbor premlaćen, moral bi se bolj energično lotiti poverjene mu naloge. Zaveda aaj se, da mu bo občina krepko stala ob strani in pomagala. Tudi starši se dobro zavedajo, kako sedanji čas zahteva v vseh strokah izobraženih ljudi. Potrebno izobrazbo pa lahko da le šola, ki v vseh ozirih ustreza svojemu namenu. Ker je v Toplicah zelo pereče stanovanjsko vprašanje, bi stara šola, z malo prezidave, lahko služila za učiteljska stanovanja ali pa za dijaški dom, D. G. Valentin čarman: Pojasnilo gozdnim posestnikom glede izvajanja predpisov o gospodarjenju z gozdovi V prejšnjih člankih smo gozdne posestnike na kratko seznanili z določbami zakonov in uredb, ki urejajo pravilno gospodarjenje z gozdovi. Morda je bila njih vsebina nekoliko suhoparna, vendar pri- Eoročamo gozdnim posestni-om, da se zaradi lažjega razumevanja tega Članka, z njo seznanijo. Prav gotovo bo vsakogar zanimalo, kako poteka redni postopek za izdajo sečnega dovoljenja, odka-zilo in prevzem lesa, obračunavanje prispevka v gozdni sklad, promet z lesom, obračunavanje gozdnogojitvenih in drugih del pri gospodarjenju z gozdovi itd. Predno preidemo na tolmačenje omenjenih stvari, naj seznamiimo gozdne posestnike s sedanjo organizacijo gozdne službe, ki ima svojo osnovo v 24. členu zakona o gozdovih. Ta določa, da okrajni ljudski odbori nadzorujejo gospodarjenje z vsemi gozdovi svojega območja in skrbe za to, da se izpolnjujejo predpisi o gozdovih. Za izvajanje nalog v zvezi s tem je pri vsakem OLO ustanovljena Okrajna uprava za gozdarstvo s potrebnim strokovnim kadrom. Teritorialno so gozdovi na območju okraja razdeljeni na revirna vodstva, ki jih vodijo revirui gozdarji, dalje pa se gozdovi dele še v logarske ©-koliše, ki jih nadzorujejo področni logarji. Pripominjamo, da ti nazivi niso pri vseh okrajih enaki. Zaradi sodelovanja ljudstva a dosledno in pravilno borbo proti olhoholizmii tarije že naprej niso povšeči. Drugim se je spet zdelo škoda I prevzeti nase plačevanje članarine, ki da je sila neprijetna stvar, ker se prenaša od očeta na sina ... Tretji so sploh dvomili, da se bo delo v resnici pričelo, a bilo je tudi takih, ki jim ne gre v račun, da bi tako koristno delo izvedla ravno ljudska oblast. Proti vsem takim dvomom, nasprotovanjem in pomislekom so se odgovorni ljudje za to nalogo borili z vztrajnim delom. Krampi in lopate so peli svojo pesem in utirali novo pot vodi, da bo tekla, koder ji je pokazala pot človeška roka in ne bo več delala škode. Lastniki osuševalnih površin so bili v jeseni deležni še pomoči zadruge In okrajne kmetijske službe v obliki umetnih gnojil, travnih semen in znižanju stroškov apne-nja. Vsaka osnova za dvome je tako izginila. Zal, ostala pa je še vedno pri posameznikih trma. Res se je pokaza1 a pri redkih, prišla pa je do izraza pri plačevanju članarine za Vodno skupnost za preteklo leto. Resnici na ljubo moramo zapisati, da je ta, bodisi nerazsodnost ali pa trma, zajela tudi nekatere, ki so se med NOB pokazali napredne, sedaj pa nasprotujejo izvedbi osuševalnih del. Napredek si težko utira pot v naše podeželske vasi, zlasti na Dolenjskem, in v takih okoliščinah ni lahko biti napreden. Zaostalost ima globoke korenine in je zelo trdoživa. Osuševanje zemlje v Slavskem Lazu je ena izmed zmag nad njo. Gotovo je, da se z osuševalnimi deli v Slavskem Lazu ne izpreminja samo zemlja, pač pa tudi — ljudje! inž. Slavko Volk Skoraj ni dneva, da ne bi ta ali oni časopis prinesel kakšno notico aLi daljši članek o borbi proti alkoholizmu. Da je ta akcija potrebna in zelo važna za zdrav rod, mora priznati vsak in se tudi priključili vsem, ki so to borbo začeli. Tudi v nekaterih drugih državah so so poskušali in še poskušajo omejiti, če že ne, preprečiti zla, toda do danes večjih uspehov uiso imeli. Vse tako kaže, da nimajo nikjer takega recepta, ki bi pomagal odstraniti to zlo. Ta neuspeh nas ne sme prisiliti, da bomo virgli puške v koruzo, temveč se moramo še temeljiteje oprijeti dela in poiskati način za uspešno borbo. Z ozirom na to, da iimamo pri nas ljudsko oblast in različne organizacije, ki imajo vzgojni značaj, bi bilo potrebno, da bi se posvetili predvsem vzgoji mladih ljudi, se pravi tistih, ki šele stopajo na resno življenjsko pot. Za starejše korenine to ne velja, ker že pregovor pravi, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Torej je treba začeti Pri temelju in ne na strehi, rva dolžnost prosvetnih delavcev naj bi bila. da vzgajajo šolske otroke v tem duhii in jim prikazujejo črne strani alkohola. To velja predvsem za vinorodne kraje, kjer otroci prihajajo pijani v šolo. Društva prajateljev mladine in mladinske organizacije pa bi morale usmerjati mladino v iitt.jburnejŠih letih njenega razvoja in imeti to za svojo najodgovornejšo nalogo. Kot imajo gostilne svoje prostore, kjer se zbira staro in mlado, bi morala tudi mladina :meti take prostore, ki bi bili opremljeni s knjigami in po možnosti z radio aparati. Izkušnje kažejo, da se mladina rada zbira v takih prostorih in se kulturno vzgaja sama, če ima možnost. Ker pa nima takih prostorov, se zateka tudi v gostilne in si tam preganja dolg čas. Tudi tu pravi pregovor >Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. To velja predvsem za mladino, ki je šele na poti oblikovanja. Mladinske in druge organizacije, ki jim je vzgoja mladine glavna skrb, se tega dobro zavedajo, samo kako si naj pomagajo, če jim nihče ne priskoči na pomoč. Delo mladini zna vsak poiskati. Ako pa se išče soba za mladino, se je ne dobi, dočim so prostori za nove gostilne vedno na razpolago. Starejši ljudje so poklicani, da vodijo mladino in ji pomagajo najti novih poti ?a. udejstvovanje v družbeneA? življenju. 'Zato bi se moralo preganjati prekomerno uživanje alkohola z raznimi vzgojnimi ukrepi, in ne samo s predavanji in usta-naviljanjem raznih društev, od katerih so nekatera Mimo breme statistiki in papirju. Taka predavanja največkrat f>osl(ušaijo trezni in moralni judlje in ne tisti, ki se jih tičejo. Ustanavljanje brezalkoholnih gostiln naj se nada-Ijudje, ne pa tisti, ki se jih vaja. Več dela in manj besed, to naj bo naše geslo. Sedaj pa druga plat, ki je v tesni zvezi s prvo. Prav tu se včasih zalotimo in prihajamo v skrajnost, namesto, da bi poiskali izhod iz te zagate. Ce globlje pogledamo v našo stvarnost, se bomo prepričali, da vse ne delamo prav, Po eni »tirani ustvarjamo društva protialkoholikov s parolo: Uničujte allkohd povsod kjer ga dobite, ker je to sirup za ljudi, po drugi strani pa delamo močno propagando zanj in ga kažemo na najvidnejših mestih. Prvič se moramo vsi navdušiti nad našo žlahtno kapljico, drugič pa zopet pozabiti lepe slovenske pesmi o vincu, posekati vse kar diši po alkoholu, tudi zadnjo klico. Agtronoini bi morali tudi uničiti vse agrotehnične ukrepe, ki se predlagajo za izboljšanje naših vinogradov, a vi-ničarji naj gredo s trebuhom za kruhom. Boljša bo premišljena pot kot pa taka skrajnost za pospeševanja alkohola ali proti njemu. Veliko se očita tudi starejšim ljudem na deželi, da ga pijejo čez mero. Ce ni nikjer pravil brez izjeme, potem to tudi tu velja. Vzemimo na primer nameščenca v mestu ali trgu in ga primerjajmo z zgairanim gozdnim delavcem. Prvi ga lahko popije tri do štiri decilitre, Na koncu tedna se to nabere do treh litrov in misli, da ga sploh ni pil in mu tudi ne bo nihče očital, da je pijanec. Drugi pa pride po celotedenskem delu ves izmučen itn izčrpan domov ter si zaželi kozarec dobrega vina. Skuša ae malo razveseliti im ga popije nekaj kozarcev. To mu vsak zavida in ga obsoja za pijanca. To ni prav, seveda, če ne presega meja. Tistim pa, ki ne poznajo meje, moramo prepreeitii čezmerno uživanje alkohola, ker uničuje človeka telesno, duševno in gmotno. Poglobimo se v človekovo duševnost in u ravnajmo življenje naše družbe tako, kot bo najbolj ustrezalo našim prilikam. K. D. pri upravi, gojitvi, negi, varstvu in izkoriščanju gozdov ter v pomoč Okrajni upravi za gozdarstvo, so pri vseh okrajnih in občinskih ljudskih odborih ustanovljene gozdarske komisije kot posvetovalni organi ljudskih odborov za zadeve s področja gozdarstva. Njihove konkretne naloge bodo v nadaljevanju članka še navedene. Poleg javne gozdarske službe, ki jo opravljajo organi Okrajne uprave za gozdarstvo z upravljanjem vseh gozdov na območju okraja in nadzorom nad gospodarjenjem z njimi, pa obstoji v sedanji organizacijski obliki še operativna gozdarska služba, katere naloge so predvsem izvajanje vseh del v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Ta dela izvajajo Gozdna gospodarstva, ki so prav tako deljene na logarske okoliše s področnimi logarji. Pri tem je v glavnem treba razumeti to, da se smatrajo kot organi javne gozdarske službe le uslužbenci Okrajne uprave za gozdarstvo, a uslužbenci Gozdnega gospodarstva in njegovih gozdnih uprav pa na podjetniški način izvajajo določena dela le v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, ki jim jih Okrajna uprava za gozdarstvo po pogodbi prepusti v izvajanje. Razumljivo je, da bo gozdne posestnike predvsem zanimalo delo in naloge Okrajne uprave za gozdarstvo ter njenih uslužbencev, s katerimi imajo pri izvajanju raznih del v svojih gozdovih neposredne stike. Namen tega članka je p rev sem ta, da bi se gozdni posestniki po seznanjenju z gospodarskimi predpisi seznanili še s postopkom pri n j jih izvajanju in tako z večjim razumevanjem gledali na delo gozdarskih organov, kar bo vsekakor mnogo pripomoglo k izboljšanju medsebojnih odnosov in pravil-nejšetmu gospodarjenju z gozdovi. ' Uvodoma k opisu postopka za izdajo sečnega dovoljenja moramo poudariti, da je količina lesa, ki se sme na področju okraja letno posekati, predvidena po zakonu v republiškem družbenem planu in zajeta tudi v okrajnem družbenem planu za posamezno leto. Ta kolifma. k? je maksimalna in se ne sme prekoračiti, je določena na podlagi proizvodne zmogljivosti in stanja gozdov, letnega prirastka in zaloge lesa ob upoštevanju potreb industrije, porabe. V posameznih okrajih, zlasti pa v okraju Črnomelj je z ozirom na slabo stanje gozdov in nizko zalogo lesa po ha, kar ima za posledico tudi nizek prirastek, zelo težko, odnosno nemogoče zadostiti vsem goni jim pogojeni. Tega pa gozdni posestniki v večini primerov nikakor nočejo razumeti in vsak za sebe zahteva, da se mu izda sečno dovoljenje za vso zaprošeno količino. Naj enkrat uvidijo, da to nikakor ni mogoče in naj ne nadlegujejo gozdarskih organov z neprestanimi prošnjami in pritožbami. Vedeti morajo, da od njih zaprošene količine za posek lesa v razdobju enega leta znašajo dva do trikrat več kot je določeno v družbenem planu. Iz teg« razloga naj z razumevan jem sprejemajo odločbo o sečnem dovoljenju z nižjo količino lesa, kot pa so zanj zaprosili. Na žalost je v večini primerov tako, da vsak vidi in pozna le samega sebe in hoče zase vse. da pa bodo, odnosno bi bili v primeru ugodne rešitve njegove prošnje prikrajšani drugi, je malokomu mar. Iz prednjega je razvidno, da so organi javne gozdarske službe v zelo težkem položaju. Ce bi Okrajna uprava za gozdarstvo izdajala sečna dovoljenja po zaprošenih količinah zaradi ljubega miru in zadovoljitve vseh prosilcev, bi grobo kršila zakonite predpise ter dopustila opustošenje gozdov, s tem v zvezi pa prizadejala težke in škodljive posledice našemu gospodarstvu. Tega pa skupnost no more in ne bo nikoli dovolila, zavedajoč se izrednega pomena gozdov v našem narodnem gospodarstvu. Zato se Okrajna uprava za gozdarstvo pri reševanju prošenj za sečnjo lesa strogo ravna po istih načelih, kot jih v pogledu sečnje lesa predvideva zakon o družbenem planu LRjS in ostali predpisi, ob upoštevanju socialnega stanja in nujnih potreb posamezne pa prosilca. (Se nadaljuje) 131.784 ton sladkorja smo proizvedli Za 24.000 ton je bila proizvodnja sladkorja pri nas lani večja kot v letu, 1953, za 60 000 ton pa večja kot leta 1945. To pomeni, da so naše sladkorne tovarne proizvedle lani toliko sladkorja, da pride na vsakega prebivalca povprečno po 7.70 kg. Računajo, da bodo te količine zadostovale za vse potrebe. Prešernovo družba dobiva vse več podpornih članov Nabiranje podpornih članov za Prešernovo družbo na področju Črnomlja in Novega mesta se prav lepo razvija. Ljudje se vse bolj zavedajo važnosti in pomena te naše velike kaj line dražibe, ki hoče poceni dati ljudem v roke dobro ln koristno knjigo. Letos do 20. Januarja Je pristopilo 30 podpornikov z zneskom 100 aJi 500 dinarjev. Vpisujejo se delavci, kmetje, obrtniki ln nameščenci. Na področju Črnomlja so se vpisali Ulja Badovinac, gostilml-frar, Janko Pezdlr, kroja*, dr. Ra-sto Tusollni, odvetnik, Janez Za- Javnu rahvctla Kmetje, člani Vodne skupnosti Kostel, se zahvaljujemo okrajnemu ljudskemu odboru Kočevje za izdatno pomoč, 8 katero je bila omogočena melioracija zemljišč v Slavskem Lazu. Prav tako se zahvaljujemo tudi okrajnemu gradbenemu podjetju ZIDAR iz Kočevja, ki je navzlic obilici drugih še bolj važnih gradbenih del prevzelo in izvedlo osuševalna dela. S povečanjem kmetijske proizvodnje bomo upravičili vlaganje denarja in truda v naša P°lja' VODNA SKUPNOST »KOSTEL« ni«, predsednik OLO, Jože SotliC, tačjnik OLO, Milan Dujec, lekarnar. V Novem mestu so pristopili za podporne 6Ia«e: Boris Andx,janiC, predsednik lo Mo, Frančiška Per gospodinja, Anton Vovk, pek, Miloš Oljaca, upokojenec, Alojzij Košir, upravnik mizarstva, Doljak steklar, Franc Adam, nameščenec, Ludvik Golob, dir. banke, Jož« Kastclic, krojač, Franc Barbi«, mizar, Budi Trhnc, namefT-enec, Alojzij Fink soboslikar, dr. Anton Furlan. zdravnik, Boris Kos, urar, Rudi Berger, upravnik trg. »Triglav, LJubči Muren, nameščenec, Jože Mo&kon, čevljar, Jože i.ara. pret, gostilničar, Vinko Ovnttek, cestar (Sm^iel), Jože Knofek, kmet (Birftna vas) in AngeCca Jerič, upok. (Blič-na vas). Na učiteljišču in v osnovni Soli v Novem mestu vpl sovam je članov lepo nanreduje. Dobra se Je Izkazal delovat kolektiv, ki ga vodi Jože Udovlc (KnncHJa). V Prečni je bilo lani 12 Manov. Letos pa knže, da bo to število lov. Dovjakova r»"trojilo. Na področlu Suhorja, Lokvtc In proti Radovicl bo vpisoval naročnike Ivan Stofanic" iz Bereče vasi. Vpisovala jih bo tudi Pepca Je-!frva v Spod. SuHorju. Janez GoMev RUDI PILETIC: