Published and distributed under permit (No. 650) al Chicago, Illinoi«,bjr arder of the President, A. S. Burleson? WJ theAct of October 6, 1917, on file at tbe Poat Office «f ster General. T ^ii i V« i "AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 185a West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto,—Subscription Price $3.00 per year. Entered as second-class mater Oct. 20. 1919 the post office at Chicago, III., under the Act of March 3. 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25 iqi^. IZŠEL JE "KOLEDAR AVE MARIA" _ za leto 1922 In sicer letos izvanredno hitro, preje kakor kedaj preje, morda je eden izmed prvih koledarjev, ki so izšli za prihodnje leto. To je velik vspeh našega podjetja, katerega se bodo gotovo zveselili vsi naši prijatelji. Koledar je skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil lanski in ga krasi cela vrsta najrazličnejših slik. Vsebina njegova je izbrana kakor še nikdar preje. Te dni ga začnemo razpošiljati vsem našiin naročnikom. Upamo, da ga bodo vsi naši naročniki dobili najkasneje tekom štirinajst dni. Kjer imamo lokalnega zastopnika, ga bodo naročniki dobili pri njem. Kjer ni lokalnega zastopnika, ga bomo počasi, naselbino za naselbino pošiljali vsakemu naročniku posebej. Naročniki naj pazijo na to-le: da ga dobe letos VSI naročniki "Ave Maria", kajti plačajo zanj s povišano naročnino. To pa radi tega, ker s tem zmanjšamo delo zastopnikom in sebi. Za letošnje leto je za to naročnina na list "Ave Maria" s Koledarjem $3.00- Kedor bi ne bil toliko plačal, naj doplača sedaj, ko bode dobil koledar. Zanj velja Koledar samo 50c. Za nenaročnike, ki ga kupijo, stane letos 6oc, ker je skoraj še enkrat tako velik kakor je bil lanski, in bode toraj poštnina toliko več stala. Sedaj pa, rojaki, pridno sezite Po tej krasni knjigi! V ponos in veselje bo vsem katoliškim Slovencem v Ameriki! — S*alo nas je to delo res veliko truda, in veliko finančnih žrtev. Vendar smo vse storili z veseljem, da pokažemo naše priznanje prijateljem in dobrotnikom dobrega katoliškega ti-4ca, da njih sodelovanje ni. bilo zastonj. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjanjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja S evera's Regulator (Severjev Regulator). Ta regulator je blaiitno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. kf »o jim ptdvriene ženske. Cena $1.25. Na prodaj po vseh lekarnah. W. F SEVERA CO CEDAR RAPim^JOWA + + * * 4» * J 4- 4- 4- 4» 4« 4- 4- 4? 4- * 4? 4? 4? * 4- 4- 4» 4« * 4- 44,4-4?4?4'4'44?4?4'4'4«4'.3.4»4?4' Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. + T * t + / T Angelji varuhi. Mesec september je posvečen tudi angeljem varu-| honi. Angelji varuhi so od odraslih premalo, odločno i Premalo vpoštevani nebeški prebivavci. Mnogim so le I nekak bavbav za otroke, tedaj tudi njih praznik bolj pra-[ znik za otroke kot za odrasle, kakor sv. Miklavž. Tako t S(-' jim zdi. V resnici pa odločno ni tako. Odraščen človek prav tako potreben angelja varuha, kakor otrok, zato J^ njih praznik enako za odrasle kot za otroke. Sv. cerkev uči, oprta na sv. pismo, da je vsakemu človeku od trenutka, ko se lahko reče, da je, tedaj še predno zagleda ll'č sveta, pa do takrat, ko njegova duša zapusti telo, I lasten an gel j varili, da ga spremlja, čuva, varuje po '"»tih zemeljskega pregnanstva v nebeško domovino. Te 1Vsnice se odrasli mnogokrat premalo zavedajo in se ''udi tega tudi mnogokrat premalo brigajo za svojega ,lngelja varuha. Takim l>i svetoval, naj z menoj zasledujejo bojni metež, ki ga ima angelj varuh s hudobnim ('l,hoin za dušo svojega varovanca. Upam, da bodo potem ('ri'gače sodili vsak o svojem angelju varuhu. Ko je Hog pahnil vporne angelje z njih zlatih in- )oških tronov, in jih priklenil na ognjene peklenske sto- so ti vsplamteli sovraštva in maščevavnosti do njega "' Vsega, kar je z njim. Seve nasproti njemu je bila vsa Jiliovji jeza iu maščevavnost onemogla zaslepljenost in '"'^lepljena onemoglost. Drugače je bilo potem, ko je Bog sWaril človeka in ga povzdignil v nadnaravni slan, da ot tak v nebesih enkrat zasede mesta vpornih angel jev. Tega da bi človek, ki je po svoji naravi nižji od an-geljev, dobrih in hudobnih, enkrat zasedel njih mesta, oni v svoji brezmejni ošabosti in nevoščljivosti niso mogli in ne morejo mirno gledati. Z vso svojo, res peklensko zamišljeno zvijačo, so se vrgli na prva dva človeka, da tudi nju naščuvajo k vporu proti Bogu. Po božjem pripuščenju ne brez vspeha. Od takrat človeški otroci nimajo več miru pred hudobnimi angelji. Kot rjoveči levi hodijo okrog in iščejo, koga bi požrli. Ce sta naš praoče in pramati, ki sta bila vendarutrjenavdobrem, nasedla njih nakanam, koliko lažje delo bi imeli pri nas slabičih, ako bi dobri Bog ne bil posegel vmes in prekrižal toliko njih zlobnih načrtov, s tem. da je določil vsakemu človeku za ves čas njegovega bivanja na zemlji dobrega angelja za varuha, ki naj odbija srdite napade hudobnega in pripelje svojega varovanca k njemu, za katerega je vstvarjen. () ko l>i mogli s telesnimi i.črtii gledati strašne bojne prizore, ki se na neviden način odigravajo okrog vsakega izmej nas, od trenutka, ko stopi na pozorišče tega sveta, pa do trenutka, ko ga zopet zapusti! To vam je boj za življenje in smrt. Na eni strani pod spretnim vodstvom angelja varuha, ki vodi v boj vse dobro v človeku in zunaj človeka, na drugi strani pa pod prekanjenim poveljstvom Hudobnega duha, ki istotako pošilja na svojo fronto vse, kar je slabega v človeku in zunaj njega. Komaj se lahko reče, da je človek spočet, že zapoje njegov bojni rog za naskok. On dobro ve, da je namen imamo celo knjigo. Pa niso vse popisane, ni mogoče, ker človekov na zemlji Bogu čast dajati in ga za plačilo en- od dne do dne naraščajo. Tam bližu, kjer sem jaz clonia, krat v nebesih vživati. Eno bi raje preprečil kot drugoj doli ob zeleni Savi, stoji hiša, kjerjimjepredletj odneslo Zato si prizadeva mlado bitje če le mogoče še prej s enega otroka. Vsi so mislili, da ga tu ne bodo vč videli sveta spraviti, predno zagleda luč sveta in po sv. krstu živega. Vendar so ga še. Ko so ga vprašali, kako je mol postane pravi državljen božje države. Nepostavni raa- goče, da ni vtonil, je dejal: Majhen, lep fan- teri šepeta na uho: Nikar se ne daj ljudem v zobe, saj tek me je držal. Stariši niso kar nič dvojili, da gre za veš, da nimajo srca za tako mater!, S prstom bodo ka- čudežno rešitev po angelju varuhu. Dogodek so dah zali za teboj. Tvoja prihodnjost je za vedno uničena, naslikati. Podoba je še v mojem času visela v hiši. Ta- Znebi se ga, nihče ne bo vedel! Postavni materi ve. da ko angeli varuhi s podvojeno skrbjo čuvajo nad otroci, s tem ne more blizu. »Zato jo pa na drug način skuša 'v dobi, ko so jim najbolj podobni. pripraviti do tega. Kaj hočeš s tolikimi otroci, ji prigo- Boj mej angeljem varuhom in hudobnim duhom po- varja, kako jih boš pa v teh hudih časih oblekla, pre- staja tem srditeiši, čim bolj se otrok zaveda samega se' živela in k poštenemu kruhu spravila? Le boš imela cel be in spoznava dobro in hudo. Ta pomladna doba je čas kup otrok, te nikjer ne bodo marali v stanovanje. Sicer setve in saditve za oba. Hudobni duh vse mobilizira kar pa to ni več moderno. Mater z veliko družino ima da- 7 njim čuti, da bi mu pomagalo sejati ljuliko v deviško našnji svet za nerodno in omejeno, ki si ne zna pomaga- zemljo mladega srca. Zdai sam tako sladko prigovarja ti. Pa recite, če bi se ta hudič ne kosal lahko z onim r.jih za dobro in slabo tako sprejemljivemu srcu in g1 v raju! Koliko mater, nepostavnih in postavnih, mu na- skuša pri korenini zastrupiti. Zdaj se skrije za kake?«"1 sede. A še mnogo več bi jih bilo, če bi angelji varuhi drugega, kar pač misli, da mu bolje in preje vspelo. T11 tako skrbno ne čuli ob kali mladega življenja. Sove za se posluži starišcv samih, da z mejsebojnim prepirom, lase nobene matere ne vlečeje od greha proč, pač pa jim kletvijo, neprimernim govorjenjem, otroku vbijaio k<> sami, po vesti in morda še po kaki vestni duši ljubezni- maj zbujeni čut za dobro in lepo. Ondi pošlje v boj vo govorijo na srce: Nikar, nimaš pravice, nedolžen je, mlado, nedolžni - dušo pokvarjeno guvernanto, sprijene!?8 nedolžnemu vzeti življenje, pa naj se ga tudi še ne zave- tovariša, tovarišico, brezvestnega učitelja, učiteljico. K"' da, je umor! A ne samo umor telesa, ampak tudi duše. liko jih na ta način zgodaj spravi na široko cesto pogube. Duša tega, ako to storiš, ne bo nikdar gledala Koga. ki je nikoli več ne zapuste. \ še neprimerno več bi bil" A on jo bo tirjal iz tvoje roke. Ali ne bo že odgovornost takih nedolžnih žrtev, če hi angelji varuhi ne čuli ob nez- za tvojo lastno dušo zadosti velika? In ti hočeš vzeti nem cvetju. Tudi ti v tej dobi mobilizirajo vse, kar i"ia na svoj račun še drugo dušo. Premisli vendar, predno si kaj čuta za dobro in lepo: stariše, brate, sestre. soro<-' sama vtisneš pečat dvojne morivke! O marsikatero nila- nike, zgledne tovariše in tovarišico. dobre učitelje in ud' do življenje so angelji varuhi na ta način rešili. teljice pridigarje, katehete, spovednike, da pasejo devis* Ako se hudobnemu duhu ni posrečilo v kali zaduši- ko njivo njih src /. zdravim, čistim semenom, ter jim i'"' ti nove božje stvariceinjekljubvsem njegovim nakanam magajo varovati bujno mlado rast. in nežno cvetje pre" zagledala luč sveta ter bila oprana v Jagnjetovi Krvi. slano. Angeljem varuhom in njih pomočnikom se imam" jo skuša vsaj prej spraviti s poti, predno se zave svojega zahvaliti, da imamo še mnogo pridnih, nedolžnih otrok namena na zemlji in začne sklepati ročice k molitvi. Tu deloma pravih angeljev, ki se naše edino upanje z!l' se posluži matere same, da premalo pazi na otroka, prihodnjost. \ngelji varuhi so, ki kličejo starišem p" bolj na svinje in kar ima še v hlevu kot nanj. Koliko njih vestj v spomin strugo dolžnost, da vzgoje svoj' otrok radi tega konec vzame. Sami so srečni, ker pri- otroke za Boga, ki bo enkrat od njih glede tega tir)'1 dejo mej angelje, kar hudobnega duha se-veda boli, A 011 strog račun rekoč: Kje so listi, ki sem jih vama d:"' je v sili tudi z muhami zadovoljen, kakor pravimo. Če Angelji varuhi so, ki skrbe za to, da tisti, ki imajo z ne more več doseči, je vesel, ako Bogu kak očenaš :T roci opraviti ne pozabijo, kar pravi Gospod: "Gleite. <''' kako drugo dobro delo, ki bi ga otrok pozneje stori! ne zaničujete, to je pohujšujete, katerega teh malih. ^ odje. Tam dobi zaveznico v kaki zanikerni otroški var- povem vam, da njih angelji v nebesih vednogledajoob'"- hinji, ki pusti otroka m gre kaj večjega iskat. Otrok se je mojega očeta, ki ie v nebesih!" I11 še strašnejših bes mej tem prebrne in zaduši, ali kam pade, da ima zadosti. c!i: "Kdor pa pohujša enega teli malih, ki v me veruje)"' Zopet ima vrag malo zadoščenja in veselja. Pa še več bi mu bilo bolje, da se mu obesi mlinski kamen na v,,|t bi ga imel, ko bi mu angelji varuhi teh malih ne prekri- in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu radi P_. zavali računov. Otrok ima dva angelja varuha pravimo, hujšanja!" Komu te besede zvene na uho, in an£e'' In ne pravimo zastonj. Pri njih je to varstvo pogostokrat varuhi že skrbe za (o, da mu. če je le količkaj dostop^1' tako očitno, da smemo po vsej pravici govoriti o č <!