VKLJUČIMO SE V AKCIJO OČIŠČEVANJA
BELA IN ZELENA LJUBLJANA
V vseh Ijubljanskih občinah je stekla akcija očiščevanja Ljubljane, tako da bi glavno mesto republike postalo spet resnično »bela Ljubljana«, ki jo poznamo iz pesmic in pre-leklosti. Pobudo za akcijo je dal i/vršni svel mesta Ljub-Ijane in izdelal tudi podrobni program kako uresničiti osnaževalno akcijo mesta. Akcija mestnega izvršnega sveta je naletela na velik odziv in široko podporo v obči-nah. V občini Vič-Rudnik so že nanizali vrsto idej za ak-
cijo očiščevanja, pa čeprav bo formalno imenovana komi-sija za to akcijo šele v teh dneh.
Ali smo slabo vzgojeni?!
Kakšno je danes stanje v Ljubljani in občini? Dnevno se srečujemo na ulicah s takšnim okoljem, da v njem ni niti trohice sledu o kaki belini in čistoči, ki naj bi bila tudi mišljena / »belo Ljubljano«. V občini Vič-Rudnik ugo-tavljajo, da b6 potrcbno privzgajati predvsem odnos Ijudi do okolja in šele potem urejati tudi nekaiere povsem ma-terialne vidike. Vzgoja ljudi — od najmlajših do starejšili —- pa seveda ne more biti stvar tedna ali dveh, temveč daljše načrtne vseobsežne akcije. V tednih čiste Ljublja-ne, ki bodo sredi aprila, bo stekla akcija kampanjsko in bo šlo predvsem za odstranjevanje tega, kar je mogoče od-straniti iz okolja in ga torej očistiti. Potem tnoru ncnehno teči akcija vzgoje, da bi ostalo mesto trenutno vsaj na isti ravni, kot bo po kampanjskem čiščenju. Kasneje naj bi se ta položaj že izboljševal. Za izboljševanje pa je potrebna vzgoja!
Ce pogledamo okoli sebe, ugotavljamo na vsakem ko-raku nepotrcbno onesnaževanje, ki je rezullat predvsem pomanjkljive vzgoje vsch nas in malomarnosti. Del skrbi začistočookolja je tudi to, da ne mečemobafianiniholup-kov kjerkoli po cesti, temveč v koške, da žvečilni gutniji ne najdejo »svoje mesto« na vratih hiš, klopeh in kdo ve kje je še najti lepljivo maso. Skrb za čistočo pomeni tudi, da ne mečemo po tlch papirja in vseh drugih odpadkov. Sem sodi še odmetavanje najrazličnejših predmetov in odlaganje odslužene gospodinjske opreme sredi parkov. Polivinil vrečkc sodijo v koše za smeti in ne na drcvesa. Avtomobili, ki so »divjali« po naših cestah v časih »ranj-kega Franca Jožefa« ne sodijo na pločnike, saj tam ni av-tomobilsko pokopališče.
Če se ozremo na hodnike in veže nekaterih stare jših liiš v ibčini, ki mi y lasti družbcnega scktorja, nas kar sprelcti ob tem, kaj vse je moč videti. V lastni hiši tega seveda nihče ne trpi in pred svojim pragom v svoji sobi, hiš^hočc imeti vsak najlepše, drugod pa ... Čim ni moje, je \seeno kako je in ravno to je treba spreminjati z vzgojo!
Dvorišča tnestnih hiš in okoiice blokov so velikokrat pravcata 'opotarnica, v katere varnem zavetju živijo otrokom Ijubi glodalci iz Disneyevih risank — miši in njihovi večji sorodniki: podgane. V pogojih popolne neu-rejenosti in večkrat tudi umazanije imajo takšni glodalci seveda idealne pogoje za bohotenje svojega rodu, kljub vsem deratizacijam m lokalnim iztrebljevalskim akcijam.
ODPADKI — NAŠ OKRAS?