agrarno-socialoa analiza Regerča vas pr! Novem mestu (Nadaljevanje in konec) Ce hočemo imeti vpogled v razmere regerSkega kmetijstva, moramo v agrarni analizi upoštevati samo tista gospodinjstva, ki dobivajo glavne dohodke iz zemlje, oz. tista, ki imajo več ko 2 ha kmetijske površine. Po tem kriteriju, je danes v vasi 21 posestev z 21 domovi, je pa 32 lastnikov, ker so na enem posestvu tudi po dva ali celo trije lastniki, ki pa živijo v skupnem gospodinjstvu in jih zato ne moremo deliti. Leta 1826 je na eno kmetijo odpadlo povprečno 10,7 ha, dočim znaša danes povprečna velikost kmetije samo 6.3 ha kmetijske površine. Do danes so se poseMl toliko zmanjšale, da v vasi odločno prevladujr-jo mali kmetje in velikih kmetov, ki ponekod sestavljajo t. zv. »vla-dujoče vaftko jedro« v Regerčl vaa( sploh nI. Slično posestno strukturo bi lahko opazovali tudi v drugih podgorskih vaseh. Ce bi biLa ta posestva tehnično dobro opremljena, imela dobro zemljo in intenzivno gojila kulture visoke vrednosti, bi Jim človek tako zelo majhno velikost še nekako opravičil, toda v obstoječih razmerah kmetijske proizvodnje pomeni omenjena posestna struktura veliko oviro za napredek. Na 17 kmetijah, katerih obseg je zabeležen v Franciscejskem katastru, je po ljudskem štetju iz leta 1869 živelo 118 ljudi-Povprečno na enega prebivalca je odpadlo 83 a plodne zemlje. Danes živi na manjši površini, ki obsega 21 posestev, 119 ljudi, toda to je samo 44.86'Vo vaSkega prebivalstva. Na prebivalca odpade samo 58 a plodne remije. Ako iz tega računa izločimo še 38 ljudi, ki sicer na teh posestvih živijo, toda so redno zaposleni v mestu in prejemajo zato redne plače, ostane samo Se 81 ljudi, ki živijo le od zemlje. Površina plodne zemlje se Je torej di danes zmanjšala za 30°/o, toda za 31% se je zmanjšalo tudi število ljudi, ki od te zemlje živi in zato Je ostal povprećek približno tfrti, oz. je za 2 večji. Poleg tega moramo upoštevati, ia ti ljudje, ki so zaposleni v mestu, ne preživljajo le sebe, kakor je to v računu vzeto, pač pa svoje dohodke prispevajo k skupnemu gospodinjstvu, ki se i tem bistveno opomore in Izboljša. te preprost račun nam pokaže, da dohodki zaposlenih niso majhni, Če jih primerjamo z dohodki, ki jih daje zemlja. Zaposleni zaslužijo letno okrog 3,636.000 din, dočim bi za pšenico, ki bi jo pridelali na vseh njivah, na poviihti 4-6 ha, prejeli samo 1,242.000 din. Navedena primerjava s pšenico je sicer le v toliiko upravičena, v kolikor je preprosta, ni pa realna, ker kmetje pšenice ne prodajajo, pač pa moko celo kupujejo; vendar je z navedeno primerjavo poudarjena vrednost dohodkov, ki se stekajo v kmečko gospodarstvo i/ kmetijskih virov. Le tri kmetije nimajo nikogar zaposlenega v mostu, vendar tudi zanje, ne hi mogli trditi, da | *e v/d t ž ujejo samo z dohodki, ki jih daje zemlja, l.jud- I je si pomagajo na različne načine, toda kljub prizadevanju še zdaleč niso izčrpali vseh možnosti. Seveda se pomen teh dohodkov zmanjša, ako jih pogledamo v drugi luči. Upoštevati moramo namreč, da jih prejemajo tudi mladi ljudje, ki so več ali manj samostojni in s svojim denarjem samostojno razpolagajo. Ti lahko prislužen i denar kljub skromnosti brez težav potrošijo za svoje osebne potrebe in kdo bi jim /.umeril, ako ne utegnejo izdatno podpirati domače kmetije. Pred vojno je bilo v tem oziru za Regerčane nekoliko •labŠe. Vsekakor so bili dohodki iz nekmetijskih virov manjši. Letu 1939 je opravljalo doma kmečka in gospodinjska dela 59 ljudi, to ie 46,3 odstotkov prebivalcev, ki so na teh posestvih živeli. Do danes ae je to število zmanjšalo na 43 ljudi, oziroma 36 odstotkov. Se večja je razlika v številu otrok in prav luko tudi v številu ljudi, ki so stalno zaposleni izven svojih kmečkih gospodarstev. Zadnjih je bilo pred vojno samo 6, to je 4,7 odstotkov, donim iili je danes 38 ali 32 odstot-ov. Predšolskih otrok in šolarjev je bil) leta 19VJ 62 oz. 4S.8 »Htstotkov, dočim jih je danes samo 29 oz, 24,4 od stoi- ka. Brez dvoma je na življenjske razmere regerških kmetov ugodno vplivalo dejstvo, da se je po vojni večje število ljudi stolno zaposlilo v mestu iin da se je zmanjšalo število šolskih in predšolskih otrok, ki za malega kmeta, vsekakor pomenijo veliko! breme. Ni pa Ugodno to, da pri obstoječem načinu proizvodnje nekoliko primanjkuje delovne I i Je. S kmetijskimi in gospodinjskimi deli doma se ukvarja le 43 odraslih ljudi, 16 moških in 2? žensk. Na vsako kmetijo odpadeta povprečno samo dva človeka za delo in od teh dveh ni vsak dniffi moški, ker je kmetij M nm kili za domače delo pa samo 16. Sicer res delajo v prostem času doma tudi oni, ki so stalno zaposleni v mestu, toda kljub temu bi pustil odprto vprašanje, ali se kmečka dela na vseh kmetijah pravočasno in skrbno opravljajo? Devet kmetij valijo ženake. ker so moški zaposleni v mestu. Žena gospodari, gospodinji in otrokom streže. Tudi na ostalih dvanajstih kmetijah ni povsslitve ter bi jih /i(o upravieeno imenovali »vaška rovšeiriar. Slevilo prvih (stalilo Zaposlenih) jo naraslo od 31 aktivnih in 46 oskrbovanih na 103 aktivne in 79 oskrbovanih, dočim je število zadnjih (l>n / stalne zaposlitve) padlo od 32 aktivnih in 18 oskr-boranlh na 5 aktivnih in 3 oskrl>ovaite. se je absolutno in še bolj relativno zmanjšalo tudi število kmeCke^n prebivalstva, je bilo navedeno že v zgornjem odstavku. Po vojni se je torej na račun kmetov im »vaške revščine« močno dvignilo število ljudi, ki so zaposleni v me- stu in od mesta živijo, kar je dalo ^ vasi krepko delavsko obeležje in jo teu(> pme/.alo / mestom. Urbanizacija ie s svojimi tipalkami segla duleč preko mestnega obzidja ia tudi Regerči vasi ne bo prizanašala. Proces >polproleta-rizacijef, ki se je v vaseh novomeške okolice po vojni še posebno pospešil v zvezi z razli rit ?i jO kapacitet industrije in. obrti, prav gotovo t* bo mogiice zavreti, temveč se bo Še poglobil in razširil, pač pa se bo moralo kmetijstvo prilagoditi novim razmer., m. V nastajajočih razmerah bo odmrlo načelo »vsakega po malo ki je doslej vodilo kmeta pri ra/porejah ju kultur iii se uveljavilo načelo »z manjšim delom doseči višji dohodek«. To je nujno zato, ker primanjkuje delovne sile in možno zato. ker se stekajo v kmečka gaepodaratv«, stal m dohodki tudi iz kmetijskih virov. Kako se bo to načelo praktično „veljavilo, 0 tom bodo morali kmetje sami raiz-misliii. Vsekakor bo modernizacija obratov zahtevala od kmetov precej poguma, spretnosti im denarja — kredit. Prav gotovo bo z regresi pri- sko&ila na pomoč tudi država, saj je v inteie.su celotne družbe. Stav. 4 DOLENJSKI LIST« Stran t Delo novomeških gasilcev v letu 1955 V novomeškem okraju je ogenj povzročil 62 milijonov škode — Gasl-ici so reSiii nad 25 milijonov dinarjev ljudskega premoženja Kronika požarov v minulem letu zaznamuje v vsem novomeškem okraju 28 večjih dri manjših požarov, od teh deset, pri katerih je sodelovalo novomeško gasilsko društvo. To Število je dobro znamenje razraščanja gasilske organizacije na Dolenjskem in njene taktike, preprečevanje požarov že v naprej, z redniinii pregledi podstrešij in kurilnih naprav- Popolnoma preprečiti požarov vendarle ni mogoče. Kljub temu, da je bilo število požarov tako nizko, je ipovzročena škcda vendarle občutno visoka: 62 milijonov! To številko je postavil požar kanuona prevozništva v Brežicah, ki je voZifl. skozi Mirno peč barve, lake in druge lahko vnetljive predmete, vsled česar je nastala škoda 50 milijonov dinarjev. Ce pa odštejemo to številko od zgoraj navedene vsote, nam ostane še vedno zelo visctko število 12 milijonov. Le budnosti in pripravljenosti gasilcev pa se je zahvaliti, da se škoda ni povečala še za nadaljnih najmarr' 25 milijonov dinarjev. Kot smo omenili, je priiza dejal največjo škodo požar brežiškega avtomobila, ki ga t^Toh nii bilo mogoče gasiti, ker niti novomeški niti okoliški gasfiloi ne premorejo nika-kih modernih aparatov za kemično gašenje. Skoda pri tem požaru sicer ne gre v račun prebivalstva novomeškega okraja, na vsak način pa v račun skupnosti, zato je res žalostno, da dolenjsko gasilstvo nima potrebnih gasilnih aparatov! Novomeški gasilci so bili pri vseh požarih prvi ali vsaj med (prvimi, ko. so prihiteli gasit. Pri požarih ie sodelovalo skupno 28 gasilcev, članov novomeškega društva, ki so za gašenje in pripravljenost opravili nad 350 delovnih ur. Iz nadalinega poveljniškega poročila na rednem letnem občnem zboru novokneškega gasilnega društva je še razvidno, da so gasilci redno vzdrževali varnostno službo pri novomeškem gledališču, za kar so opravili 207 ur. Poleg tega so imeli več ali manj rednih praiktičnih vaj, pri katerih je sodelovalo skupno 412 gasilcev, ki so v te vaje vložili kar 7004 delovne ure! Ce seštejemo torej ves čas, ki so ga poleg svoje redne službe doprinesli v varnostno službo, dobimo prilično visoko število 7562 prostovoljno opravljenih delovnih ur, v katere je všteti najmanj petino nočnega časa. K reševalnim delom novomeških gasilcev spada vsekakor tudi reševanje dveh novomeških lesenih mostov preko Krke in reševanje 'kopaliških naprav na Loki. Pri teh delih so gasilci pokazali izredno iznajdljivost in požrtvovalnost, saj so vse naprave na kot»li-šču pravočasno zavarovali pred rušenjem razdivjane Krke ob priliki pomladanske in jesenske povodnji, kakor tudi rešili oba mostova, da ju nd zrušilo tramovje, les in jzruvano drevje, ki se je zapletalo v mostne nosilce. Da so se društveni člani vadila v gasilskih spretnostih, dokazuje tudi sektorsko gasilsko tekmovanje 11. julija v Mirni peči, kjer so člani društva zasedli prvo mesto in dobili tako možnost tekmovanja tem tudi nevarnost požara bencina, olja, petroleja in drugih lahko vnetljivih tekočin, gasilci pa nimajo niti enega res dobrega aparata za tovrstno gašenje. Za nabavo teh predmetov pa je seveda nujno potreben denar, ki ga društvo nima. Zato bo prav, da se za stvar pozanimajo poleg OGZ tudi oblastni forumi in poskusijo društvu preskrbeti potrebno vsoto. Slabše pa društvo napreduje v organizacijskem smislu. Že števJlo članstva — 59 — ne ustreza številu mestnega prebivalstva, saj dosega komaj 1%. Tudi mladine je v drušvu premalo. S pravim prijemom in pravim odnosom starejših članov do mladincev, zlasti še mladink, bi bilo mogoče zamašiti to vrzel. Število starih gasilcev se z vsakim letom manjša, na njih mesta pa ne stopa zadostno število mladih ljudi. Zato je temu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti, tako od strani gasilskega društva samega,kakor tudi od strani množičnih organizacij, zlasti mladinske organizacije. Žalostno je namreč dejstvo, v okrajnem merilu, tam pa so , _ .„ . ,. , ^ . 1 da je bil na občnem zboru na- se plasirali na drugo mesto, * , "a'Hipnih nraan,_ To je vsekakor velik napredek, ki da misliti! V strokovnem pogledu je društvo zelo dobro delalo, čeprav nima niti modernga orod- vzoč od 18 povabljenih organizacij in društev samo zastopnik OSS ter zastopnik mladinske organizacije- To ni nikakor pravilen odnos množičnih organizacij do ene naj- Gasilci pri vaji z brizgalno j a niti poštenega prevoznega sredstva. Avtomobil je zelo star in slab, društvo pa ne more kupiti novih gum, ker nima denarja. Prav tako bi bilo za Novo mesto nujno, da bi si društvo nabavilo reševalno drčo in skakalno platno, dalje več dobrih plezalnih vrvi m lestev, prvenstveno pa dovolj najmodernejših aparatov za kemiijsko in električno gašenje. Ce predpostavljamo, da imamo v Novem mestu več visokih zgradb in to še celo v strnjenih blokih, da so te zgradbe po večini starejše, torej niti ne zidane po požar-nopoliciiskih predpisih, sta drča in skakalno platno nujno potrebna- Ker imamo v mestu skladišče Jugopetrola, obstoja bolj človekoljubnih organizacij, do gasilstva! V bodoče je treba to na vsak način popraviti in poskrbeti, da se bo v gasilsko organizacijo vključilo čimveč novih članov, zlasti še mladincev in mladink, da se bo spet lahko osnovala krepka ženska desetina, kot je včasih že bila. Društvu želimo v novem poslovnem letu resnično krepkega razmaha. Zelja občinstva Pa tudi je, da pokaže društvo med letom s pogostimi dobro popravljenimi praktičnimi vajami svojo resnično pripravljenost priskočiti ogroženemu prebivalstvu — na pomoč! Zivlf@iife.in smrt v M o vem mestu Tajna roka je neslišno razgrnila tenčico starega leta in za trenutek sem zrl v snovanje življenja Ln smrti. Kot razpreda pajek svoje mreže, razpreda človekova usoda svoje niti. Vse človekovo delovanje in snovanje je v njenih rokah. Kot čolniček na tkalskem stroju je človek — usoda ga premetava sem ter cje. Koliko lepih načrtov nam podre, koliko novih vipralanj nam stavi... dobro ali slabo — kdo ve, kaj prinese ... Pa poglejmo, kako je v letu 1954 gospodarila usoda v našem mestu ... »Trepeče ti venec poročni v laseh...« V 56, že kar tradicionalnih dnevih — sobotah, je usoda privedla v poročno dvorano mesene občine 111 parov novo-poroČencev. Eni bahavo, na lepo okrašenih zaipravljivčkih, s harmoniko, drugi v elegantnih avtomobilih, spet drugi tiho in skromno, pes, vsi pa z istim ciljem, združiti se v skupno življenje in ustvariti družinico. 