■ 1- 1872 je bil izgnan iz Nemčije re. učenjak, mož skušnje i-'iiel j,, kratek nagovor. Med drugim rekel sledeče: "Marijanska kon-^l('gaeija je versko društvo, sladko-otožno razpoloženje spomini na oni raj, ki ga j(' naš praoče zajede!, sv. Frančišek 1,:1 vsaj en košček nazaj pridobil. K1'*1 da samo zase, a zgled nam je dal' da je tudi nam odprta pot do njeg?-Spomini na ta izgubljeni raj rode, še večje domotožje, kot spomini nr izgubljeni planinski raj. Vezi, ki vežejo na lepe domače kraje v teku let, popuste, če se popolnoma ne potrgajo. Vezj pa, ki nas vežejo na izgubljeni raj nekaljene sreče in veselja, se ne pretrgajo in se ne bodo, dokler bo to vedno nemirno in ne-pokojno srce bilo v naših prsih. Koga bi ne objelo to sladko do-rnotožje. če pogleda v košček zemeljskega raja, ki si ga je Frančišek zopet osvojil. Poglejmo doli na hele umbrijske ceste. Berača vidimo na njej. Kaj druzega more biti človek, ki bosonog, v revni zašiti halji, s torbo, brez palice, koraka p<> prašni, razbeljeni cesti, zdaj zamišljen, zdaj na videz sam s seboj govoreč. Da berač je. a svoje vrste berač! Že to, kar ima na sebi. ni njegovo, noče, da bi se imenovalo njegovo. Tako vbogega berača kakor on ni premogla takratna Italija. A tudi tako bogatega ne. Iz ljubezni do njega, ki je za nas ubog postal, ko je bil bogat, se je tudi 011, bogatega trgovca sin, prostovoljno Poročil z vboštvom, tako. da se je odrekel lastninski pravici do zadnjega centesima in najslabše cape. Toda pod to ponošeno, izprošetio haljo S(> bila skrita nebesa, ki jih noben bogatin takratne Italije ni imel. Ne zato, ker se je vsemu odpovedal, to J(" storil tudi modroslovec Krat, am-P;ik zato, ker je sledil prostovoljno vhogemu Gospodu, je postal že tu stokrat bogat, kakor je Gospod tistim obljubil, ki iz ljubezni do njc-Ka vse zapusti*. In ker _ izniči navad n'h človeških otrok ni nihče pred "jim in nihče za njim tako temeljito obračunal s svetom in vsem poletnim, ter se nihče ni tako tesno «klenil svojega vbogega Gospoda. llu'i nj nihče tako bogat postal kot °n- Kamor je prišel, v mrtvo nara-0, ali mej svoje v svet zaverovane r°jake, se je zdelo, da nosi rajsko l)0nilad s seboj. Obpotne cvetlice so r.idovedno dvigale svoje pisane gla-Vlce- gledale čudovitega moža, pričakovale njegovemu samogovoru " 'jubezni božji in vprašanje šcpe-u'e druga drugi: Je li to sin greš-nega Adama? Nobeden njegovih o tr"k nam ni bil do sedaj tako na- klonjen. kot 011. Vsi so nam neusmiljeno sekali glavice in nas zlorabljali v svoje sebične namene. Frančišek nam je pa tako dober. Tako ljubeče boža naša lica, posluša našo tiho pesem stvarniku in poje z nami. C) to ni sin grešnega Adama, našega vpornega kralja! Ptičkom in zajčkom in srnicam, katerih eni so večji junaki v perutih in nogah kot drugi, ko je treba bežati, se ni nikamor mudilo, ko ie 011 st.-pihal po strmj poti na svojo Alvernijo, kakor bi vedeli, da so pred njim varni. Morda ga je kak kričavi vrabič. ta predrzni pocestni roparček, videl, kako se je sklonil k vhogemu črviču, ki se je počasi kopal skozi prah na drugo stran pota, da ga reši pretečega pogina. Morebiti ga je slišal, kako 11111 je ljubeče dejal: Čaj ti, vbogi bratec moj, tj bom jaz pomagal, da boš prej iz nevarnosti, ga lepo prijel, kakor se za božjo stvarico spodobi, in ga na-' lahno položil na drugo stran pota. Res kaj velja, če ni ta oprezni roparček vsega tega videl in slišal, ter hitro odfrfotal naprej povedat: Nič strahu, ta je z nami, če še nobeden doslej. Že črv, ki mu jaz brez '.1 smiljcnja vrat zavijem, kjer ga dobim. je njemu bratec in bratovsko z njim ravna, pa 11111 111 i ne bomo, ki •smo drugačni bratje in sestre! Res ga je vse počakalo in se drenjalo o-krog njega, kakor otroci okrog mamice, ako vedo. da ima kaj sladkega pri sebi. In Frančišek je imel za vsako teh božjih stvaric sladko besedo, tako polno ljubezni, da so jo te živalioe čutile in vsaka v svojem jeziku klicale za njim: Brat Frančišek, kako si ti dober, pridi skoraj spet k nam, od vseh preganjanim sirotam. Pridem, pridem, bratci in sestrice, jim je zagotavljal s svojim od ljubezni prepojenim glasom in nadaljeval svojo pot v alvernijsko samoto. Njegovi rojaki so v začetku po-tuilovavno zrli za nekdaj razkošno oblečenim veseljakom in zmajevali z glavami, češ, revček, zavrelo mu je! A ko so videli njegov jasnj o-braz, tako poln rajskega miru, ka- kor nikdar prej, ko so culi njegov iz globine dobrohotnega srca prihajajoči pozdrav: Gospod naj ti da svoj mir, so se jim začele oči odpirati. Sami pri sebi so jeli razmišljati, niso' li večji norci kot Frančišek. On pije mir in srečo iz vira, mej tem ko se sami ob svetnih mlakužah drenjajo in prerivajo, da pridejo na vrsto. In čem bolj pijejo, tembolj so žejni, kakor bi pilj morsko vodo. Trumo-ma so začeli prihajati k Frančišku s prošnjo, naj tudi nje pripelje k živemu studencu, izvirajočemu iz večnih višav, da se napijejo iz njega žive vode, ki teče v večno življenje. Frančišek, dober kakor je bil, in že-leč sladkega božjega miru vsakemu, jim je z besedo in zgledom rad kazal pot do tega skrivnostega vira miru in sreče. Vedno večje število božjega miru žejnih se je zbiralo o-krog njega. Solnčna Italija, takrat duhovno zastrta od črnih oblakov, je zopet postala dvakrat solnčna, ko jo je jelo ogrevati serafinsko toplo solnce — Frančišek in otroci tega sobica, bratje in sestre njegovih treh redov. Blagodejnost serafin-skili južnotoplih žarkov, se je začutila ])o celem katoliškem svetu. Skoraj bo sedemsto let, kar je to žarno solnce zašlo za uinbriskimi gorami, a njegova zarja je še dolgo, bolj ali manj do danes zlatila njih vrhove in metala svoj sij po vsej l-'vropi. Saj svetniki nikoli popolnoma ne umrjejo, najmanj pa sv. Frančišek. Seve, solnčna zarja nima tiste moči kot solnce samo. Ko v hovi gora še žare, se doline že za-grinjajo z žalobnim pajčolanom, ker se njih pestro življenje pogreza v z-'časni nočni grob. Tako je 11a Um-brijo, Italijo in Evropo sploh polagoma legala tema, ko je sv. Frančišek zadnjič odpel svojo priljubljeno solnčno pesem in obrnil oči k večnemu Solncu. Da, dolgih sedemsto let ho tega! Kaj je mej tem vse svet poskusil, kaj vse iznašal, da bi razgnal temo, ki ga je vedno bolj objemala,- in zopet zagledal zlato solnce miru in sreče. V svojem neugnanem hrepenenju po solnčnih dneh je izvršil čil- da. S silo razmišljujočega in raz-glabljajočega uma je prodrl do skrivnostnih naravnih sil, o katerih se Frančišku še sanjalo ni, in si jih zasužnjil. Z njih pomočjo sj je delal življenje vedno bolj udobno. Ali pa tudi vedno bolj solnčno in srečno? Žalibog, da prej nasprotno. Se je li nad svetom kdaj nakopičilo toliko sivih oblakov, iz katerih švigajo bliski in strele, kakor danes, v dobi elektrike in drugih, Frančiškovi dobi nepoznanih naravnih sil, ki človeku naših dni prihranijo toliko življenjske moči in toliko žuljev? Težko. Precej življenske energije, moči in dokaj žuljev si danes res prihrani, solze pa nobene, te mu teko, obilnejše in grenkejše kot kdaj poprej. Zakaj vendar? Zato ker je vdrl v naravo kot ropar. Mesto da bi ob njenih tajnih silah, ki jih odkriva, padal na kolena in Bogu stvarniku, ki jih je vanjo položil, čast in hvalo dal zanje, ter jih v njegovo čast iz-rabljeval, jih zlorablja s tem, da pada pred se na kolena, se farizejsko bahavo solnči ob svojih iznajdbah in si skuša z njih pomočjo tukaj u-stvariti nebesa. Tako oboževanje samega sebe in narave pa narava odklanja, tacega roparja, ki ji s silo trga od Stvarnika ji zaupano bogastvo, da ga izrablja proti njemu, se ona ogorčena otresa. Radi tega se giblje moderni človek sredi božje narave, ki je bila Frančišku kakor družina bratov in sester enega, božjega duha, kot ropar, krvavih rok in kosmate vesti, kjer mu vse, kar je bilo Frančišku brat in sestra, očitajoče kliče: Ropar, morilec! To so pač vse drugo kot solnčni dnevi. Toda svet že spoznava, da se na tej poti solnce vedno bolj skriva in ga objema vedno večja tema. Strah ga postaja, kam ga zna zvesti. Že si želi nazaj na solnčna pota, z znamenji in križi zaznamovana. Se ga je sram se obrniti in priznati, da ni na pravi poti, a korak naprej mu zastaja, boji se zijajočcga prepada, ki ga gleda pred seboj. Morda bo kdo rekel, da so to le prazne sanje in loterijsko upanje, da je prej nasprotno res. Ta pač ne pozna potov človeka, ki se vrača, tedaj tudi potov človeštva ne, ki so nazadnje ista. Niti človek niti človeštvo ne postane naenkrat vrag ali vražje, kakor tudi ne naenkrat svetnik ali svetniško. Navadno božja milost počasi deluje, ker deluje z naravo, ki je počasna. Nenadna, čudežna spreobrnenja so slučaji in še ti samo pri posameznih, ne pri človeštvu sploh. To se polagoma ohlaja za Boga in polagoma zopet ogreva zanj. Čas ohlajanja je v splošnem za nami, čas ogrevanja je v teku. Le poglejmo nekoliko izraze notranjih čustev tistih, ki započenajo dobe ohlajanja in dobe ogrevanja za Boga. To so naši pisatelji in pesniki. Takozvani preporoditelji — grabežljivi volkovi imajo od nekdaj navado v ovčjih oblačilih nastopati — so započeli dobo ohlajenja. Jz kristjana zopet .človeka narediti je bil njih program. Nadaljevali so to delo naturalisti, ki so poznali le božansko naravo, ne pa Boga Stvarnika narave. Nastopali so tudi pod 1-le-stečim imenom prosvitljenci. Njim so prišli na pomoč materijalisti z Darvinom na čelu, ki so poznali in priznali samo materijo, snov, kar se da s peterimi čuti zaznati, ona da jemati vsega, ne izvzemši Boga. Vsi ti so se prizadevali obrniti človekov ' pogled od neba. k tlom, ker so bili z modroslovcem Comptom prepričani, da ko se to zgodi, bo zemlja zopet postala raj. Mnogi so se dali od njih zvoditi in so svoje oči res samo v zemljo obrnili. Neki zgolj posvetni duh je zavladal po svetu. Modro-s'ovni norec Nietsche je že napisal mrtvaški parte, smrtni oglas po u-mrlem Bogu: "Kaj je z Bogom?" vprašuje. In odgovarja: Naj vam jaz povem: ubili smo ga! Jaz in vi, vsi smo njegovi morivci. Ali ne slišimo žvenketa lopat, s katerimi so ga pogrebniki zagrebli? Ali ne du-hamo razkrajanja mrtvega Boga? Da, tudi Bogovi razpadajo v gro-beh. Bog je mrtev! Bog ostane mrtev!" Tak je menil on in mnogi drugi z njim. In po njih mnenju bi drugi z njim. In po njih mnenju bi se moral nad njegovim grobom začeti zemeljski raj. Ali se je začel? Isti Nietsche. ki je Bogu pisal po-smrtnico in se veselil zemeljskega raja, ki ima z njo napočiti, je razočaran priznal: "Vodovje vere pada in pušča za seboj močvirje in moč-vare." Močvirje in močvare so pa raj samo za žabe. Isti konfiteor, i-sto kesanje so prevarani molili vsi. ki so si pod besedo raj kaj lepšega predstavljali kot je življenje v blatu. Tako se je svet polagoma ohlajal za Boga, dokler se ni v močvirju ohladil, a v njem mesto obljubljenega in pričakovanega raja našel pekel. Objemajoč blato, kakor pravi prerok Jeremija, je še bolj zaželel nazaj v očetovo hišo, kakor zgubljeni sin, ki je vsaj s svinjami delil hrano. (Začela se je nova doba ogrevanja za Boga. Od začetka tega stoletja sem se vedno čuje iz močvirja glas: Nazaj k Bogu! Človek, tako protestant Rogge, po polomu moderne kulture in napredka zopet drhti po živem studencu. "Vera, ki jo je kot izžeto limono vrgel v stran, se zopet seli V glave in srca." — Mi trkamo na duri materijalizma, pravi Navman, a le stara trudna J>lava se pokaže ven. Njegov čas je minil. Nihče mu več ne verjame, da ni druzega kot snov in le snov. Nevera se ji- izživela. 