Prostori ob trgovinah in raznih drugih lokalih pa veže in prostori pred skladišči so največkrat odlični primeri za ponazoritev kaosa in neurejenosti. Skoraj ni trgovine, ki bi imela urejeno odlaganjc embalaže. Trgovci. ki bi mo-rali imeli smise! za urejenost in čistočo glede na poklic in glede na vzgojo v šoli, se vedejo prav nasprotno. O tem smo že pisali v pismih bralcev.
Potem je tu okolje pred mestnimi durmi. Ob ccstah vpadnicali in pri mestu ne manjka odpadkov na vsakem koraku. Div jih odlagališč je na tisoče. Okolica potokov in lepe jase, ki vabijo na piknike, so po vikendn podobne mestnemu smetišču. Gradaščica je ob levem bregu pri Dobrovi podohna hudourniku smeti, ki so ga nancsli izletniki. Vsakdo se zgrozi, ko vidi, kakšno opustošenje je na legalnih in divjih počivališčih, kjer je moč najti poleg celotne odslužene avtomobilske opreme tudi embalažo vseh tovarn ži\il in ostanke njihovih produktov.
K urejenemu okolju sodi tudi urejenost v podeželskem predelu občine. Na nekaterih kmetijah so očitno pozabili na pregovorno slovensko čistočo in urejenost in so kmečka dvorišča podohna razdejanju po bombnem na-
padu. O gozdovih, ki so polni odpadkov in svinjarijc, go-vorimo že lota.
Zelo pereč je problem odlagališč zunaj mesta. Tu ne mislimo na divja odlagališča, ki jih jc treba zapreti, tem-več na povscm legalna odlagališča, ki so večkrat nadloga za okolico in kljub vsem uradnim štampiljkam in legalno-sti neurejena do skrajnosti.
POBUDE IN AKCIJE SO!
Med urejevanje sodi uredite\ spomenikov in zgodovin-skih objektov. V Polhovem Gradcu so sc mladi začeli po govarjati, da bi v okviru te akcije prekrili dotnači grad z novimi strešniki, saj stara streha že marsikod pušča in je v veliki meri doslužila. To prispcva k videzu kraja.
Izredno veliko je mogoče urediti z dobro voljo, vzgoje-nostjo in pripravljenostjo Ijudi. Potrebno je pa tudi zago-tovili materialne in povsem objektivne pogoje. To pome-ni, da je treba legalna odlagališča in smetišča urcditi in bolje organizirati možnosti odlaganja na njili. Poskrbeti bi bilo potrcbno za odvoz smcti po mestu in mestnih pre-delih in to večjih kosov: različnih kosov pohištva in odslu-ženih štedilnikov itd. Vsc to sedaj ne odvažajo v okviru rednega odvoza smcti in zato zapeljejo Ijudje vse skupaj na najbližji travnik ali v najbližji gozd. Organizirati bi bilo treba reden tedenski odvoz takšnih velikih kosov.
Na parkiriščih bi morali urediti koške /a smeti. saj jih praviloma ni. Recimo na parkirnih urah bi bilo mogoče urediti koške za smeti, saj so tudi ta parkirišča večkrat »nastlana«. Koškov za smeti je premalo ob pločnikih, v parkih in premajhni so. Večkrat je \ideti prizor, ko je kup smeti pod in poleg koška. ker je le-ta poln do vrha.
Še bi bilo mogočc naštevali napake in ideje za njihovo odpravo. S programom se jih bo odbor v občini lotil na-črtno. Vsaka kraje\na skupnost ima specifične pogoje in mora akcijo prilagoditi tcmu. Vcrjetno bodo marsikod organizirali čiščenjc na brigadirski — prostovoljni način. Vključenili bo čim več Ijudi preko svetov KS in preko KK SZDL in otroci sc bodo vključcvali prcko šol. To bo uie-dilo oziroma izboljšalo obstoječe stanje, za čistejšo pri-hodnost in vzgojo pa bodo pripravili vrsto predavanj.
MILOVAN DIMITRIČ