37 parov poročencev pripada izMjučno novomeSkermi prebivalstvu, ker imata oba poročenca stadno bivališče v mestu. Od 41 parov ima bivališče v mestu Ue po eden izmed obeh poročencev, ostalih 33 parov pa je iz bližaje novomeške okolice. Ali jim bo usoda, ki jih je združila tudi še v nadalje naklonjena — kdo ve? — Iz vsega srca jim to želimo! »Le spavaj mirno ljubČek nežni ki dni le "štejes, ne se let Rojenice so bile tudi letos radodarne — kar 1226 novorojenčkom so prerokovale usodo... Z rojstvi je novomeško prebivalstvo narasilo za 144 novih prebivalcev, in to za 62 moških in 82 ženskih. Ostalih 1D82 novorojenčkov pa je iz najrazličnejših krajev Dolenjske. Tudi tem novim zemLjanom želimo, da bi jLm bila usoda prijazna vse življenje! »Globoko pod ■ zemljo..., kjer han sveta se več ne sliši, ti trudno truplo spalo bo .. * Smrt je v lanskem letu Novornešcanom se nekako prizanašala. Pokosila je le 48 ljudi, to je 26 moških in 22 žensk. Ostali, ki jih je usoda zapisaila med mrtve, so bili iz drugih krajev in so pomrli v novomeških bolnišnicah. Z rojstvi ki smrtmi je usoda precej spremenila število novomeškega prebivalstva. Lansko leto je ustvarila za 96 oseb naravnega prirastka in sicer: 36 moških in 60 žensk. Tudi sicer je usoda precej samovoljno gospodarila med ljudmi, število novomeškega prebivalstva je spreminjala po mili volji. Po njenem ukazu se je v Novo mesto priselilo 414 moških in 434 žensk, skupaj 848 ljudi. Izselilo pa se je 395 moških in 410 žensk, skupaj 805 prebivalcev. Ko se je na dan 1. januarja 1954 pričela usoda poigravati z novomeškim prebivalstvom in ga usmerjati v nov tir, je štelo Novo mesto 6410 prebivalcev Jn to 3012 moških in 3398 žensk. Ko pa je usoda v silvestrovi noči položila obračun, so pokazale številke 6549 prebivalcev, od katerih je bilo moških 3065, žensk pa 3484. Ali je ironična igračka in muha usode ali sreča, da je v bilanci lanskoletnega prirastka samo 53 moških in kar 86 žensk on da v vseh navedenih številkah prevladujejo ženske, bo pokazalo letošnje leto. -r- V Hinjah (Suha krajina) so nedavno dokončali zadružni dom. V njem imajo svoje prostore občina, KZ, pošta in matični urad. Spodaj je trgovski lokal in skladišče trgovine KZ. ZDRUŽILI SO SE V ENOTNO SINDIKALNO ORGANIZACIJO Bilo Je dosti razpravljanja, tudi ugovorov, vendar je le prišlo do skupnega sestanka obeh sindikalnih podružnic obrtnih in trgovskih delavcev in uslužbencev v Ribnici, kjer so se združili v eno samo sindikalno podružnico. To se Je zgodilo v ponedeljek, 17. januarja. Kako je potekal sestanek ln čemu Je bila potrebna združitev? Poročilo o delu obrtnih delavcev je bilo precej obširno; Imeli smo tolilko ln toliko sestankov, 3torill smo to Jn to, trgovci pa so potegnili kratiko ali, drugače povedano, na sestanek so prišli nepripravljeni in brez poročila, kuj so vse storili v minulem letu. Vendar se je le zvedelo, da so imeli lani po »sindikalni« liniji le tri sestanke, kaj so Se drugega storiLi, seno zvedeli le malo. V poročilu dosedanje sindikalne podruznt.ee obrtnih delavcev, kakor tudi iz same iaaprave na sestanku, smo slišali zanimive stvari. Tako na primer, da privatni obrtniki Se do danes niso siklenlli kolektivnih pogodb s pomočniki, čeprav je rok potekel že avgusta lani, ln da je njihova sindikalna podružnica vsakemu teh obrtnikov dostavila osnutek, kako naj se uredi in napise kolektivna pogodba. Zvedeli smo tudi to, da je sindikalna podružnica o vsem tem obvestila okrajno lnšipekcijo dela... obrtniki pa se vedno niso vajencem niso priznali pravice do letnega dopusta itd. Nova združena sindikalna podružnica šteje okrog 70 članov in se deli na pododbore. Izven sindikalne organizacije Je še vedno okrog 20 delavcev v obrti in trgovini, predvsem vajencev. Naloge nove sindikalne organizacije bodo težavne in odgovorne. V odbor so izvolili poštene in delovne ljudi, zato v uspeh dela organizacije niti malo ne dvom'mo. Pri tem pa bodo morali pomagati odboru val člani sindikalne podružnice, -žem.- šahovsko prvenstvo Črnomlja Se nekaj partij pa bo zaključeno prvenstvo črnomaljskega šahovskega društva ko bo znan letošnji prvak. Največ uspeha in upanja ima doslej Kobler. Sledita mu Klemene in Prime. Tej trojici se je priključil še Malerič. Srednjo skupino tvorijo Vlahovič, Geršič, Mlkelič in Vetrlh, ki imajo po 6 točk. T. Kmetijsko banko dobimo Po obvestilih iz Beograda je Zvezni izvršni svet razpravljal o ustanovitvi Kmetijske banke, ki bi imela svoje podružnice v vseh večjih krajih v državi, te podružnice pa bi bile povezane z lokamirni bankami, kreditnimi zadrugami in podobnimi ustanovami. Za boljšo kreditno in inve-sfticijsko službo v kmetijstvu bi bila taka kmetijska banka res potrebna. V Zveznem družbenem planu je predvideno, da bo šlo letos za razvoj kmetijstva 16 milijard din, za povračilo *-egresov. za potrebe kmetijstva 13 milijard din in za živilsko industrijo 7.600 milijonov din- Da bodo ti krediti čimbolj smotrno izkoriščeni in tudi pravočasno, je potreben bolj prožen sistem za njihovo izkoriščanje, oziroma dodeljevanje. Ce pri tem še upoštevamo, da je v naši državi nad 10.000 kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev in ekonomij, poleg velikega števila privatnih kmečkih proizvajalcev, potem uvidimo, da nam je tak denarni zavod vsekakor potreben. RAZPRAVA 0 KOMUNAH V občini Mirna me bodo verjetno odločili za Trebnje tvjt m&$ v Belokranjska pripovedka Res lepa je Bela krajina. 2e po prirodni legi ima dokaj dobre pogoje za kmetijstvo, ki je za nas Belokranjce glavni vir dohodkov. Z czirom na to bomo morali spremeniti stari in okoreli način kmetovanja, ki se pri nas pojavlja v vseh panogah kmetijstva. Stari način kmetovanja se prenaša iz roda v rod. Večkrat slišimo kmeta, ki pravi: »Kakor je gospodaril moj oče, tako bom tudi jaz«, toda ta kmet ni pomislil, da takrat, ko so gospodarili in kmetovali njegov oče, stari oče in praded ni bilo takšnih možnosti za dvig kmetijstva kot danes. Od takrat je tehnika v kmetijstvu mnogo napredovala, znanost je izsledila nove agrotehnične ukrepe, ki nam danes služijo za dvig proizvodnje. Prav tega se danes vse premalo zavedamo. Tako še ne izvajamo nekaterih ukrepov, ki so v drugih predelih Slovenije že stalni sistem dela v kmetijski proizvodnji. Da je stanje pri nas tako, naj povemo nekaj vzrokov, da bomo še laže razumeli. Eden od teh je pomanjkanje strokovnega kadra na vasi, ki bi kmetom pojasnjeval nujnost izvajanja teh ukrepov, jim tako nudil pomoč. Na žalost je zelo redek primer, da bi bil kmet absolvent kmetijske šole. V zvezi s tem je res treba po- te$ovfu Polno predlogov in pomislekov je bilo povedano na sestanku aktivistov mirenske občine 20. januarja na Mirni, na katerem so razpravljali o komunah. Po uvodnih besedah predsednika občinskega odbora SZDL Vlada Berceta in ne- sklenili kolektivnih pogodb. Bilo, ie tu41 voe urimerov, da privatni katerih pojasniLh podpredsed-obrtniki svojim, pomočnikom innika OLO Maksa Valcta, so navzoči aktivisti in Člani ljudskega odbora razpravljali o bodoči komuni. Nekateri aktivisti so predlagali, naj bi bil sedež komune na Mirni Ln naj bi se Trebnje priključilo tja. To so utemeljevali s tem, da imajo na Mirni nekaj industrije, medtem ko jo Trebnje nima. Prometni in 43 Cinkarna re1 TELEFONI: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 BRZOJAVNI NASLOV: CINKARNA CELJE METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE ŽELEZNIŠKA POSTAJA: Celje — industrijski tiri Cinkarne NASI PROIZVODI: Surovi cink — min 97.80«/« Zn Cinkov prah — 97.0 »/o Zn lolal Rafinirani cink — min 98,70 °/o Zn Fini cink — min 99,75"/« Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij ln formatov Cinkov) protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotlpljskc plnšče Offset plofiče Zveplena kislina 60* BA Cinkovo belilo — slati pečat — U»ll pfičat — zeleni pečat — rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid • surovi Natrijev sulfid • čisti Cinksulfat Natrijev slllkolfuorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramar In Svinčeni mlnlj 30u/« Svinčeni mlnij 32*/o Svinčena glajenka Cista Superfosfat Modra galica MetalU m m drugi razlogi, pa tudi središče bodoče trebanjske komune, ne govore za tako rešitev. Nekdo je predlagal, naj bi bila cela Mirenska dolina ena komuna. Pri taki rešitvi bi nastalo zelo resno vprašanje sedeža komune in ker ta predlog sega tudi v sosednji okraj, nima nobene resne osnove. Take predloge, ki se nanašajo na vključitev tudi krajev iz drugega okraja, je treba najodločnejše zavrniti, ker je to stvar edino prebivalcev dotičnih krajev samih. Sele na podlagi take odločitve bi lahko razpravljali o takem predlogu, prej pa nikakor ne. Večina aktivistov in ljudskih odbornikov se je na koncu razprave izrekla za priključitev v Trebnje, kar je tudi najbolj stvarno. Čeprav bodo o tem dokončno sklepali volivci, kaže, da se bo velika večina njih odločila za Trebnje. Nekoč je bil v našem bregu nad vasjo zelo velik brezov gozd. Ta gozd je izbral za domovanje divji mož. Čudno- se sliši, da je živel divji mož med brezami, vendar je bilo tako. Ta divji mož ni bil ne velikan ne strašen, ni bil grabežljivec. niti ni grdo gledal. Bil je čokat in oglat kot obtesana klada, v očeh pa mu je tlelo nekaj tem-nosivega, kot odraz samote. Njegovo Ime ni vzbujelo strahu neki, saj so o divjem možu v brezovju pripovedovali samo lepe reči. Pomladi, ko se cedi sladki sok iz brezovih debel, ga streže v svoje lopataste roke. \ Z njim umiva debla in veje, z dolgimi prsti pa razčesava dolgolase breze. Ko cveto mačice, piha v tanke veje mačic, da leti zlati prah na vse strani. Menda lete takrat čebele zlati prah lizat. Pticam vije gnezda ln jih pripenja med veje. Mlade ptice uči žvrgoleti, mravljam, ki omagajo pod bremenom, pomaga domov. Rad nabira gobe in jih suši v svojem kraljestvu. Tudi počasnim polžem in črno-žametastim krtom pomaga v jeseni spravljati hrano. Skratka, vsaki živalic! v svojem kraljestvu pomaga. Ne, njegovo ime ni vzbujalo groze ln strahu, v njegovem kraljestvu ni bilo krivice ne zla. Toda nekega dne je nastal prepir med živalmi. Na zemljo je kanila prva kaplja krvi. Divji mož je onemel motril prvo kapljo krivi v svojem kraljestvu, nato se je počasi sklonil, začrtal krog s palico okrog krvavega madeža in rekel: »Ta košček zemlje nd več moj.« Kaj se je zgodilo? Sovraštvo med živalmi se je širilo. Divji mož je začrtaval vedno nove kroge okrog krvavih madežev, tako da mu je nazadnje ostala V valjarnl uslii>m?«no valjamo Udi svinec, kositer In srebro »V« »V* »V» »V»'»V«]M »VI - GOSTINSKI TEČAJ Gostinska zbornica za okraj Novo mesto Je priredila in finančno podprla gostinski tečaj, ki je bil v zdravilišču Šmarješke toplice od 15.-—29. januarja. Tečaj je bil namenjen zlasti podeželskim gostilničarjem, da si pridobijo osnovno znanje o gostinstvu, čistoči ln kulturni postrežbi. Za tečaj je bilo veliko zanimanja In ga je obiskovalo 29 tečajnikov. Predavali so Ing. Hrček o kletarstvu. Milena Bučarjeva o higieni, Popovlčeva o hranoslovju in lepem vedenju, Henrik pa o strežbi ln poslovni tehniki. le še ruša zemlje, na kateri je sedel. Prvič v življenju mu je potekla sloza. Hotel si jo je otresti, a v tem trenutku je priletela osa in ga pičila v roko. Od bolesti in razočaranja se mu je spačil obraz in je vzkliknil: »Konec je!« Zdrvel je po brezovem gaju, zagledal se je v breze ter jih začel ruvati. Ves gozd je polomil in zmetal breze križem kražem. Ko je uničil ves brezov gaj je zbežal čez tri gore in čez tri vode in nihče ga ni več videl. Prišli so vaščani, naložili brezova debla in si z njimi ogradili vas. Odslej se ta vas imenuje Brezje. Lavrin K. Redna seja L0 M0 Kočevje 20. januarja je bila v Kočevju redna seja ljudskega odbora j mestne občine. Glavni predmet i seje je bila razprava o bodoči \ ureditvi kočevske komune. Kočevska komuna, ki bo največja na področju Kočevske, bo ime la močno gospodarsko zaledje, predvsem v Kočevju in okolici Na seji so sprejeli tudi sklep, da prevzame mestna občina v svojo oskrbo vse ceste in poti, ki peljejo do naselij in vasi na področja občine. zdraviti predlog o kmetijskih šolah, ki bo pripomogel k rešitvi problemov tudi pri nas. Poglejmo si nekatere stvari čisto konkretno. Uporaba umetnih gnojil je pri nas precej majhna, poleg tega pa še večkrat nepravilna in nesmotrna. Pogosto pravijo kmetje umetnim gnojilom »gips«, ne oziraje se na njih vrsto. Večkrat kupi kmet tisto umetno gnojilo, ki ga ima najbližja trgovina na zalogi, ga potrosi, ne da bi se o tem predhodno posvetoval, katero gnojilo potrebuje, kdaj in koliko. Tako pa trosi pšenici preveč dušika, da mu poleže, nato pa nerga nad gnojilom ali pa ga v bodoče celo opusti. Biti si moramo na jasnem o tem, da ne moremo nadomestiti zemlji s pridelkom odvzete hranilne snovi le z hlevskim gnojem, ki pa je pri nas večkrat borno pripravljen, temveč jih moremo nadomestiti le z umetnimi gnojili. Brez njihove uporabe si nI mogoče misliti maksimalnega pridelka in racionalnega gospodarstva. Predvsem moramo misliti na gnojenje s fosfornimi gnojili, to je nasfotizacijo, kajti prav teh soli je v naravnem gnoju malo, več pa je dušika, kalija in kalcija. Ako ni v zemlji dovolj fosforja, se rastlina ne more prav razvijati, postane neodporna proti rastlinskim boleznim in pozno dozori. Kakor s fosfornimi tako moramo gnojiti tudi z drugimi umetnimi gnojili, toda paziti moramo, da jih dajemo v pravilnem medsebojnem razmerju. Pridelek zavisi v vsakem primeru od tistega rastlini potrebnega elementa, ki ga je v zemlji najmanj, to se pravi, da se ob pomanjkanju fosforjevih soli, dušikove in kalijeve soli slabo izkoriščajo, so rastlinam manj dovzetna, zaradi tega je pridelek slab. Obratno pa je pridelek slab ob zadostni količini fosforjevih in pomanjkanju kalijevih in dušikovih soli. Glavno fosforjevo gnojilo je superfosfat, ki ima 16 — 18% v vodi fosforjeve kisline, zlasti pa je prikladen za žitarice. Nikoli ne bomo grešili, če damo pri žitaricah poudarka fosforju, ki se nahaja v naši zemlji v malih količinah. Predvsem nam bo za fosfor hvaležna ajda, ki ga ji moramo dati najmanj 200 kg na ha. Prav tako bi morali za dosego rednega pridelka redno gnojiti ozimne pšenice s fosfornimi gnojili in dodajati pred setvijo 250 kg superfosfata na ha. Skof Jože ODPRAVIMO SE TO . . . Lani smo dobili v Črnomlju javno stranišče, ki je precej stalo. Toda, če so že zgradili stranišie, bi moral nekdo skrbe'.: tudi za čiščenje. Tako kot je sedaj, res nikomur ne priporočamo. Malo več kulture pa bi morali pokazati tudi ti ti, ki se ga poslužujejo. M. Naročite se na tednik »DOLENJSKI LIST« Karočnina za CELO LETO Din 480, zo Inozemstvo din 900. Lahko jo plačujete četrtletno. -Novi naročniki: izpolnite spodnjo naročilnico in |o dajte na poŠto! -Tukaj odreJlte« DOPISNICA UPRAVI »DOLENJSKEGA LISTA« Nove mesto •••nI *r?flrjl 33 •DOLENJSKI LIST« Štev. t i so Ribnica, Velike Lašče, Bobrepolje, Sadražic in Loški notok res no Kočevskem? Zadnji dve leti so začeli pri-občevati Slov. poročevalec, Dolenjski list, pa tudi ljubljanski radio poročila od dopisnikov v Kočevju o dogodkih in delu v Ribniški dolini, Velikih Laščah, Dobrepoljah, Sodraž-ici, Loškem potoku in v vaseh, ki so na tem področju, kot da so ti kraji na Kočevskem. Dolenjski list piše v novoletni številki dne 31. dec. 1954 v uvodnem članku: » ... da ima številne bralce in prijatelje v Beli krajini, na Kočevskem in na področju novomeškega okraja.