1-mela je svoj čas, a ga danes nima več. Človeštvo zopet sprašuje, li res ni ničesar višjega kot ta /boga zemlja?" N.a drugem mestu pravi isti. da je ena najznačilnejših potez vsega modernega duševnega življenja vedno močnejše povdarjanje potrebe vere. Celo vrsto mest bi vam lahko navedel iz raznih pisateljev i" pesnikov zadnjih destletij, ki to potrjujejo. Da, človeštvo je na potu k Bogu nazaj. Svetovna vojska mu jc na videz zastavila pot in obrnila korak zopet v nasprotno smer. A samo na videz. Vojska sama res ljudi še ni nikoli poboljšala, ampak je še višje dvignila zatvornicc in odprla njih strastem pot. Tudi svetovna, kj smo jo doživeli a še ne preživeli, v tem ne dela izjeme. Kaznovano človeštvo se t;l" ko obnaša kot kaznovan paglavec. Ce temu ušesa nateguješ, te bo joka-je prosil, da ga pusti in ti obljubljal, da nikoli več. Ko bo kje za plotom, ti bo v prvi jezi osle in fige in pesti kazal. A to le v prvi jezi. Ko se ta poleže, se pokaže blagodejni vpliv kazni. Drugič ga ne boš več dobil na hruški, ali kjer si ga zasačil, ima strah. Prav tako se obnaša z vojsko kaznovano človeštvo. Dokler je Bog vihtil krvavo šibo, ki si jo je samo spletlo, je ječalo in zdihovalo in ga prosilo, naj odneha. Ko je res odložil, mu je zabelo osle in fige kazati. A tudi to je le prva, onemogla jeza. To je piškav sad vojske, ki najprej pade z drevesa. Pravi, zdrav sad vojske še zori in se debeli. Ona je človeško dušo globoko preorala in veliko njenega plevela spodorala. zdaj, ko se po vojnem viharju razljučeno valovje Se ni umirilo, se vedno glasneje in Jasneje čujejo proseči klici:: Gospod, otmi nas, poginjamo! Polago-"ia se tistim, ki kaj mislijo in ti so, ki sejejo v razorane duše, odpirajo °ei, spoznavajo, da zemlja, ki ni i-niela nikoli zadosti krvi svojih dozdevnih sinov, ne more biti naša "lati, ampak kvečjemu trdosrčna mačeha. Zato se že obračajo proč °d nje Bogu nazaj. Značilen zato je klic. ki danes od-"leva po evropskih razvalinah. Več ^ančiškanizma! Človek bi skoraj ne verjel, da je to res. ko bi ta klic ne ''il tako glasen in jasen. Kako pre-z,rljivo so še pred nekaj leti razni s°cijalni reformatorji in delavci, tudi taki, od katerih bi po pravici kaj boljšega pričakovali, gledali na 110-s'telje Frančiškovih idej, češ, da so s° preživeli. Zdaj se pa s praga no-Ve dobe sliši glas: Več frančiškani-2»ia! Pa tu ni mesto, da bi komu vest izpraševal. Najraj dam duška veselju, da si svet po dolgih viharnih temnih dneh, ki so jih razsvet1 ljevali le bliski in strele, zopet želi žarkov umbrijskega solnca. Da bi se le pustil od njih ogreti in pregreti! Da bj jih le tako željno srkal v se, kakor mladi življenja željni bolnik, ki je že obupal nad zdravniki, a zato s tem večjim zaupanjem svoja vpadla in votla prsa k solncu obrača. Saj prav takemu jetičnemu bolniku je podoben današnji svet. Dolgo, predolgo so hodili razni mazači o-krog njega in 11111 svetovali to in ono. Vspeh je pa bil: strašno petletno bruhanje krvi, da je skoraj izkrvavel. Zato ni čuda, če si je že na pol mrtev zaželel proč od padarjev in "pulfercev" v solnčno kopel umbrijskega sobica. Njegovi žarki 11111 bodo, upa in lahko upa, zamorili bacile in zacelili rane. A vam. ki imate skrb za bolnika, vam socijalni delavci, je pred vsem treba več umbrijskega solnca. kajti greje samo, kar je ogreto, mejtem ko mrzlosohi-čne žarke absorbira, požira, in tako bolniku krade. Lepše vaše dolžnosti napram težko bolnemu svetu ni mogoče predo-čiti, kakor je to storil slavni slikar sv. Frančiška Gvidon Renni. Saj poznate to najlepšo in najizrazitejšo podobo serafinskega očaka? Frančišek stoji na zemeljski obli, na katero je zasajen križ. Z obema rokama objema Križanega. Lep izraz njegove serafinske ljubezni! Križani mu je vrnil ljubezen za ljubezen, snel je desnico s križa in jo ovil o-krog svojega ljubljenca. Tako se ljubeče objemata najboljši učenik in najboljši učenec. Učenik sklanja glavo k učencu, kakor bi mu hotel reči: Prav, brat Frančišek, da si se povzpel nad zemljo in vse zemeljsko k mojemu objemu 1 ' A glej tu doli druge moje brate, ki slepi, brez vodnika,tipajo in tavajo naprej! Okleni se jih ti z eno roko. kakor sem jaz tebe, da ne popadajo v prepad. U-čenec proseče gleda učenika. Iz oči se mu bere prošnja: Gospod, rad podam roko tvojim in svojim slepim bratom, a pusti me prej, da se sam ogrejem ob tvojem ljubečem Srcu. predno grem ogrevat druge. In Frančišek se je grel in grel pri tem ognjišču ljubezni, dokler mu ni srce v plamenih zagorelo. Potem šele je odtrgal eno roko od Križanega in jo podal svojim slepim rojakom. Ko so ti začutili njeno blagodejno toplino, ki je prihajala iz plameneče-ga srca, so se je radi oklepali. Tako je postal Frančišek reformator svoje dobe samo s programom ljubezni v srcu. Vse drugo mu je ona narekovala. Enako se morate vi. ki hočete dvigniti ljudske mase, po Franči-škovem zgledu najprej sami dvigniti iz zemeljskih v nebesne višave. Z obema rokama se morate okleniti Križanega, da se prej sami ogrejete. predno skušate ogreti mrzle mase. Ce bo vaša roka, ki jo boste po-dalj ljudstvu, elektrizirana od ljubezni prihajajoče iz srca in izvirajoče v božjem srcu, bo imela rnag-netično moč. Ljubezen je in ostane prva velesila. Zato: Več umbrijskega solnca, pred vsem vam socijalni buditelji in voditelji, in po vas pa ljudskim masam! Potem se bodo raztrgana pljuča sodobne družbe, kljub toliki izgubi krvi, zacelila. Mesto zamolklega Miserere, ki se sedaj čuje iz njenih votlih prsi, bo za-donela v srebrnočistih glasovihsoln-čna pesem sv. Frančiška. ---11 ryii~i rry>f~> i ri^fu n rV1" 1 .iF^.m i jy.w . o r v»v i i »vi • av. rrancisek Asiski. MATI ELIZABETA. O. S. URS. Tri slike. I. Ustanovitelj franč. reda. Dvorana v Vatikanu; papež Ino-cenc III. na prestolu v polnem or-natu, pred njim kleči sv. Frančišek, podajajoč sv. Očetu redovno pravilo v potrjenje; ob strani angel ki razprostira roki nad sveto knjigo; v ozadju klečita dva brata, Frančiško-va spremljevalca. Pekoče žarke meče južno solnce na večni Rim, na Tibero šumečo, na Lateran in Vatikan, lijo skoz okna s silo nepoznano te južne luči v papeško dvorano, kjer nudj se očem nebes prizor: Siv starček v papeškem ornatu, tiara zlata krije srebro glavo, modrost na čelu, papež Inocenc deli vsem blagoslov in mir in spravo. Pred njim kleči asiški ubožec, odet z najrevnejšo redovno haljo, prehodil pota je razsežno daljo s svetniško željo v dušj svoji. Svetnik je to — v njegov obraz vklesan je Kristusov izraz, v potezi vsaki priprostost umbrijskih otrok, v očeh globokih nič od zemlje, edino Bog. Odpre svetnik molčeča usta in govori: "Po teh pravilih, sveti Oče, prosim, do konca dni naj mojih bratov vsak živi; potrdi to naj Vaše roke blagoslov!" Desnico dvigne Kristusov namestnik nad knjigo sveto v blagoslov, potrjen, ustanovljen v Cerkvi red je nov. Glej, v tistem hipu razlije luč skrivnostna, luč nebeška se nad asiškega svetnika, v lepoti mistični pravilo sveto v njegovi roki zasvetlika; ponižno skloni se svetnik nad njo— v globino časov mu strmi oko; v nebeški viziji zagleda tiste, ki to pravilo jim bo zlata pot,, ki v prvi, drugi, treji red Frančiškov bo milostno poklical jih Gospod. Svetnik asiški gleda in strmi, nebeška radost mu v obraz priplava molitev vročo duša govori: "Gospod ne meni, tebi slava!" ' II. Ljubitelj narave. Skalovita umbrijska pokrajina — v ozadju gore; ;v ospredju na levi sedi sv. Frančišek, okolu njega ptice in gozdne živali; na strani skupina angelov, ki z godbili v rokah strme občudujejo nebeški prizor. V lepoti umbrijskega solnca se kopljejo Sabinske gore, vijolna luč odeva pobočja, vrhovi v škrlatu blešče; skalovje sivo v poldansko vročino strmi, ni senčnih dreves, le nizko grmičje ob žejnih skalah medli; le tu in lam med široko razpoko v bodečem listju modrikast cvet tako nedolžno priprost in pohleven kot gor apeninskih neskvarjeni svet. Tu v tihi samoti svečanih gora sedi na skali asiški ljubitelj narave, nad njim in v njegovi duši Bog. Krog njega krilati pevci višave, najplašja žival skalnih gora svetnika asiškega ljubi, pozna. na vejah so kosi pohlevni. Čez ramo je srna glavico dvignila nežno, očeta Frančiška z bistrim očesom gleda hvaležno; na drugi rami je ščinkavec—brat. Ob nogah zajčki, berački planinski, po kuti mu plezajo revni, tam veveric dvoje—tam hrčki gloda vc i, tam vrabček besedo ljubezni ujel bi rad, in lastovka—sestra-svertniku na roki v poteze mile se ljubko ozira in vanj ščebetaje široki kljunček Svetnik jih gleda, ljubkuje in boža. za vsako živalco ima smehljaj, za vsako pozdrav in prijazen nago- Sestrice in bratje, poslanci neba slavite Boga! To ni več zemlja-- v gore apeninske se vrnil prvotni je Glej angele božje ta kraj je privabil prišli so pogledat Frančiškovo skromno nebeško življenje, v kitare izlivajo svoje strmenje. III. Frančišek in jaslice V ozadju smrekovega gozda jasli ce; ob božjem Detetu kleči sv.Fran čišek zatopljen v premišljevanje pred hlevom na levi skupina redovnih bratov, na desni skupina Um brijčanov. verno, da vidi ljubezen nebes neizmerno, da v jaslicah Dete nebeko slavi. Kako je zamaknjen asiški ubožec v veliko božično skrivnost, ob Detetu božjem, uboštvo trpečem je njemu uboštvo najslajša sladkost. Molči svetnik—a usta njegova obkroža smehljaj. Frančiškova duša, velika in sveta, iz njega odseva;; ljubezen kraljeva izliva se v jasli na ljudstvo na brate. O tiha, o sveta, o blažena noč! Molči svetnik,—resnice zlate lijo iz njegovih svetniških potez: "t'e reven tako si ti, Kralj nebes, uboštvo, odpoved ljubimo, za revnim Gospodom revni hodi- Fnajststo let je poteklo v večnost od pravih jaslic, od betlehemskih dni, ko v mrzlem hlevcu na trdi slami je ležal Kralj časti. F.najststo let je obhajal svet svoj Božič brez hleva in jaslic, brez one ponižnolepe naprave ki ni brez nje božične radosti, božične slave. Ljubezen je zemlji Betlehem dala, ljubezen je serafa zemlji poslala, da jaslice zopet zgradi. Frančišek Asiški, ta seraf ljubezni, je vglobil duha v božično skrivnost, pod umbrijske smreke je hlevček postavil, božično noč je klical pred jaslice ljubljene brate in umbrijsko ljudstvo, priprosto in Razumejo bratje, razume ga ljudstvo, ki v jasli božične ponavlja:—"Uboštvo, odpoved ljubimo, za revnim Gospodom hodimo!" Nad umbrijskim hlevcem božična noč plava, Bogu na višavi slava! Začetek in razvoj tretjega reda. Kakor otroci mesa, tako tudi o-troci duha niso sad trenutka. Mej spočetjem in rojstvom obojih je doba tajnega a trajnega razvoja, ki pri otrocih duha ni samo mesece dolga, kot pri otrocih mesa, ampak večkrat cela leta. Pa tudi potem, ko so postali otroci sveta, se oboji še dalje razvijajo, otroci mesa morda desetletja, otroci duha pa tudi stoletja. Tudi Frančiškov najmlajši sinček, njegov Benjamin, tretji red, ki letos obhaja svojo sedtno stoletnico rojstva, je po svojem bistvu; po svojem duhu, že leta prej živel in se razvijal, predno je zagledal luč sveta kot krepko dete, polno življenja za sedem in še več stoletij. Kakor pa pri otrocih mesa ne praznujemo dneva njih spočetja in ne štejemo dni od tega trenutka, ki je le Bogu in naravi znan, temveč od takrat, ko so zagledali luč sveta, tako tudi pri otrocih duha ne slavimo dneva njih spočetja v duhu ampak dan, ko so v mesu vidno stopili pred nas. Zato ima Frančiškov Benjamin, ki se je po večletnem skritem razvoju še le leta 1221, v mesu svojega