« Tudi vsi drugi članki v isti številki kažejo, kakor da je pojem Kočevske istoveten s površino in obsegom kočevskega okraja, saj je napisano črno na belem V čianku, v katerem piše o komunah v kočevskem okraju: »Druga komuna na Kočevskem bo s sedežem v Ribnici.« Naslov drugega članka v istem listu, v katerem so opisane vse gradnje, izvršene v vseh krajih in vaseh kočevskega okraja v letu 1954 se giasi: »Kočevska gradi«. V enakem smislu so pisani tudi dopisi iz Kočevja v Slov. poročevalcu: »Zadružništvo na Kočevskem« z dne 11. dec 1954 in »Na Kočevskem skrbijo za zdravo pitno vodo« — 28. dec- 1954, prav tako tudi poročilo v ljubljanskem radiu dne 3. avgusta 1954 v tujsko prometni oddaji, v katerem je poročevalec povedal: »Kočevska sega na severozahodu do Ljubljanskega barja in se njene meje skladajo z mejami kočevskega okraja.« Vključevanje Ribniške doline, I kratko: med Jasenco Velikih Lašč, Dobrepolj, Sodra-Žke, Loškega potoka itd. v pojem Kočevsko, je v zemljepisnem, zgodovinskem, dialektološ-kem in etnografskem oziru popolnoma napačno in zmotno. Poleg važnejših in večjih etnografskih skupin imamo pri nas še mnogo manjših skupin, imenovanih po manjših geografskih enotah, kjer prebivajo. Tako imamo v Sloveniji Kraševce, Bohinjce, Belokranjce, Prleke, Tolmince itd. Poleg zaključene zemljepisne enote morajo biti Še druge tehtne komponente jezikovne, etnografske, tradicionalne, predvsem pa psihološke, ki so bistvene taki posebni skupini. Ljudje, ki tvorijo tako posebno enoto, se morajo svojih skupnih posebnosti zavedati in morajo biti ponosni nanje. Obseg in pojem Kočevske Kočevsko ali Kočevska se je pet sto let imenovalo tisto ozemlje Dolenjske, kjer so več ali manj strnjeno prebivali Ko-čevarji, to je kočevski Nemci. Pri zadnji avstrijski upravni reformi leta 1854 je bilo kočevsko ozemlje razdeljeno med tri okraje: kočevskega, novomeškega in črnomeljskega. To ozemlje se je razprostiralo od Trav-Ijanske gore (Travljanski vrh 1061 m nad Čabrom) do Mavrle-na blizu Črnomlja (zračna črta je dolga 38 km) in od Jasence (vzpetost, ki loči Ribniško dolino od Kočevskega polja) doZdi-I hovega (zračna črta 22 km) ali Krajino, branko. med Rogom ln Belo in Ča- Nekaj zemljepisnih podatkov o Kočevski Kočevska leži na območju Dolenjskega Krasa ter ne predstavlja v svoji enoti nikake geografske enote. Vsa glavna podolja prehajajo brez kakih posebno izrazitih pregraj. Vzdolž teh podolij je kočevsko ozemlje lagodno prehodno, kar se je pokazalo tudi v časih, ko so vdirali Turki. Prečne zveze med posameznimi dolinami pa so zaradi relativno visokih slemen zelo otežkočene in zelo redke. Dolina Drage ima najlagodnejšo zvezo s Kočevjem po velikem ovinku skozi Loški potok. Vsi geografi, zgodovinarji, etnografi, jezikoslovci in pisatelji so soglasni, da je obsegal pojem Kočevsko ali Kočevska ozemlje med Jasenco in Belo krajino, med Rogom in Gote-riižkim Snežnikom (nekateri navajajo namesto Goteniškega Snežnika Čabranko) in nič več. Nekaj zgodovinskih podatkov Or.tenburžani so bili v trinajstem stoletju gospodarji Ribniškega gospodstva, ki je obsegalo na Dolenjskem vse ozemlje od Čušperka do Kolpe. Dobrepolj-ska kotlina in Ribniška dolina sta bili precej gosto naseljeni, drugo ozemlje pa bolj redko. Prebivalci Ribniške doline ln Dobrepolj so se preseljevali tudi na skoraj prazno ozemlje tja Pregled atletike v Movesti rasestas Zanimanje za atletiko je vladalo v Novem mestu že prefi drugo svetovno vojno, vendar zaradi neprimernih naprav nt moglo prav zaživeti. Tekmovali so na neurejeni Loki ob Krki. Po vojni so se začeli atleti zbirati na stadionu v Kandiji. Ilovnato nogometno igrišče Jim je postalo tekmovalna steza, pa tudi ostale naprave so bile neprimerne. Zanimanje za atletiko pa je kljub temu raslo in na treningih je bilo čedalje več mladine. Večja tekmovanja so bila takrat proti •Svobodi« iz Ljubljane in za »Masovni kup«. 1951 so naši atleti prvič nastopili v »Slovenski ligi« in se udeležili finalnega tekmovanja v Ljubljani. To leto smo v Novem mestu imeli tudi dvoboj z »Ucef« iz Kopra, naslednje pa smo 511 na gostovanje v Koper. Vsekakor je bilo to leto najbolj razgibano za nase atlete po osvoboditvi. Imel) smo lepo število sposobnih tekmovalcev obojega spola, ki so dosegli nekaj prav lepih rezultatov. Med moškimi tekmovalci so bili uspcSni Dolenc, Lenart, Rodij, Pate, Sferbenc ln brata Mlhelčlf, med tekmovalkami pa Knafljtčeva, Jeničeva ln Skedeljnova. Na žalost smo Imeli v naših vrstah večinoma srednješolce, ki so MOfKl! 100 m: Skufca »tanko 290 m: Žagar Ljubo 400 m: Krhln Miha 800 m: Petre Lojze 1000 m: Cujnik Peter loti'} m: Lenart Franc 3000 m: Lenart Franc 110 m zapreke: Žagar Ljubo 4X160 m: TVD Part., N. m. 4 X 400 m: TV0 Part., N. m.t Skok v višino: Smalc Toni SKok v daljino: Rodič Vinko TTOskok: Žagar Ljubo Skok s palico: Baudek Miro Met krogle: Dolenc Luka Met diska: Dolenc Luka Met kopja: Žagar Ljubo Peteroboj: Žagar Ljubo ŽENSKE: 60 m: Svetllčič Milena 100 m: Svetllčič Milena 200 m: Ferllč Simona 800 m: Jenič Marija Skok v višino: Svetllčič Milen. Skok v dalj.: Svetličič Milena Met krogle: Svetličič Milena Met diska: Knaflič Lenča Mer kopja: Svetličič Milena 4X100 m: TVD Part., N. m. po končanem študiju odšli v Ljubljano in tako nehali sodelovati v našem društvu. Kmalu smo pomnožili naše vrste z odličnim mnogobojcem Žagarjem in z mlado Svetličičevo, ki je pokazala velike sposobnosti pri skoku v višino. Vendar je zanimanje za atletiko začelo počasi popuščati. Težki pogoji za trening ln tekmovanje so odvračali mladino od atletike. Društvena uprava Je začela misliti na ureditev Loke ln jo lani tudi res dokončno uredila. Tako smo dali naši atletiki temelj za uspešno delovanje v prihodnosti. Zanimanje za atletiko se bo zdaj gotovo pomnožilo in vrste atletov se bodo okrepile z novimi močmi. Na novo urejeni Loki je bila lani prva večja prireditev — II. atletsko prvenstvo Dolenjske. V lestvici desetorice najboljših atletov Slovenije za leto 1954 vidimo tudi nekaj naših atletov — Svetličičevo, Ferličevo in Dolen ca. Svetličičeva je v teku na 60 m in v skoku v višino tretja v Sloveniji, med desetorico najboljših Jugoslovanskih atletov pa zavzema deveto oziroma deseto mesto. Poglejmo še najboljše rezultate, ki so Jih dosegli novomeški atleti po osvoboditvi: 11,5 Novo mesto 1951 24,7 Zagreb 1953 58,2 Piran 1951 2:11,2 Ljubljana 1951 2:57 Kočevje 1934 4:36,3 Novo mesto 1951 9:22,; Ljubljana 1950 18,0 Maribor 1952 50,8 Novo mesto 1954 4:03 Novo mesto 1951 1,63 Novo mesto 1954 6,01 Novo mesto 1951 12,27 Brežice 1956 2,70 Novo mesto 1934 11,83 Novo mesto 1954 3»,58 Piran 1951 G0,91 Zagreb 1952 2.661 Maribor 1952 8,0 Novo mesto 1951 13,1 , Ljubljana 1954 2»,1 Kočevje 1953 2:1 ! Novo mesto 1931 a 1,43 Ljubljana 1954 4,35 Novo mesto 1951 8,33 Kočevje 1953 29,07 Novo mesto 1931 21,38 Kočevje 1953 62.2 Kočevje 1953 Zanimivo bi bilo te rezultat« primerjati z Tezultatl atletov iz Kočevja in Črnomlja, nato pa objaviti najboljše rezultate Dolenjske. Upravičeno lahko trdimo, da je atletika na Dolenjskem v naših treh največjih središčih Partizana najbolj množična Športna panoga. J. Glonar SAH TURNIR ZA III. KATEGORIJO IN BRZOTURNIR ZA JANUAR V petek, £9. januarja, ob 19. uri se prične v Novem (mestu turnir za III. kategorijo. Pravico udeležbe imajo vsi IV.-kategorniki — člani SSJ. Isti dan ob 19.30 bo brzoturnlr za prvenstvo SO Novo mesto za januar. V nedeljo, 30. I., ob 9. url pa bo okrajno brzopotezno prvenstvo. SD Novo mesto do Kolpe In ustanovili več naselbin. Tempo slovenskega naseljeva-naj pa je bil zemljiškim gospodom prepočasen, zato so grofje Ortenburžani pred šest sto leta privedli zemljiške koloniste iz nemških dežel in jih naselili med slovenske starince. Tako je nastalo kolonizacijsko ozemlje, na katerem sta bila slovenski in nemški kmet obsojena na skupno življenje in trpljenje. Priseljeni Nemci so sekali drevje, redčili gozdove, osuševa-li močvirja in zgradili nekaj vasi, med temi tudi vas, ki je stala na ozemlju današnjega Kočevja okrog potoka Rinže na zemljišču, ki se je imenovalo Mo-oswald. Ker je imela lesene hiše, so jih slovenski sosedi imenovali koče. Na ta način je nastalo ime kraja. Slovenci so mu rekli Kočevje, Nemci pa Got-tschae, samim sebi so rekli Nemci Gottscheer (izgovori Go-čeer), Slovenci pa so ime prilagodili svojemu jeziku In priseljene Nemce imenovali Koče-varje, ozemlje pa, na katerem so prebivali Kočevsko ali Kočevska. Leta 1420 so dobili Kočevsko Celjski grofje. Friderik Celjski je zgradil v L 1422 — 1425 grad Fridrihštajn ln prebil tam medene tedne z Veroniko Dese-niško. Po smrti zadnjega Celjana Ilirika II., 1. 1456 so prešla vsa posestva Celjskih grofov pod oblast Habsburžanov. V 16. stoletju je Kočevska postala grofija, 1. 1791 pa vojvodina. Leta 1641 so dobili Kočevsko Auerspergi in jo obdržali do začetka druge svetovne vojne. Obseg kočevske vojvodine je bil čisto točno določen in omejen in je obsegal ozemlje, ki se ga je vedno imelo za Kočevsko, to je od Jasence do Bele krajine med Rogom in Čabranko. Ozemlje Ribniške doline, Velikih Lašč, Dobrepolj in Loškega potoka ni bilo nikdar jezikovno mešano. Tukaj so prebivali samo Slovenci in je bila gostota, prebivalstva razmeroma gosta. Ce se Je kdaj kak Koče-var naselil v teh krajih, se je takoj poslovenil. Pač pa so se Kočevarji širili proti Črnomlju in Novem mestu. F. A. Pred 50 leti so v Dolenjskih Toplicah ustanovili Bralno in pevsko društvo 5. februarja bo poteklo 50 let, kar so v Dol. Toplicah napredno misleči ljudje ustanovili Bralno in pevsko društvo, ki je navzlic oviram klerikalnih veljakov in farovza krepko raslo in postalo močno žarišče napredne miselnosti v tem koncu Dolenjske. Vpliv tega društva je b-il očiten vsa. leta, najbolj se je pa pokazal v naši ljudski revoluciji in osvobodilni borbi, ko so Toplice kot en mož stopile v vrsto borcev za svobodo in častno zaslužile svoj vzdevek: »partizanske Toplice«. Že po enem letu svojega obstoja (1906) si je bilo društvo omislilo svoj prapor. To zgodovinsko zanimivosti so Topličani v zadnji vojni dobro skrili, vendar je prapor italijanski okupator našel in ga verjetno uničil, ker ni ne duha ne sluha o njem. Naša slika kaže razvitje društvenega prapora 29. julija 19C6. To je bil dan veličastne ljudske manifestacije naprednih idej v. Dol. Toplicah. (Slika je last D. Gregorca.) ,:.x^^l%m^^^i^mis^Sz-- Ustanovniki In prvi člani odbora Bralnega in pevskega društva v Dol. Toplicah, ki še živijo. Stojijo (od leve proti desni): Lovro ZUPANC, Ignac TRSINA in Ivan SOBAR (zastavonoša). Sedita (od leve proti desni): Dragotin GRE-GORC, predsednik, Rudolf ZUPANC, blagajnik. ravijo 91-letni Dragošev oče Športni stadion na Loki 3. januarja letos je Ivan Drago! iz Gribelj pri Gradacu obhajal 91. rojstni dan in t svojo ženo 64-letn!co poroke. Ker ie to v našem kraju skoraj redka starost, bi človek mislil, da je imel ta očanec kdo ve kako ugodno in brezskrbno življenje, toda motil bi se. Dragošev oče je skozi vse svoje življe-nje trdo delal, da je mogel preživljati svojo številno družino. Ko smo ga za njegov rojstni dan obiskali, nam je pripovedoval, da je preživljal razna obdobja, ki so zahtevala veliko skrbi, trdega d«U in skromnosti, če se je hotel kolikor toliko gospodarsko obdržati in dočakati boljša leta. Vprašali smo ga, kdaj so bili za niega najtežji in kdaj_ najboljši časi. Odgovoril nara je takole: »Če hočem po pravici povedati, moram reči, da še nikoli ni bilo tako dobro, kot je sedaj«. V svojem odgovoru je dal naslednjo razlago: »V moji mladosti smo na kmetih le nekajkrat na leto videli bel kruh, ker je kmet moral pšenico prodati, da je lahko plačal davke in zadostil ostalim potrebam, ki pa so tudi bile dosti manjše kot so danes.« Povedal nam je tudi o številnih primerih, ko so posestva prišla na boben zaradi neplačanih davkov ali visokih oderuških obresti, ki jih skoraj ni bilo mogoče plačevati. »Ne skrajšujejo nam življenja sedanji časi, kakor se vi mlajši pritožujete, ampak razne ugodnosti, ki se iih človek Je prerad pos-lužuje, ga pomehkužijo in delajo mani odpornega proti težavam, ki ga v življenju spremljajo,« nam je dejal. Kar je bistveno za ohranitev zdravja, ie I zmernost in načelo praktičnosti, Tukaj odrežite> NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov; ime ln priimek: Pokttc: Kraj: Pošta: Časopis pošljite oa gornji naslov od dne naprej — Naročnino bom relno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — eelolemo vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velj» do mole plrmen« odpo-rtdi tista On« lastnoročni podpis česar se ie ta možakar vedno držal. Po njegovem je za ohranitev zdravja v glavnem primerna hrana, ki za zdravega in delovnega človeka ne mora biti preveč izbrana, nujno potreben pa je počitek in delo, ki človeka osvežuje in ne dopušča pri tem kakšnih fantazij. »Ne pri zdravniku, ampak v naravi je treba iskati zdravja,« nam je dejal. Dragošev oče, ki si ni nikdar ustvarjal umetnih potreb, se je v svojem življenju le trikrat srečal z zdravnikom in še tedaj enkrat zaradi zunanjih poškodb. Povedal nam je tudi, da je v svojih mladih letih kot krojaški pomočnik prehodil peš od Zagreba do Trsta ter od Zadra do Celovca in še JaLje. Kot vojak konjenik pa je prejezdil od Maribora do Budimpešte. Sedaj ne more zdoma nikamor več, toda brez dela tudi sedaj ne more biti. Od sovrstnikov, razen sestrične Ane, poročene Požek, ki je ravno toliko stara, nima v bližini nikogar več. Življenje bi sedaj, ko mu je oslabel sluh, bilo zanj pusto, Če ne bi imel žene, s katero prav zadovoljno živi že polnih 64 let. N. S. Pustimo pozimi otroke dovolj na zrak Ce hodiS pozimi po naših va- I tega veselja iz strahu za njego- seh, neredko zagledaš prltisnjen na šipo okna majčken otroški nosek in zvedave oči, uprte v snežno pokrajino okrog njegovega doma. Vse preveč ti otroci le izza oken opazujejo zimsko naravo, vse preveč se bojimo, da se nam bodo na zimskem zraku, na snegu in v mrzlem vetru prehladili. Ce smo otroka polagoma privajali na hladnejše vreme, ga v vsakem vremenu pustili vsaj kakšno uro na zrak, je gotovo toliko utrjen, da mu tudi zimski mraz ne more