pravila pojavil, letos sedemstoletnico svojega rojstva, mej tem, ko je on svojega spočetja že pred leti tiho in tajno, kakor je bilo, obhajal. Leta 12io. je Frančišek, kot osem in dvajsetletni mladenič s svojimi prvimi brati pokleknil pred papeža Inocenca III. da dobi od njega, kot namestnika Kristusovega, oblast in blagoslav .ubogim oznanjati evangelij. Ko je papež, sprva po britkih skušnjah malo nezaupen, po božjem navdihnfjenju premotril Frančiško-vo srce in spoznal, da ga prevega pravi apostolki duh, je dejal njemu in njegovim bratom : "Pojdite z Bogom, in oznanujte vsem spreobr-nenje, kakor vas bo Gospod navdahnil." Takoj na to je Frančišek s svojimi brati začel poverjeni mu apo- H. B. stolat. Tudi ljudstvo je te nove pridigarje, ki so tako radi povdarjali vboštvo, v začetku od daleč in od strani gledalo, kakor otrok tujca. Njih predhodniki s podobnim evangelijem, valdenci in lombardski bratje, so mu zapustili slab spomin. A ko je sprevidelo, da so to čisto drugi možje, polni pravega, božjega duha, ki sami še strožje žive, kakor od drugih zahtevajo, se jim je približalo, jim odprlo srca na stežaj in hotelo kar vprek celo za njimi v samostansko samoto. Tu pred samostanskimi durmi prvih frančiškovih bratov, se je odigral sličen prizor onemu, o katerem nam poroča sveto pismo. Gospodove besede so ljudstvo tako očarale, da je nekega dne na vse pozabilo in mu sledilo v puščavo. Ko jih je zapazil, je dejal: "Kje hočemo dobiti kruha za nje? Tako jih ne smemo odpustiti, bi od lakote pomrli." Na kar jih je čudežno nasitil. Tudi Frančišek si je dejal, ko je videl celo take siliti v samostan, ki so bili nujno navezani na svet: "Ne smemo jih pustiti praznih. Ti življenja žejni in lačni morajo dobiti kruha, sicer lakote in žeje pomrje-jo v puščavi tega življenja." Takrat je prvič začutil svojega Benjamina v srcu, ki je radostno poskočil, kakor mesijev predhodnik ko sta se pri Marijinem obisku tete Elizabete prvič nevidno srečala. Dal jim je nekaj navodil, kako lahko tudi mej svetom redovno bogoljubno žive, in je s tem po svoje že vstano-vil tretji red. Po svoje, pravim, ker tak je bil Frančišek, redovni ustanovitelj. Zunanjost je bila njemu či sto postranjska stvar, za katero se ni brigal. Kakor je bil pozneje odklonil pismeno dovoljenje porcijun-kulskega odpustka, tako je tu le na duha mislil, ne na meso in kosti kakih mojstersko izdelanih pravil. I'rvi tretjeredniki polni Frančiško- vega duha tudi niso posebno pogrešali črke pravil. Čem bolj pa se je množilo njih število, mej njimi tudi takih, ki so imeli pač dobro voljo, a so bili še otroci v duhovnem življenju, ki jim je treba stolčka, da se nauče hoditi, tem bolj se je kazala potreba določenih pravil, ob katerih naj bi se vežbali za prost polet k Bogu na perutih ljubezni. Zopet je bil kardinal Hugolin, ki je bolj vedel, kakšen je in kakšen o-stane poprečen človek, kot Frančišek, ki je bil, vsaj Srafinski, samo eden. Kakor že prej za pravilo prvega ga je zdaj podregal tudi za pravilo tretjega reda. Nejbrž je bil zdaj kakor prej Frančišek malo razočaran, češ ali je res človek tolika reva, da se more samo ob takih ber-gljah bližati Bogu, ko bi se moral dvigati k njemu na lahnih perutih ljubezni! Toda, ker je bil ponižen zadosti, da se ni trdovratno zagrizel v svoje nazore in vzore, se je zdaj kot prej udal. Leta 1221. je v dvanajstih poglavjfh napisal "Spomenico o načinu življenja v domačih hišah bivajočih spokornih bratov in sestra." V pisani suknjiči teh prvih pravil, je tedaj to leto Frančiškov Benjamin stopil pred svoje starejše bratce, ki so ga kot kri iste krvi radostno pozdravili in od tlej šteli njegova leta, ko si do danes narastel že v starost patrijarhov. Sicer ta pravila niso bila namenjena vsem spokornim bratom in sestram mej svetem, ampak so bila naslovljena samo onim v Faenzi, ki si' jih najbrž pred vsemi želeli, venda'' imajo očevidno več kot zasebni, kra" jevni značaj. Že predpis o novici-jatu ali letu poskušnje, kar je značilno redovno, kaže, da je Frančišek s to "Spomenico" hotel celokupne spokornc brate in sestre dvigniti iz vrste bratovščin v vrsto redov. c se kljub temu ni na vse obrnil, jc znamenje, da je vpošteval različne krajevne razmere, katerim naj bi se ta pravila še le prikrojila. Nekatere skupščine so se te prostosti tudi Poslužile, kar kažejo njih razna, nebistveno spremenjena pravila, večina je pa že iz spoštovanja do svetega vstanovitelja kar po teh segla in si jih osvojila. V splošnem in bistveno je ta prva regula ista, kakor še danes. V Prvem poglavju je govor o obleki, ki naj bo priprosta in o življenju, ki naj ne bo posvetno veseljaško. Sledeča štiri poglavja obsegajo navodila glede molitve in posta. Šesto poglavje predpisuje trikratno prejetje sv. zakramentov na leto. Sedmo mesečne shode in kolekte za vbobe. Osmo in deveto dela ljubezni do bol-n'h in rajnkih. Deseto vsebuje navodila glede testamenta, preoble-cenja ter pogojev za to, kakor tudi 0 letu poskušnje, ki se naj konča s Pisano obljubo, vstrajati v redu do snirti. Enajsto prepoveduje sprejemati omožene brez dovoljenja moža. dvanajsto pa odkazuje naloge ministrom in vizitatorju. V poznejših letih se je to in ono, *ar je imelo bolj časovni značaj, sPremenilo, novim razmeram prilagodilo. Tako se je 1.1228, nabrž po vPljivu Gregorija IX. samega doda- oziroma spremenila, da naj udje Mesečno sprejemajo sv. zakramen-da se naj pri mesečnih shodih o-c'tno obtožujejo javnihpogreškov in P naj bo bratovstvo, "ki je je sv. rančišek ustanovil" pod vodstvom logovih bratov prvega reda. Dve et> pozneje se je pokazala potreba ^rožje zabičati povrnitev tujega l! £a in mejsebojne bratovske lju-,ezni. Pa ti dostavki in popravki so ?e Po par letih padli. Posegli so na-po celotnem Frančiškovem pra-Vl'li, samo, da so je razdelili na dvaj-. poglavij. Po tej reformi oz. vr-^ltvi k prvotnemu pravilu, je tudi vančiškov duh v tretjem redu zelo )?-ivel. Nastopila je zanj doba ži-ahnega razvoja. Sredi trinajstega 'etja najdemo cvetoče tretjered-^ske provincije, z več ali manj pod- 1 Jeninii skupščinami in provincija-tl) ktjikom na čelu. Na splošnem tretjeredniškem kapiteljnu v Bolog-ni je bilo zastopanih 24 samo gor-njeistalskih redovnih okraj in. Leta 1289. je bilo papežu Nikolaju IV. tretjeredniško pravilo z nekaterimi dostavki 11a novo predloženo v potrjenje. To pot kot enotno pravilo za celokupni tretji red. Dne 18. avgusta istega leta je je papež slovesno odobril in potrdil. To je o-stalo potem nespremenjeno do 1.-ij83., ko je navdušen tretjerednik papež Leon XIII. z veščo roko, kakor vedno in povsod, posegel vmes in mu dal pri nespremenjenem bistvu novo, času primerno obliko. Na videz je njegova reforma radikalna, v resnici je pa to le na zunaj, res le na videz. Vsa poglavja je združil v tri, oziroma v tri skupine. Prvo poglavje oz. skupina obsega vse, kar tiče sprejem v red, drugo, kar zadeva leto poskušnje, tretje, kar spada v okove obljube. Nekatere predpise, ki so se mu zdeli za našo pomehkuženo dobo bolj strašilo kot vabilo v red, je omilil. Tako predpis glede redovne obleke, mesto katere zadostuje škapulir in pas pod navadno obleko. Nadalje je zlajšal tudi ukazene poste in molitve. Opustil je zastarelo prepoved, da udje ne smejo nositi orožja. Dodal je pa je pravilo, da morajo biti apostoli dobrega tiska. Kako srečna je bila njegova, dasi nebistvena reforma se kaže v pro-■cvitu tretjega reda, ki ji je sledil. Število njegovih udov je narastlo na tri milijone, kakor jih nima noben red ne Kristusov ne vragov, kakor so prostozidarji. Pred nekaj leti so hoteli nekateri tretjeredniki in slabi poznavatelji bistva tretjega reda ne dvomin, da z dobrim namenom, reformirati njegov namen, se jim je obudila želja po socialnem redu, ki naj bi jih raz-bi •emenil. Ker so vedeli, da ustanovitev novega reda ni delo vsakdanjega človeka, so sprožili misel, da bi se že obstoječi tretji red v smislu njih želja preustroijl. Ta misel se je zdela tudi nekaterim našim simpatična. Papež Pij X. jo je pa po lastnem poznanju bistva tretjega re- da in po prizadevanju kapucinskega kardinala Tuto y Vives-s 12. sept. 1912. odločno odklonil, kot tujo glavnemu namenu tretjega reda. Tako so tretji red, zvest svojemu prvotnemu namenu, lepo dalje razvija. To bi bil v kratkem začetek in razvoj njega samega in sicer njegove zunanje obleke, ki mu jo je, že sv. Frančišek, njegov oče, za vse čase umeril. Zanimivo bi bilo, ga zdaj spremljati še v razvoju njegovega delovanja. Zalibog, da o tem zaenkrat ni mogoče podati niti približno na-tanjčne slike. Manjka za to potrebnih podrobnih podatkov in jih bo tudi težko kdaj skupaj dobiti. Notranje življenje, katerega gojiti je njegov glavni namen, je po večini zabeleženo v knjigi življenja, ki nam je še s sedmerimi pečati zapečatena. V kolikor je prodrlo na zunaj, sem je z nekaterimi potezami orisal spodaj v drugem članku. Kar pa tiče socialno delo trejega reda in njegovih udov, bi pa menda ti sami vsakemu, ki bi jih glede njega vprašal, najkrajše podobno odgovorili, kakor je nek; trapist nekomu, ki je hotel od njega zvedeti za življenjepise svetnikov trapistovskega reda. "Mi sveto živimo," se je odrezal, "za pisanje življenja naših svetnikov pa nimamo časa." Da, podobno bi lahko tretjerednik odgovoril: "Mi delamo socijalno, kar in kakor nam ljubezen narekuje, a ne pišemo, kar naredimo, da le Bog piše v knjigo življenja." Par drobtin sem o ten pa zdolaj natresel. Tudi tega ne smemo pozabiti, da je veliko obojnega tretjredniškega dela prepisanega na tuje ime. Veliko njegovih najlepših cvetk seje pozneje skrilo za samostanjsko ozidje, kjer so še lepši cvele, ter razširjale vonjavo svojih del daleč preko sa-mostanjskih zidin. Če beremo zgodovino različnih redovnih kongre-gacij, ki jih je zlasti ženskih skoraj nepregledno število, moramo res občudovati njih krasne sadove in vspehe na raznih poljih dobrodelja, ki so si je izbrale kot drugi glavni namen. A poglejmo globje na gonilne sile. ki ustvarjajo ta dela, na duha, iz katerega poganjajo. Ali ni to duh sv. Frančiška, duh njegovega tretjega reda, katerega regulo ima večina teh kongregacij? Da, ves ta ogromni kapital del ljubezni, ki od dne do dne raste, je tudi tretjered-niški kapital. Pa, kakor rečeno, kar tiče razvoja dela tretjega reda, ga ni mogoče v vse njegove podrobnosti zasledovati. Splošno lahko rečemo, da je bilo vse njegovo notranje in zunanje življenje in stremljenje odvisno od i-stega v prvem redu, od kar je pod njegovim vodstvom, ki pa ni bilo vedno tako samo po sebi umevno, kakor je danes. Že v drugi polovici trinajstega stoletja, zlasti za časa generalata sv. Bonaventure, je hotel tretji red hoditi svoja, od prvega reda neodvisna in od njega malo odo-bravana pota. Pozneje, v štirinajstem stoletju so si samostanski tret-jeredniki, ki so se razvili iz svetnih, lastili vodstvo svetnega tretjega reda, vsled česar je nastal dolgotrajen prepir, dokler ni bilo končno njegovo vodstvo prisojeno prvemu redu. Kar je že 1.1289 papež Nikolaj IV. določil, kakor sem zgoraj omenil. V e č i 11 o svojega sedemstoletnega obstanka je vendar s prvim redom in pod njegovim vodstvom delil u-sodo solnčnih in oblačnih dni. Kakor je pisana notranja in zunanja zgodovina prvega reda, tako je tudi tretjega. V obeh ste se vrstile dobi procvita in propada deloma radi notranjih, deloma radi zunanjih uzrokov. Če je v prvem redu vladalo živahno življenje, je ttt- di v tretjem. Kadar se je mlačnost in zaspanost vgnezdila v prvi red, je spal tudi tretji. Kjekoli so razne kulturnobojne vlade prvi red vko-vale v verige, ali mu zaprle samostane, povsod je bil istočasno tretji red v srce zadet. Kakor hitro se je pa prvorojenec sv. Frančiška, operiran po nožu kulturnega boja o-zdravljen, vrnil na svoje mesto, se je pokazal takoj za njim tudi njegov mlajši bratec, tretji red Kamor je šel oni, tja 11111 je sledil ta. ter mu pomagal, kar in kjer je mo-gel. & . 