škoditi. Važno je seveda, da Je dovolj oblečen, zlasti pa suho in toplo obut. Spet pa ne smemo obleči otroka toliko, da bi se pod težkimi suknjami, plašči in šali v igri pre-potil in bi ga močnejši veter preplhal ter povzročil težji prehlad. Na zrak seveda ne bomo puščali otroka, pri katerem domnevamo, da je nekoliko bolan. Morda je otrokovo nerazpolo-ženje, glavobol, majhna vročina in podobno, le začetek kakšne težje bolezni in bi jo dodaten prehlad le še poslabšal. Niso na deželi tudi dojenčki pozimi mnogo, mnogo premalo na zraku? Mnogokje vse mrzle zimske mesece dojenčka ne nesejo in ne peljejo na prosto iz samega strahu, da bi se prehladi!. Ce damo dojenčka v voziček, mu najprej ogrejmo vložek in odejo, če je še posebno mrzlo, mu dajmo k nogam primerno topel termofor ali zagreto opeko. Tako ne bo nevarnosti, da bi se otrok na sprehodu pre-hladil in ga ne bo zazeblo, ker se ne giblje, njegova pljuča pa se bodo le temeljito naužila svežega zraka, ki je za njegovo zdravje,'rast in razvoj prav tolikega pomena kot hrana. Večjemu otroku Je v nepopisno veselje sankanje, drsanje in smučanje. Ne odrecimo mu vo zdravje. Pazimo le, da ne ostane zunaj tudi še takrat, ko ga je res že zazeblo in je nevarno, da dobi ozebline ali se prehladi, ko pa se vrne — često od kepanja, igranja v snegu, hoje v breg celo prav razgret — pazimo, da se prehitro ne ohladi in ne napije mrzle vode. Če se pre-obleče, počasi ohladi, odžeja pa s toplim čajem, mu je takšno zimsko popoldne ogromno koristilo. Prisluhnimo le njegovemu spanju: spal bo mirno, kot zdrav, utrujen, počitka potreben otrok. Kaj pa otroci, ki so preboleli kakšno težjo bolezen? Povpra-šajmo zdravnika, kdaj sme otrok zapustiti stanovanje in opoldne, če je sončno, popeljlmo aH ponesimo takega okrevanČka na zrak in dokler ga ne zazebe. smo lahko brez skrbi z njim zunaj. Popeljali ga ne bomo ven, če je veter ali padavine, v ostalem pa pazili, da bodo ušesa in glava dobro pokriti, usta pa da bo Imel zaprta. Otrok, ki Je v vsakem vremenu dovolj na svežem zraku, bo gotovo postal tako utrjen, da bo le redko bolan, po bolezni pa bo kaj hitro okreval. Dnevi, primerni za smučanje ln sankanje so letos zelo, zelo redko posejani. Vsaj tiste dni, ko Je zunaj res prava zima, naj otroci pridejo na svoj račun. Takrat pa odrasli ne bodimo tisti, ki bi pritiskali nosove na šipe in opazovali otroke: pojdimo z njimi v zimsko naravo in čudili se bomo, kako prijetno bo nJim In nam. z. g. PRED DESETIMI LETI SO BILI OBNOVLJENI SINDIKATI Se pred koncem vojne, od 23. do 25. januarja 1945, so se zbrali v osvobojenem Beogradu delegati iz vse države in obnovili močno delavsko organizacijo Sindikate, ki pa so dobili v novi družbeni ureditvi povsem drugo vlogo, kot so jo imeli prej in kot jo imajo v kapitalistični državni ureditvi. Nedvomno so Sindikati pri nas v teh desetih letih obstoja odigrali velikansko vlogo, prav ta> ko kot jo imajo še danes. NeraO' Sindikati so pri nas močna de-lavsko-usilužbenska organizacija, ki zajema približno vse ljudi v delovnem procesu. V dobi splošnega družbenega upravljanja v vseh panogah gospodarstva, je njihova vloga prav tako pomembna, kot je bila v času obnove in industrializacije. Ker je v naši družbeni ureditvi nosilec oblasti delavski razred, to jo prav tisti element, ki ga zajema ta organizacija, je vloga sindikatov v tem, da se bore za utr- goče je prešteti in preračunati ditev delavskega samoupravi Janja kot največje pridobitve delavskega razreda v zgodovini. Prav tako je njihova naloga prizadevanje za dvig socialistične zavesti, za dvig storilnosti, to J« za več dobrin, brez katerih nI višje življenjske ravni. Tako kot so naši Sindikati dali v teh dese- vse tiste prostovoljne delovne akcije, ki so jih organizirali Sindikati pri obnovi porušene domovine. Dalje njihov velik delež pri dviganju storilnosti, pri razvijanju Industrije, elektrifikaciji in podobnih naporih, da o neprecenljivi vlogi Sindi- ZA 300 DIN PREJME: VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE 5 KNJIG, 2REB PA MU LAHKO DOLOČI BOC\TO DARILO Člani SZDL - v januarju, MESECU DOLENJSKEGA LISTA, poskrbimo, da pride v sleherno hiSo nase glasilo: DOLENJSKI LIST! S tem bomo počastili tudi Jubilejno leto — 10-l*inico našega osvobojenja! katov pri Ideološko političnem izobraževanju ljudi v delovnem procesu niti ne govorimo. Sindikati so bili poleg naših ostalih organizacij prvi, ki so ši: vedno v boj, kadar je nastala težava v naši socialistični graditvi, In teh težav nI bilo malo. Nedvomno imajo prav Sindikati veliko zaslugo za ustvaritev pogojev, nB podlagi katerih smo lahko že leta 15)50 prišli k zgodovinskemu aktu, uvedbi delavskega samoupravljanja v vseh podjetjih. V Pakistan bomo Izvažali stroje Med našo državo ln Pakistanom je bil že lani sklenjen sporazum o trgovinski zamenjavi med obema državnm-i Ta je bil predviden v vrednosti 6 milijonov funtov v obeh smereh. Po Usti blaga, ki U sestavni del sporazuma, bode Štiri petino našega Izvoza v t< dr. avo predstavljali stroji med uvoženim blagom pa b< največ bombaža, ki RB potre hujemo za našo tekstilno in- duftritte tih letih svojega delovanja v novih družbenih pogojih neprecenljiv dele* socialistični graditvi pri nas, tako bodo prav gotovo dali svoj delež tudi pri nadaljnjih naporih za isto skupno stvar vseh naših delovnih ljudi. Iz Metlike V vaseh pri Metliki se ]o pred kratkim pojavila kokošja kuga. Najprej v vasi Zele-bej, kjer je pobrala pri nekaj .odarjih precej perutnine, potem pa tudi v drugih vaseh. Veterinar, ki je prišel tukoi v okužene vasi in ugotovil v /rok pogina številno perutnine, je cepil proti kugi kokoši v teh in sosednjih vaseh ter tako zavrl širjenje te nevarne bolezni. Kug« se je pojavila najprej pri neki hiši, kjer so imeli nekoliko dni prej svalim in so sorodniki in znanci med svatbenimi darili prinesli verjetno tudi to nevarno !vw/Mo bolezen. Prav bi bilo, da bi vsi kine lovu lei točno lipoltevtlJ navodila veteri« narja in tako pomagali zalta > ti koJeošjo kugo* fctev. i DOLENJSKI LIST Stran 5 Ljudski odbor mestne občine in kmetijska zadruga sta izkoristila letošnjo ugodno zi-ta.o za škropljenje sadnega drevja. Poškropili so že veliko drevja. Tudi večji del stroškov škropljenja sta prevzela ljudski odbor in kmetijska zadruga in zato le inanj-ii del stroškov krijejo sadje-rejci. Treba je poudariti, da sadje rejci kažejo dokaj razumevanja za to potrebno zaščitno akcijo, brez katere bi šlo vse sadno drevje po zlu. • V tistih vaseh, kjer veterinarji niso utegnili pregledati živino v Kmetijskem tednu, pri zviševanju pridelka dobre krme. Lačna živina res ne more dati velikega dohodka, so jo pregledali zadnji teden. BuSinja vas v Beli krajini Skozi našo vas je promet ko V kakem mestu. Sosednji Žužemberk ima glavni dovoz in odvoz skozi Buišinjo vas. Avtomobili vozijo z vso brzino in večkrat tudi ponoči- Razumljivo, da je med kokošmi precej žrtev. Nedavno je avto povozvl 6 kg težkega kopuna in ga čisto zdrobil- V nevarnosti so tudi otroci, ki se djč najraje igrajo na cesti in jih človek tudi ne more imeti zmeraj pred očmi. Naj bi oblast izdala uredbo, s kakšno brzino smejo voziti skozi vasi. kakor je to predpisano za mesta. Pri nas je še posebno nevarno, ker je cesta skozi vso vas vijugasta. Dokler ni uredbe, pa prosimo šoferje, naj bodo malo bolj obzirni, da ne bo prišlo do hujših nesreč. Vaščan nov sce Razveseljivo je, da pri tem pregledu niso ugotovili kake kužne bolezni. V kolikor so ugotovili jalovost pri kravah, ie ta izključno posledica podhranjenosti. Vse to ponovno dokazuje, da bo treba pričeti dvigati živinorejo pri izboljševanju lirmske osnove. o TO IN ONO IZ DOBRMCA V Dobrniču smo tudi lepo proslavili Novoletno jelko z novoletnim sejmom, obdaritvijo otrok in z igrico »Dedek Mraz prihaja«. Otroci so bili tudi pogoščeni. Prireditev bi bila še lepša, če bi ne bili z denarjem tako na kratko. V začetku leta se je pričel gospodinjski tečaj, ki je bil pred tem v Ambrusu. Prijav je bilo m Semlcia Pričel se je splošni izobraževalni tečaj. Poleg računstva in slovenskega jezika se dekleta uče še ročnih del, šivanja in krojenja, kar vse je današnji ženi zelo potrebno. Dobro bi bilo, da bi temu tečaju pridružili še razna strokovna predavanja iz kmetijstva, ki bi gotovo pritegnila tudi moško mladino ter odrasle. Taka predavanja bi morali imeti strokovnjaki iz Črnomlja, ker v Semiču ali okolici takih nimamo. Kdo je kriv ln kje je vzrok, se sprašujejo mnogi v Semiču, ker je TVD Partizan skoraj prenehal z delom. Koliko truda in napora, pa tudi denarja, je stalo ljubitelje telovadbe, da je društvo Partizan prišlo do lepe dvorane ter orodja. In koliko napora in časa je bilo treba, da je društvo v dveh letih obstoja doseglo že kar zavidljive uspehe. Sedaj pa je delo prenehalo. Od lanskega uspelega telovadnega nastopa ni bilo nobenih resnih vaj, razen za mladince. Članice, ki so po vojni prve nastopale v Beli krajini, so pokazale, kaj se da ob dobrem vaditelju telovadbe napraviti, pa tudi cici-bančki niso bili zadnji. Vzrok zastoja v Partizanu je bržkone v tem, ker je bila služ- beno premeščena v Črnomelj učiteljica telovadbe Anka Adle-šič. Zato je nujno, da pride v Semič čimprej dobra vaditeljska moč, s čimer bi se prav gotovo življenje v društvu Partizan spet oživilo. Telovadba ima v Semiču že svojo tradicijo, zato ne bi bilo prav, če ne bi s tp tradicijo nadaljevali še v večji meri. j. veliko, žal pa ni bilo mogoče vsem ustreči, ker je za obisk tečaja število določeno. Poleg rednih predavateljev predavajo tudi 3 učitelji dobrniške šole. Člani KUD so v režiji učitelja Pleskoviča zelo lepo zaigrali Meškovo dramo Mati. Sedaj pripravljajo Mladost pred sodiščem, pri kateri bodo sodelovali tudi nekateri dijaki, ki so doma na počitnicah. Režirala bo uči-teijiščnica Ivana Kuhelj. Želimo ji veliko uspeha pri tako odgovorni nalogi. Divjih prašičev je tudi pri nas dovolj. Smolič je pred kratkim podrl 84 kg težkega ščetinarja. Na sestanku članov SZDL je bil izvoljen nov odbor. Upamo, da bo bolj delaven kot dosedanji. Naj povemo še, da imamo tudi tečaj RK, ki ga vodi učiteljica Jožica Koščak. Stanko Kandijska postaja vpije po razširitvi Novice iz Malega Cirnika Tudi nam Cirničanom je Bred kratkim zasvetila luč. 'elo je sicer šlo počasi, pa smo le vztrajali, ker smo pri 1,5 km dolgi progi, t. j. od Jesenic preko Kregljevega mlina pa v našo vas vložili precej materiala in napora. Predvsem se moramo zali val iti naši ljudski oblasti, okrajnemu in občinskemu odboru za izdatno pomoč. Enako pohvalo zaslu- žijo tudi Čeh Franc, Kos Franc in Renato Ernest, ki so poleg velikega in požtrvovulnega dela spodbujali vaščane za to pomembno pridobitev. Manjka nam še industrijski tok. vendar upamo, da bomo tudi tega dobili v najkrajšem času. Z vso vnemo smo se sedaj lotili popravila plotov in delo nam gre kar dobro izpod rok. Feliks Tovorni promet na kandij-ski postaji se naglo veča iz leta v leto. Zlasti se je povečalo nakladanje kremenčevega peska, katerega naloiže na tej postaji dnevno 10 do 15 vagonov ali tudi več. Zaradi povečanega tovornega prometa je stanje na postaji skoraj nevzdržno in resno ovira osebni promet. Ker je nakladalni prostor kratek, velikokrat nakladajo vagone na samem pe-ronn. Pni tem je treba še poudariti, da se je tudi osebni promet na tej postaji, zlasti odkar je zgrajen leseni most čez Krko na Loki, znatno povečal. Vso jesen je bilo na prostoru okoli tovornega skladišča in postaje zaradi tega prevelikega prometa skoraj neprehodno blato, dokler niso pred dnevi prostor posuli z gramozom. Ni pričakovati, da se bo promet v bodoče zmanjšal, pač pa verjetno še povečal, rešitev je samo v razširitvi kolodvora, o čemer je bilo že dokaj raizprav, vendar se z delom še ni pričelo. Stanje kakršno je sedaj, nujno sili, da se postaja čimprej razširi. Zakaj se avtobus ne sme ustaviti v Kandiji? Odkar je bil uveden avtobusni promet, so se avtobusi, ki vozijo v tej smeri, ustavljali člane Prešernove družbe vpisujejo poverjeniki, vse knjigarne in uprava Prešernove družbe v Ljubljani, TomSičeva 9. -. . --j ~ . . — j--------i »""■'J«' tudi v Kandliji pri hotelu. Ta ko so lahko potniki iz tega dela mesta, to je Kandije, Grma, iz obeh oddelkov bolnišnice na desni strani Krke, kot tudi postaje Kandija in okoliških naselij, vstopali in izstopali tu in jim ni bilo treba hoditi nazaj v mesto ali iz mesta. Pred nedavnim je bil postanek avtobusa na tem kraju prepovedan, menda z utemeljitvijo, da se s postajanjem ovira promet. Enominutni postanek avtobusa nasproti dvorišča hotela Kandija, res ne more dosti ovirati prometa, ker cesta na tem kraju ni ozka, ljudem pa je s postaja-j njem veliko ustreženo. Morda i bi se le našla kaka sporazum- ŠOLSKO IN IZVENŠ0LSK0 IZOBRAŽEVANJE V ŠENTJERNEJU Blizu 700 članov šteje naša i na zelo lepa stavba, ki bo družina, o kateri bomo kratko j kmalu pod streho, za kar se poročali. Otroški vrtec, ki je j prizadeva režiser Franc Vodo-bil ustanovljen 1952, vzgaja ^0 pivec iz Šmalčje vasi. predšolskih otrok. Osnovna šo- Društvo za napredno gospo-la izobražuje v desetih oddel-i dimjstvo je dalo pobudo za tekih 355 učencev In učenk, niž- čaj ročnih del, ki ga redno ja gimnazija v 6 oddelkih 230 dijakov in dijakinj, ter vajeniška šola v treh oddelkih 73 vajencev in vajenk. Kakšni so bili uspehi v prvem polletju letos'na teh šolah? V osnovni šoli 13.5%, na nižji gimnaziji 65% lin na vajeniški šoli 90%. Šolski obisk je zelo dober, le na osnovni šoli ga moti nekaj izostankar-jev. Na gimnaziji je samo en tak. Starši in mladima se vedno bolj zavedajo, da brez izobrazbe ne prideš nikamor. Tega pa se vedno v večji meri zavedajo tudi odrasli. Nad 100 ljudi obiskuje tečaje angleščine, francoščine in nemščine, ki jih prireja SZDL, oziroma Ljudska univerza. Druga taka ustanova je Zimska gospodarska šola, katero obiskuje redno K> deklet in 25 mladincev, slednji dvakrat tedensko. To šolo vodi Anica Somrak. Naj tu s hvaležnostjo omenimo, da so pod njenim vodstvom in ob pomoči sluša-teljice Višje gospodarske šole tovarUuce Stane Faganellijeve, dekleta spekla dokajšnje količine raznega peciva za obdaritev otrok ob praznovanju novoletne jelke. Poleg domačih predavateljev prihajajo predavat tudi strokovnjaki iz