1 V misijonih je bila njegova pomoč vedno posebno izdatna, kakor je še dandanes. To poglavje njegove zgodovine je brez dvoma en« najlepših, ker je pisano z mučeniško krvjo. Naj omenim poleg mnogih drugih le svete japonske mučence, med katerimi je bilo petnajst tretje-rednikov oz. tretjerednic ter lepo število kitajskih mučencev tretje-reclnikov izza boksarskega preganjanja leta 1900. I'o naših misijonskih poročilih se nahaja na raznih misijonskih poljih danes okrog 100.-000 tretjerednikov, mej katere pa niso všteti oni, ki pomagajo kapiici-nom, katerih je tudi okoli 50.000. Samo v naših kitajskih vikarijatih jih je nad 5.000. Po nekem poročilu rajnega kit. misijonarja 1'. Leona Moeltner iz 1. 1880. je bilo v vikari-jatu Severni Santung takrat dve tretjini vseh vernih v tretjem redu. I.c podeželjske skupščine, ki niso pod neposrednjim vodstvom prvega reda, ampak svetne duhovščine, imajo deloma svojo razvojno zgodovino, ki se ne sklada vodno z ono pr- vega reda temveč bolj z župnijsko. Če je dušni pastir, ki ima samostojno skuščino tretjega reda, navdušen tretjerednik in se vsaj toliko zavzema za njo, kot za druga društva, 11111 cvete, je sol župnije. Ako jo pa smatra za neljubo dedščino po svojem predniku, za katero se malo ali nič ne briga, je pa seveda ne more biti posebno vesel. Kdor njive ne obdeluje, naj se nikar žetve ne veseli. Veliko teh podeželjskih skupščin je vzorno vojenih. Njih voditelji so zbl. arskim župnikom Vianeyem prepričani, da je tretji red od Boga izvoljeno sredstvo za nravni in verski preporod župnije, zato se zavzemajo zanj. Se več jih pa životari, ker nimajo navdušenega voditelja. Največ je pač to krivo, ker jim je nekaj bolj tujega, recimo, ker so bolj njegovi očmi, ne očetje. Naj jim ga papeži še tako toplo priporočajo, očetovskega srca do njega jim ne morejo dati. Zato po deželi splošno ne bo nikoli posebno procvita]. Brez dvoma bi pa lahko bolj. ako bi svetna duhovščina globlje prodrla v njegov duh in znala njegove skrite sile izrabiti. Da ga ne zna ceniti in v dušnem pastirstvu izrabiti, je pa tudi veliko kriv učni zi-stem po semeniščih, ki jih ne seznani z njim. Po neznanem seve m nikakega poželjenja. Mi pa, starejši njegovi bratci, mu želimo, da bi še stoletja živel, cve-tel, rastel. In smo tudi prepričani, da bo! ker, kar je Frančiškov duh rodil, ne pozna "marazma," nepozna ostarelosti, kakor tisto ne, kar je rodil duh Kristusov. Pismo mil. g. škofa Trobca .D D. o III. redu. ČASTITI IN DRAGI OČETJE. Vaša miselj, da bi se priredil narodni kongres tretjega reda svetega Frančiška, bo gotovo našla vse-stranjsko priznanje in podporo. Veliko dobro pripravljenih in dobro u-rejenih narodnih kongresov je nekaj, kar je bilo zelo potrebno.za tretji red, da se bo ta občudovanja vredna naredba sv. Frančiška razširila kolikor mogoče vsepovsodi počeli deželi. Da Rim odobrava tokonvencijotret-jega reda, je jasno. Več konvencij ho najboljše sredstvo, da se bo po-krepilo to, kar se je že doseglo in da se bo videlo, kaj je še treba. Vzbudile bodo novo zanimanje za tretje-redniško vodilo in bodo veliko pripomogle, da se bo širil duh svetega Frančiška, katerega ravno sedanja doba tako občutljivo potrebuje. Spolno van je vodila tretjega reda daje svetnemu človeku v resnici vso tolažbo in vso moč njegove svete vere v posebni veliki meri. Na terci-larje, ki spolnujejo vodilo svetega Frančiška, bj namreč lahko obrnili besede sv. Pavla: "Kedorkoli bo spolnoval to vodilo, bo dobil mir in usmiljenje." Vodilo tretjega reda je kratka vsebina evangelija, je ključ nebes,je šola popolnosti, je ogledalo svetega križa, je knjiga življenja, je studenec tolažbe, je zagotovilo zveličan-Ja, je lestva do nebes. Ena izmed največjih milosti, katero more Bog svetnemu človeku dati, je, ako ga Pf-krepi z vodilom in nasveti tretjega reda. Kdor namreč spolnuje vo-dilo tretjega reda in si prizadeva Pridobiti duha svetega Frančiška, 011 Je zagotovljen, da bo dosegel večno zveličan je. Ako pa hočemo pokazati veliko korist vodila in nasvetov tretjega reda, jih lahko primerjamo perutni-Cam ptiča in kolesu pri vozu. Perut-n'ee niso za ptiča breme. Nasprot-1u. pomagajo mu, da more letati od 'b'evesa do drevesa z lahkoto. Kole- sa ne narede voza težjega, temveč mu omogočijo, da se more premikati z lahkoto in mirno. Tako so vodilo in nasveti tretjega reda perutnice, ki nam pomagajo, da moremo leteti proti nebesom, so kolesa, ki nam pomagajo, da moremo zlahkotonapre-dovati na poti popolnosti. To je tudi želja matere svete cerkve in svetega Frančiška, da bi člani tretjega reda rabili tercijarsko vodilo v to, da bi svetega Frančiška med člani tretjega reda in po njih, naj bi ga razširil 11a vse strani. Naj vzbudi novo življenje in gorečnost in naj doseže, da sc. praktično spopolnj organizacija. Naredi naj nove načrte za delo, katero je treba še začeti in naj vse združi, da bodo vsi vspešno šli na delo v dosego dveh velikih namenov tretjega reda: posvečen je samega toliko lažje dosegli večno zveličan-je. Kot take pa ne vežejo pod grehom, ker sinovi in hčere III. reda ne vršijo tega iz strahu pred grehom in pred kaznimi, temveč to vrše prostovoljno, priganjani samo po ser;t,-finski ljubezni do Jezusa Kristusa. Jaz sem prepričan, da bode ta narodni tercijarski kongres veliko dobrega dosegel v mnogih ozirih. Naj bi pa pred vsem pokrepil duha .r sebe in pravo krščansko dobrodelnost. Bodite prepričani, da jaz iz srca odobravam vaše delo in bom z ve-seljen družil svoje molitve z vašimi, proseč Vsemogočnega, da naj blagoslavlja in vodi vaše hvalevredno delovanje. Z najboljšimi vošili sem Vaš v Kristu Jakob Trobe-c, Skof Lvcopolski. Tretji red in družina. Največji del svojega življenja človek preživi v družini. Kot otrok izide iz družine, kot deček ali deklica raste v družini in v njej do-raste v postavnega mladeniča, krepko dekle. Potem se morda suče nekaj let sam za se. Naposled ustanovi novo družino, da v njej pričaka konec zemeljskega potovanja. Družina je pravi dom človekov. Družina je pa lahko kraj tihe sreče, lahko je pa tudi kraj nepopisnega gorja. Dandanes je veliko družin nesrečnih. Zakaj? Poglejmo v take družine in zasledili bomo, da v njih ni doma vernost, pač pa grešno življenje, ki odganja Boga in njegovo pomoč od njih. Nad takimi družinami se izpoljuje Gospodovo žuga-nje: "Ako pa nočeš poslušati glasu Gospoda svojega Boga, da bi hranil in izpolnjeval vse njegove zapovedi in predpise,... bodo nad te prišla vsa prekletstva. Preklet boš v mestu, preklet na polju. Prekleta tvoja žitnica, preklete tvoje zaloge. Preklet sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje, črede tvojih goved in črede tvojih ovac. Poslal ti bo Gospod lakoto in pomanjkanje in nesrečo nad vsa dela, ki jih boš opravljal. Nebo, ki je nad teboj, bo bronasto, in zemlja, ki po nji hodiš, železna. Ozrimo se po svetu! Kaj zapazimo? Sovraštvo, laž in srd je povsod. V gorje je zakrita vsa zemlja. Vzdihuje ves človeški rod. Kje je rešitev? Ozdravili bolno človeško družbo in pred vsem domače družine, iz katerih sestoji velika družina ali človeška družba, je izdatno sredstvo, tudi v prosvitljenem dvajsetem stoletju ravno zaničevani tretji red. Dandanes po mnogih družinah gospodari nezadovoljnost, nezastop-nost, prepir, smrtno sovraštvo. Kje je vzrok, da med nekatere družine ne more in ne more posijati solnce sreče in blagostanja in zastopnosti in medsebojne ljubezni? Vzrok tiči P. B. W. v tem, ker je marsikatera družina že v začetku svoje ustanovitve nosila v sebi bolno kal nesreče in neza-stopnosti. Kaj dandanes mnoge mlade in vihrave ljudi pripelje v zakon, da si podajo roke k zakonski zvezi? Podla strast, lepota, sebičnost, bogastvo, vživanje, to je tisti magnet, ki privleče mlade pare sku-paj. Mnogi nevredno prejmejo zakrament sv. zakona brez priprave, brez molitve, z nevredno spovedjo in bo-žjeropnim sv. obhajilom. Zaradi tega Bog ne podeli poročencem nobenih milosti, ki so lastne zakramentu sv. zakona, da bi mogli zakonski svoje odgovorne dolžnosti natanko izpolnovati. Da bi vsaj sedaj, v zakonskem stanu popravili to, kar so preje zagrešili v samskem stanu! Da bi popravili to, kar so zagrešili, ko so stopili v zakon, s tem, da bi pa nadalje vestno izpolnjevali zakonske, stanovske dolžnosti, to jim še na miselnepride.Preje v samskem stanu so zmirom iskali prilike, da so se sešli; sedaj v zakonskem stanu iščejo prilike, da se izognejo drug drugemu. Dvomljiva ljubezen jih je dovedla v zakonski stan. Sedaj take zakonske vedno bolj in bolj raz-družuje divje sovraštvo. Možje takih nesrečni zakonov zahajajo v gostilne, kjer popivajo, da pozabijo strašno gorje zakonskega jarma. Žene takih zakonov gredo tolažit žalostno srce k dvomljivim prijateljicam. Po takih obiskih se žena polagoma odtuji svojemu možu. Strašen je razdor nesrečnih zakonskih dvojic. Vse drugače pa se živi v zakonu, kjer sta mož in žena vpisana v tretji red. Moža, ki je bil že kot mladenič v tretjem redu, njega je ravno tretji red obvaroval v samskem stanu grehov, ki skopljejo mnogoterim današnjim mladeničem grob njihovi ča-• ni iu večni sreči. Za zakonsko to-varišico si je izbral krščansko, po- šteno delavno, čednostno dekle. Resno in vestno sta se z izvoljeu-ko pripravljala na sveti zakon, nW lila sta, zavedajoč se, da je molitev vez med Bogom in človekom. Dobro sta opravila dolgo spoved. Zavedala sta se, da je prazno človeško delo brez blagoslova iz nebes, zato sta pokleknila pred tabernakelj. Kot prava tretjerednika začneta vsak dan z molitvijo. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Jutranjo molitev cenita. V jutro prebujena narava po svoje časti svojega Stvarnika. Ali naj človek, ki je krona stvarstva, zanemarja i" odreka Bogu dolžno čast že v prvi" trenutkih dneva? Lovec nastavi puško na oko i'1 dolgo meri, da čimbolj sigurno zadene. Tako se tudi tretjerednik pred vsakim dejanjem ozre proti nebu, da ne zgreši svojega namena, kot človek. kot katoličan, kot mož, kot družinski oče. Večer nastane. Mir se naseli krog in krog. Slovesna tiliota v naravi jc večerni slavospev Stvarniku. Srečna zakonska ne zamudita prilike, da sc tudi onadva, ker sta delo srečno dokončala za ta dan, v večerni molitvi Bogu zahvalita za dobrote dneva-Vsak za sebe si misli, morda je Pa nocojšna noč zadnja v mojem življenju. Kaj lahko se pripeti, da prebudimo v večnosti. Zaradi tega tretjerednik, tretjerednica, izprašu)6 svojo vest in napravi vsak vccC' boljši načrt za drugi dan, da hOi> bolj vestno izvrševati dolžnosti Boga, do svojega bližnjega, do 0 trok, do svojega stanu. Zakonska morata nositi breme zir konskega stanu, doživita več tem nih kot jasnih dni, pa ne obupuj^3' V tretjeredniški družini ima križ c3' stno mesto. Po besedi sv. Avguš'1 na jima razpelo ni samo smrtna i>" stelj Jezusova, ampak križ jim« J šola, prižnica < klrešenikova. zgledu sv. Frančiška, ki je najr:l) prtfklečal pred sv. križem, se tudi onadva rada bližata križu. V šoli križa se učita neomejene božje ljubezni do človeka. Iz strašne smrti Jezusove na križu zamoreta sklepati, kako grozovito kazen zasluži greh. I 'ri pogledu na kriz se spomnita, da je človeška duša vredna cene krvi Gospodove. Ozir na križ, »a Moža bolečin, na nedolžno Jag-•ije odstrani grenko žalost zakoncih, obup zgine, trpljenje se izpre-nieni v radost, bol v srcu lahko nosita in bridkost postane sladka. Sreča zakonskih so otroci. Dobro vzgojeni otroci so največja sreča starišev, so krona družinske sreče. V zavetju družine mora rasti in se vzgajati otrok. Tu mora dobiti prve nauke in si prisvojiti tisto zna-cajnost, kj mu je potrebna za polnejše življenje. Toda kdo ne opa-Z:i. da družina, oziroma stariši, mnogokrat ne izvršujejo te svoje vzgojne naloge, da nastane za marsikate-re otroke prava kriza, ki jim odtegne to naravno oporo in jih izroči '•Sodnji pogubi. Starišem vzgojite-'jem nudi ravno tretji red veliko Sl'edstev, da postanejo krepostni, in z'*res pobožni, česar tako zelo po-rebujejo pri vzgoji otrok. Stariši-VzRojitelji morajo biti modroodločni, (':i otrokom že v zorni mladosti strejo njihovo samovoljnost in jim lcepijo vbogljivost. Stariši, ki so ""»d, 'o pobožni, pokorni vodilu tre-tiega reda, si bodo znali vzgojiti porušile, vbogljive otroke. Stariši tre-ieredniki, ki nimajo veselja na sve-"i inečimernosti. na svetnih zaba-bodo znali vcepiti svojim otro-pravega krščanskega duha, du-s ki jih bode nagibal, da si bodo življenju znali odreči marsičemu ,Cer dovoljenemu. . ^ 1'evažen činitelj pri vzgoji otrok ,c" dober zgled. Stariši-tretjeredniki, j trudijo, da dajejo lep zgled celi bodo še posebno v spodbudo j °J"n otrokom. Oglejmo si vzorne "jerednike, vzorne vzgojitelje svojih otrok. Sveta Elizabeta, vari-hinja tretjega reda, je tako sveto vzgojevala svoje otroke, da sv. Cerkev eno izmed njenih hčera časti kot blaženo. Sv. Ludovik, francoski kralj, goreč tretjerednik, kako lepo je vzgajal svoje otroke. Bil je kralj velike Francoske, imel je mnogo vladarskega posla, a je našel vsak dan toliko čaša, da je skupno molil s svojimi otroci, sam jih je nadzoroval, in jih navajal k pobožnosti. Ali se bomo čudili, da so se izrazili pokojni papež Leon XIII., da se bode svet katoliško in nravno prenovil, a-ko še bode tretji red razširil, okrepil. začel procvitati. Da, prenovil, zboljšal se bode zmešani svet ravno po vzornih očetih tretjerednikih, po vzornih materah tretjereclnicah. Tretjeredniška družina je vestna v izpolnjevanju nedeljske službe božje. V nedeljo pri sv. maši da Bogu, kar je božjega in Bog da družini med tednom svoj sveti blagoslov. Pridigo še tako strogo sprejme vzgledna tretjeredniška družina kot božjo besedo, kot ogledalo, v katerem človek vidi svoje napake in madeže. Pridigo smatra kot božjo besedo, ki kakor rosa ali dež blagodejno namaka suho dušo kristjano-vo in jo stori rodovitno. Vzgledna tretjeredniška družina se nadalje zaveda vzvišenosti sv. maše. ki je ])o besedi sv. Frančiška Šaleškega središče krščanske vere, srce pobožnosti, duša bogoljubnosti, nedopovedljiva, skrivnost, ki obsega brezno božje ljubezni in se po njej Bog dejansko s človekom združuje ter nut na odličen način deli svoje milosti in dobrote. Največjo milost pa deli Bog, pričujoč v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Sv. Evharistija je skrivnost naše vere. Kristus v Evharistiji je studenec nadnaravne moči, ki se javlja v čednostnem življenju. Vsa nadnaravna življenska moč prihaja od Kristusa. Lahko tedaj slutimo, kako važna je za versko, čednostno ••• življenje presv. Echaristija, v kateri je Gospod resnično pričujoč, v kateri obnavlja svojo daritev za nas, v kateri se združuje z nami kot ne-usahlji vir življenja. Kaj sledi iz tega za praktično življenje tretjered-nikov? Kdor hoče ostati v Kristusu, kdor hoče napredovati v čednostih, mora prejemati sv. obhajilo, o katerem piše sv. Pavel: "Kelih blago-slovljenja, ki ga blagoslavljamo — ni li deležnost krvi Kristusove? Kruh, ki ga lomimo ni li deležnost Kristusovega telesa?" (1 Kor. jo, 16.) Križ in altar, altar in obhajilna miza, to je pot, po kateri nam prihaja moč za nadnaravno življenje. Tega se zaveda tretjerednik in tre-tjerednica, zato pozna dvojno pot, h križu in k obhajilni mizi in tukaj se solnči v žarkih božjega duhovnega solnca in lahka ter jasna mu je pot skozi viharje življenja. Krščanski očetje, krščanske matere. Po možnosti smo spoznali, da ima tretji red vzvišeno nalogo človeško življenje preosnovati preu-strojiti na evangeljski podlagi. Pravi tretjerednik ni tisti, kj dnevno od-moli redovno molitev, dv anajstkrat očenaš, ki nosi redovno obleko, pas in škapulir, ki šteje odpustke in vesoljne odveze in papeževe blagoslove, — pravi tretjerednik je tisti, ki ima poleg teh zunanjosti gorečo ljubezen in pobožnost do Boga, da je iz srca ponižen, moder v besedi, da se pokori in zatajuje za svoje in drugih pregrehe ter ima odkritosrčno dejansko ljubezen do bližnjega. Prizadevaj si Bogu služiti in Boga iskati, ne pa sebe. Boga se boj in ne glej na ljudi. To je celi človek. to je značaj, kakoršnih potrebuje naša zbegana doba. Serafinski očak sv. Bonaventura pravi: "Rešitev vseh težkoč je Kristus." Kadar bo Kristus zavladal v naših srcih po vodilu tretjega reda, potem bo srečna družina, srečna človeška družba, srečen naš milj narod. Tretji red in župnija. K. Katoliška župnija brez cerkvenih društev je človeško telo brez zdravih udov. »Zato je zlasti sedaj nujno potreba, .da vsak župnik razvrsti svojo župnijo v krepko organizirano vojsko, vsak stan za se, vsaka starost za se, različne bratovščine itd. Vse to zanaša njegove nauke, katere deli nedeljo za nedeljo svojim duhovnim otrokom v širše mase, v posamezne družine in posamezna srca. Ta društva mu pomagajo pri pospeševanju češčenja sv. Rešnjega Telesa, pri pogostnem prejemanju sv. zakramentov, pri češčenju Marije, pri vzgoji dobrih mater, pri vzgoji katoliških mož, mladine i. t. d. Med vsemi organizacijami pa je najlepša organizacija, ki ni navadna bratovščina in ni navadno društvo, temveč je red — tretji red sv. Frančiška, red sv. Frančiška za svetne ljudi. Ako imajo že razne bratovščine in razna cerkvena društva namen pospeševati duhovno čednostno življenje, ima tretji red to za svojo posebno nalogo in ima poseben vpljiv na one, ki se mu pridružijo. Člani so redovniki, samo da ne žive skupaj v e-nj hiši, v enem samostanu, temveč zunaj. Zato imajo posebne dolžnosti, katere, ako jih vestno verše. iih delajo v popolne .dobre katolike, ka-koršnih si želi vsak župnik. Navadno velja prepričanje, da je tretji red samo za '"ta pobožne", ali morda celo za "ta prav pobožne." To prepričanje je seveda napačno, katerega so krivi med Slovenci nekateri slabi člani in članice, ki so s svojim slabim zgledom silno veliko škodili tretjemu redu, da je postal med Slovenci predmet zasmeha in pohujšanja. 'Zato pa, kjer se ne vodi tretji red pravilno in se udje ne drže vodila, je bolje, da ga ni. Vendar tretji red je zlasti za sedanje čase silno velike važnosti. V vsaki župniji, kjer bi ga duhovni pastir ustanovil, je in mora biti njego- va desna roka. kajti pravila nalagajo članom pred vsem veliko in posebno spoštovanje do duhovnika, nalagajo jim posebno pokorščino do duhovske oblasti, gorečnost v prejemanju sv. zakramentov, gorečnost v delu za vse. kar je v zvezi s cerkvijo. Tretjeredniki morajo biti v vsem tem prvi in zgled celi župniji. Kot zvesti sinovi sv. Frančiška so dolžni ljubiti skromnost in uboštvo. Tudi če so premožni, morajo strogo izvrševati duh uboštva. Zgled morajo hiti v tem vsem, ki jih poznajo. Znani morajo biti po posebni darež-Ijivosti za reveže in za cerkev. Glavni uzrok verskega odpada marsikje je darilo prevelika žeja po denarju. Za denar je vse na prodaj. Prav nič sta riši ne vprašajo, kaj bo iz otrok, ako jih zanemarjajo ako žive v krajih, kjer ni ne cerkve, ne šole. Vendar prav nič jim to ni mar. Njim se gre samo za denar! Ge zaslužijo, pa so zadovoljni. ,Zopet drugi stariši si napolnijo hišo z "bordarji." Da si mati na ta način pridobi nekoliko dolarjev, pusti v hiši pohujšanje, ne more ne v cerkev,ne more moliti,za otroke dostojno poskrbeti nič! Vse je nič ne briga, samo da se denar dobi. In tako bj našteli lahko brezštevi-h stvari, slučajev, kjer se vidi, kako je v resnici ljudstvu samo za denar. Denar je potreben za vsakdanje življenje. Tem nihče ne zanika. Toda neredna ljubezen do denarja, da se denar predpostavlja vsemudruge mu, tudi najsvetejšim stvarem tudi inivečiiim dolžnostim, da more vse služiti samo dolarju, to ie gotovo veliko zlo. Zato pa tretji red zahtevi od članov posebno duh uboštva. Sv. Frančišek je zahteval od svojih otrok, da so mu zlasti v tem podobni. Kaj čuda, da so sveti oče in vsi škofje zadnje čase toliko priporočali to organizacijo vsem katolikom, kajti ako hi se res ta duh razširil, koliko gorja in bede bi se preprečilo na svetu. Delavstvo je nezadovojno! Zakaj? iZato ker nekateri bogatini postavljajo delar nad vse drugo. Več jim je dolar, kakor delavčevo življenje, kakor delavska sreča. Radi denarja so popolnoma izgubili vsak človeški čut ljubezni. Duh pokorščine je duh svetega Frančiška, je duh, k; mora vladati v tretjem redu. Oblast je od Boga. I'1 vsaki postavni oblasti smo dolžni pokorščino ako ukazuje pravično in ni proti naši duši. Upor proti Bogu in proti vsaki oblasti je danes duh sedanjega časa. To se opaža med narodi po državah, to se opaža po cerk venih občinah, to se opaža pa tudi po družinah. Tretji red ima strog*' dolžnost ta duh ponesti nazaj med svet, v srca v družine in v župnije- Duh skromnosti in poštenosti-Kaka je sedanja noša žensk! Vse teži samo za tem, kako bi bolj vzbir jalc pohlepnost in pohotnost, nesramnost. Kako se širijo strašne hudobije ! Kako se mladina pogreza v strašne grehe grešne navade, ki ji"' izmozgava, življenske moči! Kako so okužena gledišča, javni časopisi, 1'* teratura, oglasi, vse, vse nosi na sel" pečat strašne javne pohotnosti pokvarjenosti. Tretjeredniki morajo biti tudi v tem le]> zgled. Tretjerednica moi"a znati meje v obleki. Skromnost J'" ena izmed glavnih zahtev tretjeg-1 reda. Od vseh zahteva stanovsko čc' stost in sramežljivost. Potem želja po vživanju po ves®' licih, po glediščih! Vse to se bo omejilo, ako se r;lZ širi med ljudstvo duh sv. Frančišk-1, duh tretjega reda, ki je duh skro«'' nosti in zatajevanja, nizkotnih str;l-' ti — Potem pa glede duha pobožno*41, pogostega prejemanja svetih zak''!r mentovl Vsaj je in mora biti trct]e' rednik glavni zgled v tem. Prvi tu"' ra biti, ki sledi povabilu duhovni^'1 za razne poboznosti. Vsakdanja 9V® ta maša je njegova prijetna nost. Dva v resnici, neprecenljive vrednosti za vsako župnijo je, ako ima kanonično ustanovljen tretji red. Da se ustanovi v kaki župniji tretji red, ni treba posebnih sitnosti, ''red vsem treba dovoljena od ško-bjstva. Kc- je duhovnik dobil to dovoljenje, ga pošlje najbljižnjemu frančiškanskemu ali kapucinskemu ;i'i minoritskemu samostanu od ko- der mu pošljejo vse potrebno. ■Za vodstvo tretjega reda tudi ni treba veliko. Predpisani so mesečni shodi, katere si morejo redovniki sami držati, samo da jim duhovnik daje sveto vesoljno odvezo in druge male stvari. katere so zahtevane. Ko smo razširil; po naših slovenskih župnijah stanovska društva, ki se v nekaterih krajih prav lepo razvijajo, bi bilo dobro, ako bi se gore-čnejši katoliki združževali še v tretji red,-ki bj bil pa krona vseh družili organizacij, kajti tukaj bi se naj pa shajal in združeval cvet pravih in vseh gorečih in navdušenih katolikov vsake župniji. Dal Hog, da bi tudi tu dosegli med nami ameriškimi Slovenci, kake uspehe! Pismo mil. g. škofa Koudelka D. D. o III. redu. DRAGI ČASTITI OČETJE. Sedemstoletni jubilej ustanovitve tretjega reda sv. Frančiška in mednarodni kongres tercijarjev, ki naj '"■•stojno proslavi ta dogodek v naši s'avni domovini, je gotovo vir velikega veselja za vsakega člana slavne frančiškanske družine v Združenih državah, o tem sem prepričan. ' -'i dogodek bo posebno za ameriške ^"etjerednike začetek nove dobe.Tak "•'irodni tercijarski kongres po svojih novih bodrilih, katere bode dal. 'n novem ^zanimanju. katerega bo Vzbudil bo gotovo tudi v veliko ko-''i-st in v-veliko milost za vse verni-ke. Tretji red svetega Frančiška ni Potreben ža zveličanje, vendar je go-"vo, da pomaga vsakemu zvestemu ^•'uiu zelo v dosego večnega zveli-l;i"ja. \ sakemu novincu tretjega re-pravi duhovnik, ko sprejema nje-*»Vo obljubo v imenu cerkve božje. jaz na li v imenu božjem, ako '"'š spolnoval te stvari, obljubim ^ečno življenje v imenu Očeta in Si-";i in Svetega Duha. Amen." Katere pa so te stvari, katere tre-vršili, da se doseže to večno pla-l|'"' Nič posebnega, nič posebno 'c'žl Ubogega moža iz Asizi. On ljubi one, ki so sicer skrbni za svoje dušno zveličanje, vendar pa z veseljem priznavajo pri tem svojo veliko revščino. Pri takih najde edino vse potrebne lastnosti za vse one, ki hočejo postati "vitezi pri okrogli mizi", in "služabniki Gospodovi". Ti edini so zmožni, da so "glasniki velikega Kralja," ki je zapustil nebesa, da je bil rojen v Betlehemskem hlevu, kot revno detice; v revščini in ponižnosti. Stvari, ki se zahtevajo pri tretjem redu, toraj niso dela, ki bi prinašala občudovanje ljudi. To so stvari, ki so poniževalne, katere moraš vršiti, ako hočeš zveličati svojo dušo. majhne stvari, katere je sv. Frančišek lju-beznjivo nabral za te iz evangelija, stvari, ki po milosti vsemogočnega Boga in po moči cerkve prinašajo tebi tisočeren sad. iZato se nikar ne čudimo, ako se sedanji papeži ne u-trudijo poživljati kardinale, škofe in duhovnike vsega sveta, naj poučujejo vernike o dolžnostih tretjega reda in kako lahko je spolnovanje vodila tretjega reda sv. Frančiška. To so pa dolžnosti tretjega reda tako navadne in tako lahke, zakaj pa pri obljubi tretjerednika duhovnik novincu govori slovesne besede: "In jaz pa ti v imenu božjem obljubim, ako boš spolnoval te stvari, večno zveličanje." Prvi odgovor na to vprašanje je, ker član, ki naredi sv. obljubo, obljubi spolnovati vodilo tretjega reda do smrti. Nič velikega, nič heroičnega ne obljubi, samo navadne in vsakdanje dolžnosti vsakega kristjana. Vendar pa imamo besede samega božjega iZveličarja, da bodo oni ki bodo zvesti v malem, bodo ne samo zveličani, temveč bodo sprejeli iz-vanredno veliko plačilo. Ako boš zve sto spolnoval vodilo tretjega reda, ti bo Rog rekel, kakor je rekel zvestemu služabniku v evangeliju: "Do- bro, zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom črez veliko postavil. Pojdi v veselje svojega Gospoda !"' Še več! Po želji sv. Frančiška in želji sv. cerkve je sprejet vsak terci-jar po svoji obljubi v frančiškansko družino kot duhovni otrok za življenje in po smrti. Zato so tretjeredniki, ki zvesto spolntijejo te male dolžnosti kot člani frančiškanske družine, deležni popolnoma vseh velikanskih koristi in skoraj nevrjetnih duhovnik pomoči, ki prihajajo iz reda sv. Frančiška na vse sinove in hčere tega reda. Tako ima tretjerednik, ki ima dobro voljo, skoraj moralno zagotovilo večnega zveličanja in sicer radi svojega prizadevanja in radi pomoči, katero dobiva od druzih. Spol-novanje vodila tretjega reda je ne- kaka vstopnica v nebesa. Kedo toraj ne vidi brezštevilnih koristi, ki jih deli tretji red? Bog blagoslovi delo, katerega ste se lotili in naj ga podpira tako, da se. bo začelo novo gibanje za čast božjo in zveličanje neumrjočih duš. Naj vas mednarodni kongres doseže mednarodno njegovo organiziranje, skupno sodelovanje in obnovljeno ljubezen in gorečnost za tretji red. Jaz sem z Vami s srcem in dušo v vašem-nesebičnem delovanju, katerega ste začeli, pokorni želji svete stol ice in Vas z veseljem zagotovim svojih molitev in Vam pošiljam iz celega srca svoj blagoslov. Vaš najodkritosrčnejši v Xtusu J. M. Koudelka, Škof Superiorski- Vspored mednarodnega tretjeredniškega kongresa. V nedeljo, 2. oktobra. 10:30 A. M.—Zbiranje delegatov v šolski dvorani stolnice. (Cass St. in Chicago ave.) j 1 :oo A. M.—Pontifikalna sv. maša v stolnici. 3:00 P. M.—Kongres v "Auditorium" gledišču. (Na Congress St. in Michigan ave.) 8:00 l'. M.—Pobožnosti in govori v raznih cerkvah Chicaškega mesta. Za slovenske tretjerednike v cerkvi Sv. Štefana zborovanje). V pondelek, 3. oktobra. 8:00 A. M.—Pontifikalna sveta maša v stolnici. 10:00 A. M .—Zborovanje delegatov v Hotelu La Salle v "Conven- tion Hall." 2:00 A. M.—Posebno zborovanje v Hotelu La Salle in sicer za moške v "Red Room" in za žene v "Convention Hall." 3:00 P. M.—Zborovanje duhovnikov in voditeljev tretjega reda v dvorani "Quigley nadškofijskega semenišča." 8:00 P. M.—Zborovanje delegatov in mož v Hotelu La Salle v "Convention Hall." 8:00 P. M.— Pobožnosti in govori v raznih cerkvah po mestu. V torek, 4. oktobra. 9:00 A. M.—Pontifikalna sv. maša v stolnici. J1 :oo A. M.—(Zborovanje delegatov v Hotelu La Salle. 2.00 P. M.-»-Zborovanje delegatov v Hotelu La Salle. 8:00 P. M.—Slovesen sklep kongresa v stolnici Najsvetejšega Inic-na. Vse pevske točke bode oskrbel sloveči cerkveni pevski zbor Sv. Antona iz St. Louis, Mo. Vsi tretjeredniki kakor tudi v3' prijatelji se vabijo na te slavnosti-Vsak kedor hoče izvedeti, kaj je tretji red v resnici in kako velikanska organizacija je to, naj se udeleži teh posvetovanj. Vstopnice kakor za stolnico tako za dvorano se dobe tudi pri našem uredništvu. Socijalni pomen tretjega reda. Vem, da bo pri tem naslovu ta ali °ni z ramami skomizgnil in sam pri sebi prav po amerikansko dejal: Well, tretji red z armado žensk ima toliko socialnega pomena, kot srednjeveška ženska križarska vojska, i To se pravi nič. Jaz pa pravim, da tisti, ki je takih misli, ali ne pozna tretjega reda, ali socialnih potreb, ali niti enega, niti drtizega. Takim bodi še enkrat s povdarkom povedano, da je dani naslov prav rešilo mišljen. O socialnem pomenu tretjega reda hočem govoriti, a ne o tistem, ki ga je imel takrat, ko je še poln mladega Frančiškovega duha, kot reformator nastopil pot mej . tedanjo razdrapano človeško druž-P ho. Za zgodovino njegovega social-! nega pomena, če tudi le delno, bi '>ilo treba knjige, ne kratkega članka. Le današnji socialni pomen ho-cenio imeti pred očmi. O čem pa moremo reči, da je so-1 kalnega pomena? O vsem, kar nam I niore na kateri koli način pomagati, F rešiti še vedno odprto socialno vpra-i šunje. Toda kaj prav za prav je socialno vprašanje, o katerem se toliko govori in piše. v čem obstoji? So-; cialiio vprašanje kot tako, ni vprašuje, ki bi naravnost zadevalo po-8ameznega človeka. Ne vpraša se, kako zadovoljiti in osrečiti človeka, i a,Wpak kako zadovoljiti in osrečiti c'oveštvo, tedaj ne tega ali onega, Vsaj v prvi vrsti ne, ampak celo človeško družbo, ki se z latinsko be-sedo imenuje societas, odtod socialno vprašanje. l^a današnja človeška družba ni •'■iUlovoljna, ni srečna, ve vsak. Ali kdaj gledali, kako so doma mati oprostite primero — svinjam da-jesti? Komaj so odprli "vavta-' so se hotele vse kruleč vreči v sk«'if. g težavo so jih toliko vrgli na-*i> da so jim pomije zlili v korito, ^ še to le preko njih ušes in riv-.ev. Kako požrešno žlampanje in v ;inje se je potem mej njimi začelo. H. B. Katera nj hotela imeti oklanih ušes, je morala biti ob svojem. Ni li v današnji človeški družbi podoben boj za korita in za to, kar je v njih, tem srditeljši, čim neolikanejša je? Vsak bi najrale sam vse pospravil. Kdor se skuša približati drugemu, da bi po bratovsko delila, ga nahru-li in okolje, da, če je skromen, ponižen in boječ, raj sline požira, kakor surovosti. In vendar je Bog mizo za vse pogrnil, za vse obložil. Kot bratje in sestre, kot otroci enega očeta naj bi sedeli okrog nje, po potrebi vživali božje dari in hvalili dobrotljivega nebeškega očeta, ki res očetovsko skrbi za nje. Kako iz te koritarske človeške družbe napraviti družino, ki bi v bratski slogi in ljubezni sedela o-krog mize in vsakemu pustila k skledi, iz ljubezni, kakor mati otroku, v tem obstoji socialno vprašanje. Do danes, kakor vemo in vidimo, to vprašanje, vsaj dejansko, še ni rešeno. Popolnoma najbrž nikoli ne bo. Človek je po grehu preveč jaz, da bi 11111 bil ti tako pri srcu, kot jaz. ;Zato tudi pri naravni božji mizi ne bodo nikoli vsi imeli enakh žlic. Da bi pa eni s šefljami pobirali mast, drugim pa ne pustili niti s kavino žličko srebati kakega nezabeljenega kropa, kakor se danes godi, to pa ni nikjer rečeno, da mora tako biti. Nasprotno ! Vsi vemo, vsi čutimo in smo prepričani, da bi bilo lahko, da tudi mora biti drugače, boljše, pravičnejše, se je že veliko poskusilo in se še poskuša. Vendar o kakem izdatnem izboljšanju kričečih družabnih razmer ne vemo veliko. Zakaj ne? Deloma zato, ker mnogi socialni politiki, ekonomi, ali kako se že vse imenujejo, socialnega vprašanja sploh ne razumejo in ga zato tudi prav rešiti ne morejo. Deloma pa zato ne, ker četudi so vprašanje, kakor pravimo teoretično, ali na papirju, prav rešili, te rešitve ne morejo, ne znajo dejansko uveljavi- ti. S samo teorijo, s samo rešitvijo socialnega vprašanja na papirju je pa družbi tako malo pomagano, kakor lačnemu gostu s samim "špajze-cetelnom.'' Ona želi dejanske rešitve socialnega vprašanja, ki jo tlači kakor mora, da ji ne pusti do sape. Oni sociologi, ki vidijo v človeštvu le čredo višje razvitih živali, menijo, da bo socialno vprašanje po-voljno rešeno, kadar se bo posrečilo raznim nagonom posameznega toliko ugoditi, da ne bo drugi, ki ima iste pravice, oškodovan in prikrajšan. Na ta način socialnega vprašanja nitj na papirju ni mogoče prav rešiti. Recimo, da bi se dalo brez prikrajšanja bližnjega zadostiti vsem nagonom vsacega posameznega. Bi li s tem prišli bližje rešitvi socialnega vprašanja? Niti za korak! Pač pa bi se na kilometre od nje oddaljili. Tako se lahko povoljno reši čredno vprašanje prj živalih, ki so v nebesih, kadar se site vležejo. Človek je pa navadno takrat, ko je vsem nagonom do sitega zadostil, če so človeški nagoni sploh kdaj siti. najbolj sit življenja, tako, da je mej takimi največ samomorivcev. O, kdor gre prj reševanju socialnega vprašanja brezbrižno mimo človeškega srca, z njegovim nadzemskimi težnjami, za tem takoj lahko zakličemo: Prijatelj, zašel si. Brez ozira na srce in njegove nadzemske težnje ter potrebe reševati socialno vprašanje, se pravi konec pavca na nogi mazali, da bi se ranjena pljuča zacelila. Tej napaki so deloma zapadli tudi katoliški sociologi. Ce beremo njih debele knjige in učene razprave o rešitvi socialnega vprašanja, bomo našli v njih vse polno globoko zamišljenih osnov in razpredenih programov, kako preosnovati razdrapano človeško družbo v srečno družino. To bi bilo