Novega mesta, to je ing. Lojze Hrček, ing. Linzner ln Ing. Lovko, Kmetijski šoli je namenje- obiskuje 25 deklet, vodi pa predmetna učiteljica tovariši-ca Marinčeva, krojenje pa poučuje Anica Stemberger. Okr. cd bor RK pa je dal pobudo za zdravstveno prosvet- Ijevanje ženske mladine, ki ga prav tako vodi tovarišica Marinčeva. Obiskuje ga kar 76 deklet v dveh oddelkih. Dekleta rada in zelo redno prihajajo (celo iz Hrvaške gore, Ja-vorovice, Zameškega in drugod, in z zanimanjem sledijo poljudni razlagi. Na tem tečaju predava o splošni higieni če medicinska sestra Tončka Rošljeva, Anica Somrak pa predava o prehrani. C. na rešitev s tem, da bi se avtobus tudi za tako kratko dobo ustavljal ob skrajnem robu ceste na tej in oni strani, potniki pa izstopali in vstopali samo na desni strani avtobusa? Dopisujte % »Gusenjfkl Ust« MIMOGREDE Novomeške šance, nekoč eno zelo ljubkih sprehajališč, tik pod starim mestnim obzidjem, so postale ena najgrših mestnih ulic. 2e pred leti se je zrušil del še obstoječega mestnega obzidja, zob časa pa to obzidje, ta edini košček pravega mestnega zidu, nenehno kruši. Kljub temu, da smo prav s tega mesta o tem ie pisali, se nihče ne zmeni za popravilo tega kosa zidu. Pobalinstvo. Izložbene table okrajne lekarne na Cesti komandanta Staneta, ki so bile pred kratkim tja postavljene, so vse počečkane z barvastimi svinčniki. Vemo, da odrasli tega niso naredili, vemo pa, da bi dobro vzgojen otrok tega tudi ne naredil! Park in javno stranišče pa kup cevi in skladovnice drv, res ne gredo skupaj. Za poŠto je to. Kup cevi leži tam že nekaj let, komu v čast ne vem — na uporabo nikomur, ker so tam! Stranišča so tudi taka, talca kot so, nikakor ne sodijo tja. No, pa še smetarna in drva — vse to ustvarja »prekrasen« okvir še dokaj čednemu parku tam okoli. Le da park te »lepote« prav nič ne skriva, marveč prav nasprotno: še bolj bode v oči. -r- KOLESA KRADEJO KOT SRAKE Kraja koles se je silno razpasla. Tatvine te vrste počenjajo največkrat mladi fantje, pa tudi odrasli so med njimi. Varnostni organi imajo s tem obilo posla, pa tudi odkrijejo in spravijo pred sodišče marsikaterega tatu. Njihova izurjenost v odkrivanju kaznivih dejanj je iz dneva v dan večja in v glavnem odkrijejo vse storilce. 23-letni Jože Jordan iz Su-horja pri Dolenjskih Toplicah, ki je dobro uspevajoč privatni obrtnik, gotovo ni računal, da bodo miličniki iz Dol. Toplic tako hitro odkrili njegovo tatvino novega kolesa na škodo družinskega očeta J. P. iz Podturna. Ta je kupil kolo na obroke in bi ga tako tatvina še bolj prizadela. Jordan je smuknil kolo skrivaj, ga odpeljal na svoj dom ter zakopal v seno. Čeprav ga ni nihče videl pri tatvini, so ga miličniki kmalu izsledili. Kolo je J. P. dobil vrnjeno, Jordan pa bo dobil na sodišču za to nizkotno dejanje primerno nagrado. Slabo srečo je prinesel »sre-čolov« tudi Alojziju Okleščenu, iz Vršnih sel, ki je doma trdil, da je dobil kolo na srečolovu v Kranju. V resnici ga je ukradel v Ljubljani. Kaj nerad je ta svoj »dobitek« peljal na postajo MIZAR FRANC UDOVIČ - UMRL Nagle smrti je v Novem mestu umrl dobro znani mizarski mojster Franc Udovič. V četrtek, 20. januarja je proti večeru v svoji delavnici preizku&il brusilni stroj, ko mu je naenkrat postalo slabo. Komaj je legel, je bil že mrtev. Zadela ga je kap. Mojster Udovič je bil znan kot izredno tih in skromen človek, pa zelo dober mojster, ki je s svojim delom slovel daleč izven novomeškega okraja, saj je dobival številna naročila tudi od drugod, zlasti za stavbeno mizarstvo. Imel je zelo lepo urejeno delavnico z raznimi stroji, s katerimi je imel izredno veselje. Vedno in vedno je tičal v delavnici in V Velikem Gabru želi/o izobraževalnih tečajev Lansko zimo je pri nas lepo uspelo izobarževalno delo. Priredili smo kmetijski tečaj, ki je obsegal sadjarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Tečaj je trajal strnjeno tri dni. Podprla ga je kmetijska zadruga, ki je preskrbela udeležencem dva dnevna obroka hrane, da se ljudje niso razhajali na domove in s tem razbijali tečaja. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj od prvega do zadnjega dne nekateri niso odnehali, vsak dan je poslušalo predavanja 70 do 80 ljudi. To je precejšnja številka, če pomislimo, da so ljudje prihajali iz zelo oddaljenih vasi v slabem vremenu. S predavatelji, ki so bili strokovnjaki iz Novega mesta, so bili poslušalci zelo zadovoljni. Tudi letos si žele ljudje takih tečajev. Lanski tečajniki bi bili najbolj zadovoljni, da bi letos slišali kaj več o sad- vino-torej jarstvu, poljedelstvu, gradništvu, gozdarstvu, žele nadaljevanje lanskih tečajev, kar jim bo tudi ustreženo. Razveseljivo je. da se skoraj vsi gospodarji in gospodinje zanimajo za te kmetijske panoge. Vendar bo treba ustreči tudi dekletom in rrj.a-dim gospodinjam, ki si žele gospodinjske izobrazbe. Rade bi se izurile v kuhanju, šivanju, pospravljanju, pa tudi v ročnih delih. preizkušal ter izpopolnjeval stroje in sebe, kakor tudi svoje delovno osebje. Pokojni je bil predsednik in odbornik bivšega združenja mizarjev, kasneje odbornik bivšega Skupnega združenja obrtnikov, po ustanovitvi Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu pa nekaj časa tudi član njenega upravnega odbora. Pokojni Udovič je bil še obrtnik takozvanega starega kova, ki pa je kljub svojim letom budno spremljal vse spremembe v obrtništvu in prilagajal novim metodam svojo delavnico. Z veliko pridnostjo si je v Novem mestu postavil hišo in v njej uredil obširno delavnico. Najhuje ga je pač prizadelo nemško bombardiranje Novega mesta, ki mu je močno poškodovalo hišo, kar je spet z velikim trudom vsaj za silo popravil. Z mojstrom Udovičeni je legel v grob eden najstarejših novomeških mizarjev, tako po starosti, saj je bil 65 let star, kakor po letih samostojnega dela, saj je imel obrtno dovoljenje polnih 35 let. Kljub svoji tihi naravi, pa se je pokojni France le rad poveselil zlasti v družbi obrtnikov, ki $o ga imeli vsi radi. Priljubljenega mojstra smo pokopali v soboto, dne 22. januarja, ohranili pa ga bomo t v lepem spominu. - r - NOVOMEŠKI SMUČARJI ČAKAJO SNEG KINO Kino KRKA Novo mesto Od 28, do 31. Januarja: amerlćkl film Beneški tat. Od l. do 3. februarja: braziljskl film Razbojnik. Kino Črnomelj Od 27. do 30. januarja: Divji sever. 1. in 2. februarja: Skrivnost Jezera obsojencev. Od 3. do 6. februarja: Vedno tvoja. n, Kino LoSkl potok ln 30. januarja: Brce Gradac KUD »Oton Zupančič« je imel svoj občni zbor, ki naj bi po-iivel delo nekaterih skupin ln odpravil težave, s katerimi so Imeli opravka preteklo sezono. Delajo tudi na tem, da bi društvo imelo popust na železnici za gostovanja. POMOČ AMERIKE NAŠI DRŽAVI B. januarja je bil v Beogradu podpisan sporazum med vladama ZDA ln FLRJ, po katerem nam bo Amerika dobavila iz presežka »vojlh viškov 425.000 ton pSenice In za 10 mlljonov dolarjev bombaža. Dinarska vrednost pdenlce Je darilo Amerike nafti državi in bo po tem sporazumu denar porabljen za gradnjo cest v naši državi. Dobavo bombaža bomo plačali i oailm izvozom. Dežurna zdravniška služba Od 31. Januarja do 7. februarja ima dežurno zdravniško službo dr. Vodnik Miro. Dežurna zdra.ni\kn služba se začne ob 7. uit zjutraj in se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. uri zjutraj. Družbeni oklic Na podlagi navodil o prodaji stanovanjsiknh hI* splošnega ljudskega premoženja občinskih ljudskih odborov ter v zvezi z Uredbo o prodaji hi« SLP (Uradni Ust FLRJ št. 17-53) ln uredbe o dopolnitvi Uredbe o prodaji stanovanjski« hI« (Uradni list FLRJ št. 31-53) razpisuje občinski ljudski odbor Straža Javno dražbo za 1. februar 1B5B ob 8. uri v uradnih prostorih občinskega ljudskega odbora Straža, soba st. 2, za sledečo hlAo: 1. Vlbžna štev. 185 185 k. o. Gor.' Straža, parcelna številka 2BS, enodružinska hiša z manjšim gospodarskim poslopjem v vasi Sela St. 4. izklicna cena 2I8.0OO dinarjev. Kupec Je dolžan pred prleetkom dražbe položiti kavcijo v visini 10—20% Izklicne cene. Ostale informacije glede v razglasu navedenih hi« lahko dobijo lnf-resentl pri občinskem ljudskem odboru v Str a?! Sraza, dne 14. Januarja 1965. Da] *!tev. 3-1-55 TaJnUk: Ivan Franko 1. r. Preklic Podpisani Vavpič Ivan iz Hart-nje vasi 19 preklicujem, kar sem govoril zoper Jožef Alojza lz Ha-rinje vasi 11. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Vavplč Ivan. MALI OGLASI PRODAM črno hrastovo Jedilnico v stilu 1939. leta za cca 42.000 dinarjev. Naslov pri upravi lista 2VEPLO V KOSIH, mlečno kanto M litrov, čisto, prodam po nizki ceni, tudi zamen Jam za prehrano. Sušnik, LJubljana, Za-1 cv&K Ql 21* SPREJMEM VAJENCA za sedlarsko obrt. Nastop po dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Mlakar Ludvik, Stari trg p. Trebnje. PRODAM nllvo v bližini železniške postaje BrSlJln. Naslov v upravi lista. (!3) Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo Tojenlh 18 dečkov ln 10 deklic. Poročila sta s-*; Kulovec Franc, monter iz UrSnlh sel ln IvanuSlč Ana, bol ničarka Iz Novega mesta. — Umrl ie: t"'r>v1č Franc, mizar, 65 let, iz Novega mesta. Letošnja zima res nI naklonjena našim smučarjem. Pripravili so obširen program ln jih že skrbi, če ga bodo lahko uresničili. Smučke čakajo pripravljene, upajmo, da ne zaman in da nam bo zima le natrosila »bele opojnosti«. Pred dnevi bi se bil že moral pričeti pri Gospodični na Gorjancih smučarski tečaj okrajne zveze Partizana. Pa nI mogoče. Upajo, da bodo vendar še lahko organizirah kasneje kratek smučarski tečaj kot pripravo za tradicionalni »Gorjanski veleslalom«, za katerega je veliko zanimanja tudi med smučarji iz ostale Slovenije. Okrajno prvenstvo v patrolnem smučarskem teku bo v Trebnjem, v smuških skokih pa verjetno v Šentjerneju. Okrajni prvaki iz obeh tekmovanj bodo nastopili na republiškem prvenstvu Partizana, ki bo prihodnji mesec na Pohorju. Predvideno Je tudi prvenstvo Dolenjske v klasični in alpski kombinaciji. Tekmovanj bo torej dovolj, samo če bo čimprej nasuto snega, ki ga ljubitelji zimskih športov tako težko čakajo. LM v Dol. Toplice, kjer so mu med drugim še povedali, da bo pravo vrednost te dvomljive sreče ocenilo sodišče. V družbo ljubiteljev tujih koles spada tudi Jože Dolenc iz Dvora in Viktor Fifolt iz Dolenjega Polja pri Dol. Toplicah, ki sta se za tatvine koles že zagovarjala pred sodiščem. V kratkem se bo znašel pred sodiščem tudi 18-letni Ljubo Avguštin iz Rebri pri Drganjih selili, ker je v več »obrokih« ukradel razstavljeno kolo v Zdravilišču Dol. Toplice in ga znesel domov. To je storil, ko je bil v Zdravilišču dalj časa zaposlen pri gradnji kegljišča. Ob tej priložnosti je ukradel tudi nekaj elektromateriala. čeprav je kolo prepleskal in zamenjal krmilo, mu to ni koristilo. Spretnost organov javne vaT-nosti pri odkrivanju takih ali drugačnih tatvin in pa vedno strožje kazni za tatvine, bodo morda le vplivale na take nepridiprave in jim pregnale skomine po tuji lastnini. Prav pa je, da take nepoštenjakoviče poleg sodišča obsodi tudi javnost ter s prstom pokaže na nje kot nevarne družbene škodljivce. V. F. Z ukradenim železom je hotel gradili hišo M. iz Kota pri Semiču si gradi hišo in za to potrebuje gradbeni material. Da bi čim ceneje prišel do njega, se je dogovoril z dvema delavcema, z nekim F. in L.,ki delata na gradbišču Pionirja pri gradnji belokranjske Zelezolivarne, da mu bosta priskrbela poceni betonsko železo. To sta tudi storila in v dveh »obrokih«, to je 5. in 9. januarja ukradla skupno 700 kg betonskega železa. Tega sta po posrednikih »dobavila« M., za kar sta dobila vsak po 16.000 din, akr> ravno je železo vredno okoli 150.000 din. Kriminalistični organi so tatvino kmalu odkrili in lastnik, to je SGP Pionir je dobil vrnjeno vse železo, storilci in sodelavci pa se bodo za svoje nepošteno dejanje zagovarjali pred sodiščem. M Dva drzna zlikovca Dva mladoletnika iz okraja Bjelovar sta zavila v Belo krajino na nepoštene podvige. Eden od njiju je bil zaposlen pri gradnji ceste, drugi pa brez posla. Na vlaku ju je zalotil sprevodnik brez vozovnic, zato ju je na Otovcu postavil iz vlaka. Takoj nato sta se mlada nepridiprava odpravila na vlomilski pohod. V dobrih dveh urah sta vlomila kar v pet zidanic v Ručetni gori. Vlomila sta povsod s pomočjo sekire, železnega droga in krampa. Vrednost ukradenih stvari po zidanicah ni tako velika, pač pa je dokaj občutna škoda, ki sta jo povzročila z vlamlja-njem. Varnostni organi so šli takoj na delo, ko so zvedeli za to početje in že zvečer so imeli oba storilca v rokah. B: bilo dobro poizvedetl, kakšno vzgojo sta imela in kaj ju je napotilo na to spolzko pot ter ju temu primerno obsoditi ali odrediti v vzgojni zavod. M. •j? W v Črnomlju Od 8. do 22. Januarja so bile rojene tr! deklice m en deček. Poročili so se: Jujman Makstml-IJan, mehaničar iz Coiknega pri Tolminu In Planine Ana, fr'/rrkn Iz Svlbnlka. Sterk Peter, delavec Iz Kota ln Mnš'č Marija, delavka lz Sodevc. Li/povac Adam, delavec ll Cabra 1n SuštariMc Ana, delavka lz CenkvlSč. — Umrla sta: Kramartč Karol, železollvar, St let, lz Črnomlja. Vipavec Ivana, gospodinja, 42 let. 1z Trlbuč. Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden so rodile: Henlg-man Tončka iz Dol. Toplic — dečka. Bašelj Marija iz Gor. Kamenja — dečka. Matjašič Marija iz Curll pri Metliki — deklico. Gal Pepca iz Dolža — deklico. Bogovič Slavka iz Bršljina — deklico. Novćak Alojzija iz Kogočice pri Krškem — dečka. Hodlč Terezija lz Prečne — deklico. Grabnar Jožefa iz Jelševca pri Trebelnem — dečka. Judnic Anica iz Ljubljane — deklico. Saje Marija iz Gor. Praproč pri Vel. Loki — deklico. Grdisa Jožefa lz Črnomlja — dečka. Mum Marija lz Poljan pri Dol. Toplicah — dečka. PicelJ Gabrijela iz KaSče pri Semiču — dečka. Antončlč Dragica iz Praproč pri Šentjerneju — deklico. Vladeka Marta lz Kast, Karlovec — deklLco. Lesar Marija iz Brež pri Ribnici — dečka. Belko Pepca iz Črnomlja — deklico. Mohar Nada lz Blatnika pi i Semiču — dečka. Jančar Draga lz Ce.tče vasi — deklico. Tomlnec Zmaga lz Šentruperta — dečka. Logar Anica iz Zabukovja — dečka. Lok ar Anica iz Gorenje vasi pri Mokronogu — deklico. Sakslda Marija lz Dolža — d''(-k;\ 1'uv.iMi Kanj .7. Podtabora pri Vidmu — Dobrepo-IJe — deklico. JurSlč Ana lz Igle-nlka — deklico. PugelJ Julljana lz Drganjih sel —deklico. Vldetlč Anica Iz Stare lipe pri Vinici — dačka. Smole Anica lz Mlgolce pri Mirni — deklico. Rozman MarHa Iz Rake pri Krškem — dečka. Zupančič Marija lz Dol. Retja pri Vel. Laščah — deklico, B1->Ž15 Marica iz Žabje vasi — dečka. Markovlč Marica lz Gor. Gradišča pri Dol. Toplicah — deklico. Gr-movSek Frinčl#ka, 1z Vel. Loke — d*čka. Dim Marija Iz Brdjn pri Mirni — deklico, pernar Ana Iz Dobrnlča — dečka. Zeljko Tončka Iz Loke pri Črnomlju — deklico. šahovsko prvenstvo Kočevja V KOČEVJU Od 15. do 22. Januarja sta bila rojena 2 dečka Poročili so se: Pintar Franc, rudar ln Bohanec RMzabeta, delavka, oba lz Salke vasi. JakopovlČ Alo|u, tesar ln Ll-ber Mariju, gospodinja, oba Iz Kočevja. Umrl m nihče. RAZVESELITE SVOJCE V TUJINI Z »DOLENJSKIM LISTOM«! kotiček Službene vesti Vsa prostovoljna gasilska društva opozarjamo, da morajo imeti svoje redne letne občne zbore januarja ln rebruarja. Datum občnega zbora naj vsako društvo prijavi svojemu sektorskemu j>rvetj-niku in okrajni gasilski zvezi. Opozarjamo vsa društva, da prijavijo občni zbor tudi tajništvu za notranle zadeve. V Biltenu so navodila za izvedbo občnih zborov, po katerih se strogo ravnajte. Prepis zapisnika občnega zbora pošljite takoj okrajni gasilski 2vezl. 2. Vsa društva opozarjamo, da Je pričela v Novem mestu z delom mehanična delavnica AGRO-SERVIS, ki bo prevzemala v popravilo vse gasilsko orodje, mo-torke in avtomobile, AGROSER-VIS Ima na zalogi tudi gorivo Jn mazivo ter posamezne nadomestne dele. Za vsako popravilo se obračajte le na to delavnlo:). 3. Kljub opominu nam še danes rnnoso društev nI nakazalo dolžne članarine za leto 1954. Tak odnos je nepravilen, ker ;ma tudi zveza svoje obveznosti do Gasilske zveze LRS. Takim društvom, ki ne bodo v redu plačevala članarine, bo tudi zveza odklonila vsako pomoč on razdeljevanju mz-n^ca materiala Več društev dolguje tudi uprsvt Gasilskega vest-nlka naročnino za Gasilski vest-nlk. Blagajniki poskrbite, da bodo vsi d^lžn1 zneski poravnani do občnega zbora. 4. Zvwa 1ma na razpolago Se nekaj koledarjev za leto li)sn. vate re s! lahko nabavite. Društva naj takoj poSUelo tudi inventarne pole. Ako nimate teh obrazcev, si lih lahko nabavite v pisarni. OGZ Novo mesto Šahovsko prvenstvo Kočevja Za prvenstvo Kočevja igra 14 najboljših aahistov. Po uretjem kolu vodj. ing. Volk s 3 točkami, sledi mu Lisac z 2 točkama, po 1 točko pa imajo Klarič, Volk Peter, Verce, Mohar in Vrtič. V predtekmovanju je pa sodelovalo nad 100 šahlstov. Najprej so se pomerili brezkategorniki v Sestiih grupah, od teh po dve sekciji Rudnika in gimnazije. Cetrtokategorniki so igrali v dveh skupinah. III. kategorijo so dosegli Vovk. Verce, Kalabota, Plaveč, Paradič in Hočevar. Polfl-nalnega turnirja se Je udeležilo 13 tretjekategornifkov. Zmagal Je Klarič z 10 točkami, slede mu Safar (9 in pol), oba sta dosegla II kategorijo. 3—5 mesto s 7 in pol točk si delijo Vrtič, Mohar in Plenum dolenjskih Sahistov Se pred začetkom tekmovanja bo se bili zbrali delegati vseh dolenjskih šahovskih enot na posvet o letošnjih tekmovanjih in o raznih organizacijskih vprašanjih. Navzoč Je bil tudi zastopnik Šahovske zveze Slovenije tovariš Goi-Sič. ZedinlH so se, da bo letošnje prvenstvo Dolenjske v Črnomlju, od 13. februarja dalje. Mladinsko prvenstvo bo takoj po koncu šole, za žensko prvenstvo pa je premalo udeleženk. Lundeir, 6—7 mesto s 6 točk Sta zaseula Vovk Peter in Kaiabota, osmi je Verce (5 in pol točke) itd. Favorit turnirja in kandidat za II. kategorijo Veber Vinko ni dosegel pričakovanega uspeha; dobil je 4 partije, 4 izgubil, ostale je pa predal brez igianja in tako a 4 točkami dosegel šele 11 mesto. I. V. Brzoturnir v Črnomlju Šahovsko društvo je pred nastopom za Dolenjsko prvenstvo v Novem mestu imelo brzopotezno prvenstvo društva, ki je bilo obenem zadnja priprava za tekmovanje. Borbe so bile zelo zanimive. Kobler ni odigral zadnje partije, ker Je njegov nasprotnik »zginil«, in tako je prišel na prvo mesto. Najboljša sta bila Koblar in Klemene, oba sta dosegla po 8 in pol točke. Malerič in Prime sta zasedla tretje in četrto mesto s po 8 točk. Po 5 točk imata Hirujak ln Vetrih. Vlahovič je imel smolo ln si deli s Korelcem sedmo in osmo mesto. Vodja zadnje skupine je Verjanovič s 4 točkami. Turnir pa ni bil odigran do kraja in Ima vsak udeleženec še 3 partije. Dijaki niso nastopili, kar je krivo zlasti vodstvo Dijaškega doma, ki Jim noče bolj ustreči, kajti med dijaki je za šah zelo veliko zanimanja. T. Brzopotezni prvaki Dolenjske Ne pozabite, da )e vsak naročnik »Dolenlskeaa lista« zavarovan za primer 100*orfs?otne invalidnosti zaradi nezgode za 40.000 -fin, za pr!rner smrtne nesreče za 20.C00 din. 16. januarja so se v Novem mestu pomerili najboljši šahisti Dolenjske za brzopotezno prvenstvo. Šahovska zvtza Slovenije je darovala lep prehodni pokal za najboljšo ekipo, LOMO Novo mesto pa za najboljšega posameznika Prvenstva se Je udeležilo 12 ekip z okrog 70 igralci, od teh Jih Je 48 tekmovalo med posamezniki. V ekipnem prvenstvu Je s hudim naskokom ln brez pravega konkurenta zmagala prva ekipa SD Novo mesto v postavi Sila, Hof, Skerlj, Fink in dr. Golež. Kvalitetno so presegali ostale ekipe, kar se vidi lz hudega poraza dru-goplasiranega Crnomlla l, (4 ln pol : poli). Pokal je zasluženo ostal v Novem mestu. V ekipi Je Imel najboljši uspeh Fink na 4. deski, za njim Sila in Skerlj na 1. oziroma 3. deski. Črnomelj I. je začel z visokimi zmagami, ki so tudi pripomogle h končnemu vrstnemu redu do drugega mesta ored Kočevjem. Najboljši uspeh Cinomaljčanov Je lrr.el Kobler. Tretjeplaslrano Kočevje Je več obetalo. Inž. Volk Je po kvaliteti prekašal vse ostale člane ekipe. Druga ekipa SD Novo mesto je slabo flni*lrala. Vrstni red ekip: I. SD Novo mesto I. 45 ln pol. 2. SD Črno- melj I. 39 in pol, 3. SD Kočevje 38, 4. SD Novo mesto II. 33 in pol, 5 JLA II. 33. 6. JLA (Novo mesto) 33, 7. Stična 27 itd. Popoldne je bilo prvenstvo Dolenjske za posameznike. 48 sahistov Je bilo razdeljenih v 8 skupin. V finale so se plaslraU 4 No-vomeščani, po 2 pa iz Kočevja in JLA. V finalu je inž. Volk neusmiljeno kosil in pokosil vseh sedem nasprotnikov. V tolažiini skupini Je po vzoru inž. Volka ko-sid Kavšek lz Stične, ki Je tudi dosegel 100»/t. Vrstni red finala: 1. Inž. Volk (Kočevje) 7, 2. Sila (Novo mesto) 5, 3. Glavlčič (JLA) 5, 4. Hof (Novo mesto) 4 in pol, 5. Pehnec (JLA) 2 in pol, 6. Lisac (JLA) 2 Itd. V tolažllnl skupini 1e bil prvi Kavšek (Stična) 7, sledili so Fink fNovo mestol 5, Mohar (Kočevje) * ln pol, Klemene (Črnomelj) 4 itd. Ob zaključku Je predsednik SD Novo mesto Lojze Kastellc predal oba pokala ln izročil številne nagrade. Prireditelji se zahvaljujejo novomeškima podjetjema Pionirju in Novoteksu za denarno pomoč, ostalim pa za lepa darila. Turnir je Ml v Domu JLA in Je privabil precej gledalcev. Stran S Stev. i Maši trije okraji Kaj pove statistika Pravkar je Izšla zajetna knjiga: Krajevni leksikon ljudske republike Slovenije. To, izredno koristno in zanimivo delo vsebuje osnovne podatke o prebivalstvu, površini, šolstvu, zdravstvu, poštah itd., prinaša pa tudi abecedni imenik zaselkov in naselij. Številke so bolj zanimive kot mislimo, povedo in odkrijejo nam marsikaj, neglede na to, da je statistika nujno potrebna za vse panose dejavnosti; njen pomen ni samo teoretičen, ampak predvsem praktičen. Iz tega leksikona prinašamo nekaj zanimivih podatkov o naših treh okrajih: črnomaljskem, kočevskem in novomeškem (podatki so večinoma iz 1. 1952, toda spremembe, ki so v tem času nastale, so za celotno podobo nebistvene). KAKŠNA JE »KARAKTERISTIKA« ČRNOMALJSKEGA OKRAJA? Površina okraja Črnomelj oblega 597 km« (59.697 ha), ima 8 upravnih občin (po upr. razdelitvi od 19. IV. 1952), 66 katastrskih občin in 259 naselij. Prebivalcev šteje okraj 24.345 (11.062 moških, 13.283 žensk), gospodinjstev je 5667, hiš pa 4803. Poklici (glavni) so glede na celotno število prebivalcev razdeljeni takole: kmetov je 71.02V0, kmečkih delavcev 3,56°/o, drugih delavcev 11,18%», uslužbencev 6,56%», obrtnikov 3%. Zemlja kaže tole podobo (od celotne površine): njiv in vrtov je 15,53%»; sadovnjakov, vinogradov ln travnikov 6,44%; senožeti, pašniki 48,34%; gozdovi 26,13%; nerodovitni svet 3,54%. Prosvetne, zdravstvene in druge ustanove: 39 osnovnih šol, 6 niž. gim., 1 popolna, nižja glasbena šola, šola za učence v gospodarstvu in kmetijska šola. 3 sektorske ambulante, 1 zobna, 5 zdravstvenih postaj, 1 higienska, 1 protituberkulozni in 1 protivenerični dispanzer in 2 lekarni. Pošt je 11, žel. postaj 8. Črnomelj (področje mestne občine): 5031 prebivalcev, hiš 927, delavcev in nameščencev 41,32%, kmetov 49,21%. Metlika (področje mestne občine): 5660 prebivalcev, 1082 hiš, delavcev in nameščencev 22,15%, kmetov 70%. (Vidimo, da v stari Metliki prevladuje kmečki živelj, v industrijskem Črnomlju pa delavci in nameščenci.) NAD POLOVICO KOČEVSKEGA OKRAJA POKRIVAJO GOZDOVI Površina okraja Kočevje je 1185 km« (118.505 ha); ima 12 upravnih in 81 katastrskih občin ter 401 naselje. Prebivalcev šteje okraj 31.399 (14.309 moških, 17.090 žensk). Gospodinjstev ima 8178, hiš 6150. Poklici (glavni) kmetov 50,13%, kmečkih delavcev 3,70%», drugih delavcev 25,68%, uslužbencev 8,83% in obrtnikov 3,73%. Zemlja ima takle sestav: njiv .n vrtov 5,22%»; sadovnjakov, vinogradov ln travnikov 5,89%; senožeti, pašniki 30,04%; gozdovi 56,63%; nerodovitnega sveta 2,13%. Prosvetne, zdravstvene in druge ustanove: 39 osnovnih šol, 6 niž. gimnazij, 1 popolna, nižja glasbena šola in šola za učence v gospodarstvu. 3 sektorske, 1 obratno in 3 zobne ambulante, 7 zdravstvenih postaj, 2 zdravstveni sprejemni postaji, higiensko postajo, protituberkulozni in protivenerični dispanzer ter 2 lekarni. Pošt je 23, žel. postaj 9. Kočevje (območje mestne občine): 6114 prebivalcev, 960 hiš, delavcev in nameščencev 81%, kmetov 6,60%. Ostale tri največje občine so: Velike Lašče (5299 prebivalcev), Ribnica (4297 prebiv.), Videm-Dobrepolje (4189 prebivalcev). NOVOMEŠKI OKRAJ JE VELIK KOT KOČEVSKI, PREBIVALCEV PA IMA NAJVEČ Površina okraja Novo mesto je 11S1 km* (116.109 ha), ima 23 upravnih in 113 katastrskih občin ter 634 naselij. Prebivalcev šteje 66.651 (29.837 moških, 36.824 žensk). Gospodinjstev je 15.569, hiš pa 12. 724. Poklici (glavni): kmetov 65.71%, kmečkih delavcev 6,13%, drugih delavcev 12.56%, uslužbencev 7,23%, obrtnikov 2.50%. Zemlja po zemljiških kategorijah: njiv in vrtov 19,24%; in sadovnjakov, vinogradov travnikov 10,83%; senožeti, pašniki 17,54%»; gozdovi 48,90%; nerodovitni svet 3,47%. Prosvetne, zdravstvene in druge ustanove: Osnovnih šol je v okraju 59, nižjih gimnazij 8, popolna 1, učiteljišče 1, nižja glasbena šola 1, šole za učence v gospodarstvu 3, šola za učence v trgovini 1, poljedeljska šola 1. ZANIMIVOSTI — Ce v »Kruh, ljubezen in — fantazijo« paua.jo granate V italijanskem mestu An-cona so pred kratkim predvajali film: »Kruh, ljubezen, fantazija«. Med predvajanjem je v polno zasedeni dvorani kar naenkrat detonacija pretresla ozračje. Razpočile so se ročne granate, katere je vrgel v dvorano v duševni zmedenosti neki financar. Z balkona je vrgel v dvorano štiri ročne granate. V dvorani je nastala prava panika. Vse je drvelo proti izhodom in, ker so bombe še naprej pokale, se je panika še povečala. Dve ženski je eksplozija raztrgala, 40 ljudi je bilo ranjenih, med njimi ve- čina težko. Mnogo ljudi je bilo ranjenih zaradi panike, ko so jih bežeči dobesedno step-tali na tla. Sest takih poškodovancev je med drugim tudi ob eno oko. — Dvanajstletni materi so — dovolili poroko Najmlajši materi v Italiji, neki Ivani Gregorini, ki je konec lanskega novembra porodila dečka, je Vatikan dovolil, da se poroči z 19-letnim očetom svojega otroka. — V 26 letih 26 otrok Neka kmetica v Fort Kantu v Kanadi je nedavno tega porodila svojega šestindvajsetega otroka. Stara je 42 let, poročena pa 26 let. Točno vsako leto rodi enega. Zdravstvene ustanove: bolnišnica 1, oddelek za pljučne bolezni 1, sektorskih ambulant 5, zobne 3, šolske 2, poliklinika 1, zdravstvene postaje 3, higienski postaji 2, higienski zavod 1, dispanzerji 3 in lekarne 3. Pošt je 31, žel. postaj 16. Novo mesto (območje mestne občine): 5389 prebivalcev, 705 hiš, delavcev in nameščencev 17,10%, kmetov 6,40%. Največji občini v okraju sta Gotna vas (6863 prebiv.) in Šentjernej (6069 prebiv.). Zanimivo, da je novomeški okraj za 24 km* manjši od kočevskega, prebivalcev ima pa 35.262 več. INDUSTRIJA V VSEH TREH OKRAJIH JE SE NA SLABIH NOGAH O Industrijski zaostalosti teh treh dolenjskih okrajev, priča tudi število delavcev, kajti pod rubriko »drugi delavci«, ki jo ima leksikon, spadajo delavci v industriji. Tako ima črnomaljski okraj delavcev 11,18% od celotnega prebivalstva, kočevski 25,86%, novomeški pa 12,56%. Podatki so iz leta 1952, danes je stanje že nekoliko boljše. Veliko prizadevnost kaže zdravstvena služba, ki Je nekako enakomerno porazdeljena po vseh treh okrajih. Nujno pa sta potrebni bolnišnici v Kočevju in Črnomlju. Našteli smo seveda le nekaj osnovnih podatkov o sestavi naših treh okrajev. Kdor pa bo te številke prav prebral, bodo zaživele pred njim in mu povedale marsikaj. KTJLTTJHNI RAZGLEDNI K Nove izdaje »Mladinske knjige" Levstik: MARTIN KRPAN Ilustriral Tone Kralj V velikem formatu, na lepem papirju in tudi z lepimi velikimi črkami je izšla nova izdaja Martina Krpana, o kateri ni več moč reči kaj drugega, kot da je to najlepša slovenska povest, naša literarna umetnina, ki jo lahko mirne vesti postavimo v evropski literarni okvir in ki jo radi bero in jo bodo brali stari in mladi. Je to ljudska povest v najbolj žlahtnem pomenu besede, tako po klenem, živem ljudskem jeziku kot po naravnost dovršeni kompoziciji. Levstik je bil velik mož, toda v tej povesti je več kot samo velik mož — to je preblisk genija, ki je izšel iz ljudstva, naravnost iz osrčja njegove besede. Posebnost te nove izdaje so ilustracije Toneta Kralja, tiskane v barvah. Prvi je bil Krpana ilustriral Hinko Smrekar, drugi Lojze Perko (ta je, sam Notra-njec, vsekakor najbolje zadel notranjski lik Martina Krpana). Tema dvema se je sedaj pridružil še Kralj. O njegovi upodobitvi bi bilo moč marsikaj reči. Kraljev Krpan vsekakor ni tak, kakor si njegovo podobo zamislimo iz teksta, toda vsa kompozicija slik, to se pravi ilustracija zgodbe in dejanj v Krpanu, je izvrstna. Za to elegantno izdajo povesti našega klasika, Dolenjca Levstika, zasluži prizadevnost Mladinske založbe res pohvalo. Johanna Spyri: HEIDI Obširna, lepa, plemenita mladinska povest, ki jo bodo radi brali ne samo mladi bralci, čeprav je stara že pol stoletja. Napisala jo je Švicarka Spyri. Je to zgodba o deklici Heidi (Haidi), hribovskem dekletcu z zlatim srcem, ki s svojo dobroto, i i-strostjo in vedrino razveseljuje ljudi in živali in jo jc samo veselje nad lepotami narave, s svojim pogumom pa osrečuje ljudi okrog sebe. Razen nje se vtisnejo bralcu v spomin Ded s planine, slepa babica, pusta vzgojiteljica in ie drugi ljudje, med katerimi Heidi živi svojo sicer trpko, pa vendar tako sončno mladost. Mična vzgojna povest, ki naj ne manjka v nobeni ljudski knjižnici. Knjiga je ilustrirana in, kot vse izdaje »Mladinske knjige«, zelo lepo opremljena. Prevod Mete Severjeve je dober in živ. Karel Capek: DEVET POVESTI IN ENA Karel Capek (umrl 1941) spada med izredno zanimive češke pisatelje. Romanopisec, pravljičar, potopisec, dramatik itd. V slovenščini že imamo nekaj njffn-vil del. Še lani je Izšlo Vrtič-karjevo leto, sedaj pa smo dobili knjigo njegovih svojevrstnih pravljic. Res svojevrstnih, kakor nismo vajeni, da bi bile pravljice napisane. Capek sam pravi, da pravljica prvotno ni literatura, ampak pripovedovanje (tako jih babica pripoveduje otrokom). In Capek, mojster jezika in pripovedovanja, jih je povedal res na pravljični, hkrati pa sodobni način. V njegovih pravljicah ni nadnaravnih dogodkov, ne oseb, le način, kako pripoveduje naravne dogodke, daje tem povestim pravljični značaj. Vse so zgrajene na motivih stvarnega, vsakdanjega življenja, pa bodi to Velika mačja pravljica ali Velika policijska, Poštarska ali Velika doktorska pravljica in druge. V njih je mnogo humorja, modrosti in življenjske vedrine in so literarna »slaščica« zlasti «a odra slej le bralce. Eno od povesti je napisal pisateljev brat Jože Capek, tudi pisatelj in slikar. Ilustracije v knjigi so njegovo delo. Povesti je prevedel Fran Bradač, izšle pa so kot 20. knjiga zbirke »Sinjega galeba«. Jože Kranjc: NEVENKA IN SONCE (zbirka Mladi oder) Naše šole tolikokrat potrebujejo primernih prizorov in igric za razne prireditve, pa tudi kulturna društva za Novoletno jelko in podobno. S temi šestimi igricami za otroke si bodo map sikdaj lahko pomagali. Vse eno* dejanke so zelo lahko nprizoi* Ijive, bodi na odru ali kar t »olski sobi. Pet teh enodejank ie lahko igra tudi i lutkami, /učnimi in visečimi. »Živ blagoslov« okupacije na Dunaju Po podatkih ima mestna občina na Dunaju v oskrbi 2271 otrok, katerih očetje, seveda nezakonski, so vojaki zasedbe-nih armad. Od teh otrok je potomcev ameriških vojakov 1100, 649 jih ima ruske očete, 357 angleške in 156 francoske. Amerikanski vojaki imajo največ denarja, zato imajo verjetno tudi največji delež v teh »obrestih« okupacije. Duhovit izgovor Šoferja V ameriškem mestu Louis-villeu je bil Albert Rhodes obsojen na 100 dolarjev globe, ker je vozil avto v pijanem stanju, ko sta se z ženo vračal z veselice. Obsodili so ga navzlic njegovemu zatrjevanju, da ni pil na veselici nobene alkoholne pijače. Navajal pa je, da je njegova žena precej pila in on jo je par-krat poljubil. Po njegovem se je pri tem nalezel pijanosti. Veliko novoletno nagradno žrebanje DOLENJSKEGA LISTA se bliža. Pohitite z naročili. Plačajte naročnino, da boste vključeni v žrebanje 2reb bo razdelil med naročnike 50 lepih In vrednih nagrad. Prinašamo seznam. V prvo skupino pridejo naročniki, ki bodo do 10. februarja plačali CELOLETNO NAROČNINO, v drugo skupino naročniki, ki bodo imeli plačan list za p o I I e t a. ^ I. Skupina 1. radio 2. divan 3. 3 metre kamgarna za moško obleko j 4. 18 kg masti 5. 2 m drv 6. 1 voziček ?. 1 voziček 8. 500 komadov opeke 9. ženski gojzerji 10. 10 kg riža II. 5 litrov olja 12- 10 kg moke 13. 10 kg moke 14. 1 kozica 15. 1 moška srajca 16. 3 m flanele 17. keramika — 2 konja IS. drobilec za orehe 19. servis za kompot 20. 4 steklenice likerja 21. 1 moška srajca 22. 4 steklenice žganja 23. 1 moška srajca 24. Čokolada in 1 stek. likerja 25. celoletna naročnina Dolenjskega lista Tolažilni dobitki: 1. knjiga: Tisoč in ena noč r II. Skupina 1. 1 voziček 2. moški čevlji 3. 1 moška srajca 4. 1 koinbineža 5. 1 koinbineža 6. 1 moška srajca 7. 6 skodelic za kavo 8. 1 kuhalnik 9. 1 moška srajca 10. servis za vino 11. servis za liker 12. podstavek za sadje 15. garnit. škatel za kuhinjo 14. lesena galanterija 15. košara za perilo 16. lesena galanterija 17. 4 steklenice žganja 18. 4 steklenice pelinkovca 19. 1 trajna ondulacija 20. knjige 21. lesena galanlerija 22. 4 steklenice mali novca 23. 5 kg mila 24. i par nogavic in copate 25. polletna naročnina Dulenj-skega lista 2. knjiga: Svet humorja in satire 3. knjiga: Sedmi križ Žrebanje bo 19. februarja! Rok za poravnavo naročnine je podaljšan do 10. februarja! Klerikalizem tudi v Argentini izgublja tla V južnoameriški državi Argentini, kjer živi precej naših ljudi, je imel klerikalizem do nedavna velik vpliv na politično življenje države, sedaj pa kaže, da tudi v tej ^državi izgublja tla pod nogami. Sedanji državni poglavar Peron je zadnje čase pod vzel nekatere korake, da se vpliv katoliške cerkve omeji. Prepričal se je, da cerkvene oblasti izpodko-pavajo sedanji sistem in širijo v državi nezadovoljstvo. Proti-državno literaturo, ki se povečini tiska v župniščih na povelje katoliških duhovnikov, policija zapleni. Navzlic krčevitemu upiranju In protestiranju katolišitih hi-erarhov je argentinski parla- ment pred kratkim Izglasoval zakon, ki dovoljuje razporoke. Da imajo reakcionarni klerikalni krogi v Argentini še svoje nazadnjaške kremplje v raznih organih državnega aparata, čuti tudi Dolenjski list, k: se zelo težko prebije do svojih naročnikov v tej deželi, kateri ga težko čakajo. Nekateri naročniki ga sploh ne dobe, medtem ko ga dobivajo naročniki v drugih državah, še celo v Afriki, dokaj redno. Medsebojni obračun starčkov 84-letni Ezekiel Brown in 78» letni Mike Harper, oba iz mesta Coloračlo Sprins, sta se v razgovoru o kakovosti umetnega gnojila hudo sprla. Erown je z velikim samokresom petkrat ustrelil na Har-perja in mu odstrelil desno uho. Medtem ko je ponovno polnil samokres, je Harper skočil nanj, ga zgrabil za vrat in ga ugriznil v nos. Na policiji je Brovvn rekel, da mu je opešal vid, drugače bi Harper-ja gotovo zadel. Harper pe ja dal na zapisnik: »Umetno zobovje sem pustil doma, sicer bi moj nasprotnik lahko iskal svoj nos.« Po prerezu četvorčkl V južnoafriškem mestu Bar-beton je prišla v bolnišnico črnka Selima Mamba, da bi tu rodila. Porod je bil težak in zdravnik je moral napraviti cesarski rez. Ne malo se je nato začudil, ko je po tej operaciji Mamba rodila kar štiri otroke, od katerih je vsaj; tehtal nad 2 kg. Mati in otroci se počutijo čisto normalno. Mamba je že prej imela tri otroke. Predgrao ob Kolpi 17. januarja je dobila dvorana zadružnega doma nov kinoprojektor, težak 1500 kg. Kupila ga je občina Predgrad. Za to novo pridobitev je med občani, zlasti med mladino, veliko zanimanje. 16. januarja so šolski otroci v Starem trgu uprizorili v zadružnem domu igro »Mojca In živali,« ki jo je zrežirala učiteljica Sla-vica. Pri igri je sodelovala godba na pihala pod vodstvom Jožeta Smaljcelja. Dvorana je bila polna zadovoljnih gledalcev. J. Smaljcelj. st OKR am. BODI OG1E CASTt SPOSOJENO IZ »KEREMPUHA« »Tovariš sodnik, tožim tegale tipa, ker me je obrekoval v humorističnem listu!« »Kako to mislite? Saj ni imenoval nobenega imena.« Imena res ni, ampak on piše o malverzacijah, pa sem takoj uganil, da se to tiče mene, ki sem vendar zmerom poštenjak-« ZANESLJIVA MERA Huda in postavna Polona pride naročit za moža, ki pa je bolj možiček, srajco. Pa vpraša šivilja: »Kakšno številko ovratnika pa ima?« »Številko res ne vem,« pra-■vi Polona, »ampak moje roke njegov vrat natančno obseže-jo.« HITRA LJUBEZEN »Špela, kako dolgo pa si bila zaročena s Tinetom?« Oh, pa res ne vem; ravno takrat sem imela uro pri urar-ju.« TEŽKO UŽITNO Miklavž Cebuljček je fižol 3ct kuho dal namakat čez noč kar pod kap. Ponoči je v pis-ker zlezel močerad. Drugo jutro je Miklavž fižol lqpo pristavil, ga skuhal vn stresel v skledo. »Jezesta!« je potožil starec sosedu. »Veš, Tone, močerad je zlezel v pisker. Ko je bil fižol kuhan, je bil tudi močerad čisto razkuhan. Tako se mi je zagabiio, da sem fižol komaj dol spravil.« »Odkar smo sinku podarili klešče za luknjanje, ga sploh ni ve5 slišali.« Fran Levstik: JV^artin Krpan Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. »Oj tat sežgani!« pravijo vsi, ko to vidijo; še ^.esarju se je imenitno zdelo, da im-i takega hriuta pri hiši. Krpan ki je in. kuje, geni meh na vse kriplje t' naredi veliko reč, ki ni bila nobeno.;iu orožju podobna; imela ji največ ena'- M z mesaric j. Ko to izgotovi, gre na cesa: ki vrt in poseka mlado, košato lipo iznad kamnitne mize, kamor so hodili gospdda poleti hladit se. Cesar, ki mu je bil zmerom za petami, brž priteče in za pije: »Krpan! I kaj pa 4 delaš? Da te '>es op 'i! Ne veš, da cesarica rajši da vs; konje od hiže k?1 f to lipo od mize? Pa si jo posek 11 Ka' ^o pa zdaj?« Krpan z Vrha pa, ne da bi se bal, odgovori: »Kar je, to je. Zakaj mi pa niste druge pokazali, če se vam te tako smili? Kaj bo pa? Drevo je drvo! Jaz pa moram imeti los nalašč za svojo rabo, kakršnega v boju potrebujem.« Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila; pa vendar.jga^je^k^^c^Jsako bi. ■I izgovoril pred cesarico. Krp*n tedaj naredi naj- prvo toporišče mesarici, potem pa obseka pol sež-nja dolg ter na enem koncu jako debel kij pa gre pred cesarja: »Orožje imam, ali konja nimam. Saj menda se ne bova peš lasala?« Cesar, zastran lipe še zmerom nekoliko nevše-čen, pravi: »Pojdi pa vzemi konja, katerega hočeš. Saj vem, da le širokoustiš. Kdaj bom jaz papež v Rimu? Takrat, kadar boš ti zmogel velikana. Ce misJiš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za kaj, da bo imela moja država mir pred njim, ti pa veliko čast in slavo za njim!« Krpan je bil malo srdit, pa vendar jezo pogoltne in reče: »Kar se tiče Brdavsa, to ni igrača, kakor bi kdo z grma zapodil vrabca, ki se boji vsakega ocepka in kamna. Koliko junakov pa imate, da bi si upali nadenj? Zapomnite si, cesarost, kar sem obljubil, bom storil, čeprav ud jeze popokajo vsi obrekovalci, ki me mrazijo pri vas. Da bi le vsi ljudje vselej držali se svojih besedi tako, kakor se mislim jaz, ako me Bog ne udari, pa bi nihče ne vedel, kaj se pravi laž na zemlji! Toda svet je hudoben ter ne pomisli, da Bog je velik, človek majhen. Zdaj pa le pojte, greva, da ' ja i bereva. Nočem takega, da bi pod mojo te o h red velikanom pocenil na vse štiri noge, vam y^ sramoto, meni v sitnost. Dunajčani bi se *mrjai\ Vi pa rekli: poglejte ga, že konja mi je izpridil!« Ce**ar je kar obsteklel, ponlušaje modrort Martinovih ust, in potem gre i nji ti. Ko , lidet v konjak, povpraša: »Po čem bodeš k i rja poznal, je-li dober »M ne?« Kr.£an odgovori: »Po tem, da r>e ml nt bodal za rep čez pra;r potegoitU* Cesar pravi: »Le skusi! Ali daravno si, prekanjeni tat, storil mi dovolj sitnosti pred cesarico, svarim te, varuj se, da te kateri ne ubije; konji so iskri.« Martin Krpan pak izvleče prvega in zadnjega in vse druge čez prag; še celo tistega, ki ga je sam cesar jahal samo dvakrat v letu, namreč: o veliki noči pa o svetem telesu; to se je monda cesarju posebno pod nos pokadilo. Potem reče Krpan: »Tukaj ga nimate za moje sedlo! Pojdiva k drugim.« Cesar odgovori čemeren: »Ce niso ti zate, se moraš peš bojevati. Ti nisi pravdanski človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu takega, da bi ga ti, zago-vednež, ne izvlekel!« »Ta je pa že prazna!« pravi Krpan. >Jaz imam doma kobilico, katere ne izvleče nobeden vaših junakov, stavim svojo glavo, če ni drugače; da ne porekć Dunajčanje z Brdavsom vred, da lažem.« »Pa ni tista,« vpraša cesar, »ki si ž njo plesal po snegu?« »Tista, tista!« zavrne on. Cesar pa se razhudi, rekoč: »Zdaj pa že vidim, da si bebec ali pa mene delaš bebca! Varuj se me, Krpanel Moja roka je dolga.« Krpin r v smehu odgovori: »Ce je s tem etelja, pa vendar no seže velikanu Se celo do pasa ne, nikar že do brade, d^ bi ga malo oskubla in zla-sala. Ampak pustimo Šale takim ljudem v napotje, ki nimajo drugega dela, kakor da ž njimi dražijo svojega bližnjega; meniva oe rajši od davsa, ki še zdaj nosi glavo. Pošljite mi hitro ^o.ikoMlo;. Lpa nflj grem sam on jo. Toda postaj no Veni? - K bi mene več ne bilo nazaj?--Bogu je vse mogoč' Cesar, ko to sliši, urno pošlje na Vrh pi Krpanovo kobilico. Ko jo pripeljejo na Dunaj, Krpan reče: »Zdaj pa le vkup, dunajski junaki, kjer vas je še kaj! Moje kobilice, kakor je videti s-aba, vendar nihče ne potegne do praga, nikar že čez prag!« Skušali so jahači in konjarji in vsi ti. ti, ki so učeni, kako velja v strah prijeti konja, bodisi hvd aH t- K k, pa kobilice ni nihče prem:' ' z mesta; vsakega je vrgl na gnojno gomilo. Bes te lopi!« reče eden in drugi, »majhno kljus~, vel;ka moč!« — Prišel je čas boja z velikanom; bilo je rav 1 ? svetega Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico pa jezdi iz mesta na travnik, kjer se je Brdavs bojevanl. Martina je bilo čudno gledati: njegova kobilica je bila majhna, noge je imel velike, tako da so se skoraj po tleh za njim vlekle; na glavi je pa nosil star klobuk širokih krajev, na sebi pa debelo suknjo iz domače volne; vendar se nobenega ni bal; cel6 sam cesar ga je rad poslušul, kadar je 1 akšno pray. žaltavo razdrl. Ko ugleda Brdava jezdeca, svojega sovražnika, se začne s krohotom smejati in&eče: »Ali je to tisti »Krpan, ki so ga poklicali nadme tuko daleč, t .i z Vrha od Svete Trojice? Mar bi rajši ril ostal domi r.n i "čjo, da bi ne cvelil svojo siare matere,, ak^ jo Se Imaš, da bi no žalil svoje žene, ako ti jo je Bog r?-1. Pojdi ml izpred oči, da 11 . idel n< bom, pa le naglo, dokl"r mi je srce še usmiljen-. Ce :ne :grabj jeza, ležal boš na zemlji krvav, kakor jq nTn^.u^jev^sindn sta dnuijfliU