vse lepo, če bi človeška družba hlastno segla po teh preosnovnih programih in si po njih uredila svoje družabne razmere. Te- ga pa žalibog zastonj čakajo." \ sak socialni program zahteva od posameznih udov družbe žrtve v prid družbe, včasih prav občutne. Vsak je nekak operater lastnega jaz na ljubo ti. Operirati se pa človek še iz ljubezni do lastnega jaz ne da rad, čaka in čaka, odlaša in odlaša, da je mnogokrat prepozno. Se manj boste našli takih, ki bi bili pripravljeni drugemu odstopiti kaj svoje krvi ali kože. Darvinistični modro-slovec Herbert Spenccr je sicer tiči', da pride čas, ko se bo človek v tacega dobrička razvil, da bo pel in plesal, ko bo nesel "fronke" plačat ali ko bo domovina od njega zahtevala davek krvi. No, danes še zastonj iščete tacih in jih boste do sc-dnjega dne zastonj iskali. Pač so naši fantje peli, ko jih je cesar hotel "k soldatom imet", a ko so kopirno zagledali so jokat' začeli. To še v mirnih, kaj šele v vojnih časih ! Takrat bi bil rad vsak fantič premlad, ki ne more še puške držat'. Mnogi so si sami pognali kroplo v roko, da bi jim je ne bilo treba držat'. Preveč žrtev zahteva socialni pro-am, tudi najboljši, da tak še več, "d posameznika, da bi jih kar tako vim oil sebe z neko lahkoto prevzel nase. Kaj tacega so zmožni le oni "die človeške družbe, ki jih prešitija globoka notranja zavest: moram, ne "to ,ker to zahteva ta in ta socialni on gram, ampak zato, ker zahteva Hog po glasu moje vesti. Zato ne samo hočem vzeti, temveč celo rad hočem vzeti te žrtve nase, ki se mi nalagajo. Take ude človeške družbe na najdete zopet samo mej onimi, ki jih ie roka božja in lastno sodelovanje notranje, izklesalo, in iveosnovalo kratko rečeno v značaje. Ko bi bili vsi, ali ko bj bila vsaj večina takih izklesanih značajev, potetn hi naši sociologi lahko s sv >-iih učiteljskih katedrov stopili '"cj 1'udstvo s socialnimi programi v roki, ter mu rekli: Ljudje božji, takole bomo uredili naše socialne razmere, pa se bomo našli v skupnem objemu kot bratje in sestre pri isti mizi, vsak s "ta velko" žlico v roki. A štejte okrog sebe take značaje. Prepričan sem, da vam bo še na rokah preostajalo prstov. Čekljub temu hodijo razni sociologi s svojimi programi okrog in jih ponujajo, jih ponujajo ztistonj. Na ta način je rešitev socialnega vprašanja nemogoča. Ne rečem, lahko se ta ali oni program, ali vsaj njega posamezne točke tudi s silo uveljavijo. Toda zgolj nasilna rešitev socialnega vprašanja ni nikaka rešitev, prej poglobitev. Družba, ki jo sila, zunanja sila skupaj drži, in urejuje mejse-bojne razmere, sploh ni družba, ampak je čreda. Taka družba so tudi krave in teleta v hlevu in menažeri-ja v parku. Družba mora imeti dušo, notranji pogoj življenja, podobno kot pozamezni človek. Ta njena duša je nevidna vez, katere eden konec je v Bogu, iz njega vodi v srce posameznika, odtod pa v srce bližnjega. pa zopet k Bogu nazaj. Ljubezen se imenuje, kj je duša vseh čednosti, zasebnih in socialnih, ter ve/ popolnosti. Ona gleda v bližnjem brata in sestro. Kot k takima se. bliža, da 'ju objame, ter jima v slučaju potrebe velikodušno pomaga, ker ljubezen ima po besedah sv. Avguština vedno kaj dati. Berite, pravim, knjige in razprave sociologov! Polna ušesa boste dobili samih gospodarsko ekonomij-skili programov in preosnov. () notranji preosm.vi posameznih pa celo pri katoliških socioloških pisateljih bore malo. In vendar je iz povedanega jasno, da je družbo brez družabnih udov preosnavljati isto, kot graditi prvo nadstropje brez pritličja. Razbit ribniški lonec se da - vezati v celoto, da drži, morebiti še delj kakor nov, ker črepinjc se molče pritisnejo ena k drugi. Seve, ko vez odpove, se zopet sesujejo na kup. Razbita človeška družba se pa še tako ne da trajno /.vezati, ker no-tranie nezadovoljen in razdvojen človek ni molčeča črepinja. ki bi mirno vstrajal ob drugem, ki je na znotraj nervozno razpoložen. Zalo se nj čuditi, da se je ta za silo zvezan lonec človeške družbe, ko je bu-lil vanj vihar svetovne vojske, se- sedel v črepinje. Razočarani stoje zdaj razni socio' logi ob tem kupu črepinj, v katere se je sesul s tolikim trudom grajen1 socialni red, ter gledajo nazaj in naprej. Nazaj, da poiščejo vzroke razsula. naprej, da bi nov dom bolj solidno gradili. Pri tem pregledovanju in razmišljanju so se enemu in drugemu že odprle oči. spoznal je, da JL' rešitev socialnega vprašanja mogoča le na trdni podlagi notranjega prerojenja posameznih, ki tvorijo družbo. Ker se na to sploh ni, al' pa vsaj premalo gledalo, je prišlo mesto do rešitve, do poloma Ze »e čujejo iz vrst graditeljev novega socialnega reda klici po notranji pre-osnovi posameznika, brez katere n' rešitve socialnega vprašanja. Naj navedeni za pričo samo enega. ki je pa stotinam drugih govoril iz srca, ker odmevajo njegove besede po vseh naših socialnih listih-To je bavarski sociolog Kiliai«' Oettl. On piše: "Ceni nedostatnej" ša so se izkazala vsa zunanja sredstva za rešitev socialnega vprašanja, tem jasnejše mora biti vsem, da za' visi možnost njegove rešitve od g°* tovihpogojev.človekovega notranjega življenja.Nujno je za vse, da obrnemo pogled na znotraj, da tam od'j krijemo socialno plat človeške narave. Odkritje socialne plati človeške narave pa še ne zadostuje, da l'1 se moglo začeti z rešitvijo socialne' ga vprašanja, ampak je treba s< splošne značajnosti in srčne omike-ki te naravne socialne sile in \ red' note za celokupno družabno življc' nje oplodi in v prid obrne. Social'"1 vprašanje se smatra /a gospod.'"' sko, pravno in duhovno zadevo. I'1' da še danes imajo mnogi nieg,|X|1 gospodarsko plat za najvažnejs0' ker stoji v ospredju... Social"'1 vprašanje zahteva nraktično, ,t» dejansko iz človekove notranjosti >l razvijajočo rešitev. ()na je mož"3 le na podllagi notranjega življe"J''' vseh. ki hočejo socialno živeti. ' lati in občevati. Vsi poskusi, vi'aN nati in vrediti družabno /ivlje"J samo na podlagi umskih količin " - l«i zunanjih programov, so preslabi. bi bilo možno od njih pričakovati trajno ugodne in zajamčene rešitve socialnega vprašanja. Samo globoko notranji človek najde v sebi obveznost. do sočloveka... Le s pono-tranjenjem življenja človek pride do tega, da odkrije v sebi zakone družabnosti s sočlovekom in jih prizna z,. splošno obvezne v vsem socialnem življenju... Zato se mora socialno vprašanje smatrati tudi za vprašanje srca, ne samo ekonomije in prava. Da, ravno to mora danes veljati za prvo in najvažnejše. Iz srca in duha izvira moč ljubezni. Ljubezen vseh do vseh edina nam more roditi sreče in blagoslova polno rešitev socialnega vprašanja. Pristna krščanska ljubezen, kakor jo je Kristus učil, zapovedal in s svojim vzvišeni«" vzgledom kazal, mota vse socialno življenje posvetiti in sj ga osvojiti. In ta ljubezen je močna zadosti..." To je prava in moška beseda, ki naj bi našla mogočen odmev pri vseh, ki jim je res kaj na tem, da se končno vendar enkrat reši najnujnejše, socialno vprašanje. Ko bo, Bog daj, da bi kmalu, to prepričanje prodrlo mej vse socialne delavce, ta-kr at se bodo morali nehote spomniti na tretji red, ,ki že sedem sto let na ta, edino vspešen način, rešuje socialno vprašanje, od znotraj na zunaj. On skuša najprej vsacega posameznega dvigniti do božjega objema, ker ve, da bo potem sam od sebe podal ljubezni toplo roko bljiž-njemu. Tako je delal sv. Frančišek. On se je šele potem, ko je mogel reči: Moj Hog in moje vse, smatral za sposobnega, nastopiti kot reformator družabnega reda. A ne s kakimi socialnimi programi. Ti so 11111 bilj tako tuji, z njimi si je vedel tako malo pomagati, kakor pastirček pavid v očetovi monturi pred dvobojem s Goljatom. Ljubezen je bila njegov živ in oživljajoči program, ^e je sam ves žarel, zato mu ni da-a miru, da bi se sam ob njej nasladi ampak ga je gnala iz samote yen, mej omrzle ljudske mase, da e nje ogreje. Ker je sam gorel lju- bezni, je zanetil tudi v srcih drugih, ne samo izvoljenih duš svojega prvega in druzega reda, ampak tudi v srcih najširših plasti ljudstva, ki se je zgrinjalo pod zastavo tretjega reda, mogočne kresove ljubezni. Na ta način je postal boljši socialni delavec kot par ducatov sociologov*, ki imajo polne glave socialnih preos-nov, a morda popolnoma mrzla srca. Vtem pomenu socialen je njegov tretji red. On ni hotel z njim vsta-noviti kakega socialnega reda, kakor si ga moderni žele, katerega udje bi imeli kot glavni redovni namen, se gibati in delati 11a socialnem polju. Ko se je pred kakimi desetimi leti. zunanje socialno delo začelo po nekod tako pretiravati, da so redovnikom, ki niso z njimi kričali. očitali, da ne razumejo potreb časa, tedaj se je tudi sprožila misel, da bj se tretji red kot tak vpre-gel v voz socialnega dela. Toda papež Pij X. je v svojem odloku: "Tertium franciscalium ordinem'" z dne 12. sept. 1912. odločno rekel: Ne! Nazaj k prvotnemu namenu tretjega reda, kakor mu ga je dal njegov vstanovnik, ki je: Lastna spopolnitev in posvetitev. Nekateri, ki se jim je zdela misel, i/, tretje ga reda napraviti socialen red, lepa, so smatrali ta odlok za ozkosrčen. ter začeli tretji red, kot socialno moč, še bolj zapostavljati raznim družbam in društvom. Niso razumeli ne Frančiška ne Pi-ja. Upam, da ju danes, vsaj nekateri. Ne Frančišek ne Pij nista hotela udom tretjega reda zabranitj socialnega dela. Motela sta le reči: Tretjcredniki! Najprej sami v šolo krščanske popolnosti. Ko se boste v njej naučili in navzeli dvojne, čiste. nesebične ljubezni, do Boga in bližnjega, potem pa le ven 11a delo za bližnjega. Sicer vas pa potem ne bo treba priganjati k temu, priganjal vas bo močnejši od naju, motor. ljubezni v vaših srcih. Z imenovanim odlokom je tedaj Pij X. že pred devetimi leti zadostno jasno povedal, da je predpogoj vspešnega socialnega dela, lastno notranje spopolnenje. katerega duša je čista, nesebična ljubezen, ki ne išče svojega. Tedaj isto, kar se raznim sociologom šele na razvalinah, ki jih je vojska za seboj pustila, začelo svitati. Ne, tretji red kot tak ni in ne sme biti Socialen red, njegov namen ni socialna temveč osebna prenovitev v Kristusu. Ker pa je ta, osebna prenovitev, pogoj, brez katerega ni socialne prenovitve, ker družba je namreč taka, .kakoršni so njeni udje, moramo reči, da je tretji red eden tistih, ki polagajo primerno trden fundament za srečno in solidno rešitev socialnega vprašanja. Kdor zida na drugem temelju, zida v oblake. Pa ne samo v tem oziru je tretji red velikega socialnega pomena, ampak tudi zato,'ker je šola najboljših socialnih delavcev. A zopet ne taka, da bj se v njej učilo socialno vprašanje kot glavni predmet. Ne! Glavni predmet v šoli tretjega reda je duh sv. Frančiška, ki je duh Kristusov, katerega višek je ljubezen. Ljubezen pa je socialna vele-moč, s katero se ne morejo meriti armade socialnih delavcev v modernem smislu, z vsemi plohami njih govorov, resolucij, člankov in programov. Ljubezen je iznajdljiva, pravi sv. pismo. Njej ni treba globoko zamišljeni sedeti in tuhtati, kako bj se dalo temu ali onemu socialnemu zlu od p« moči, otreti bednim solze in jim zamašiti usta, iz katerih vro žalo-stinke, kakor Jeremiji na razvalinah jeruzalemskega tempelja. Ko drugi ob potu svojega obraza še kujejo načrte, je ona, od zgoraj razsvitljc-na, že na delu. Zgodovina Fratiči-škovih ustanov nam nudi za to dosti dokazov. Proti koncu srednjega veka so hotele razne krščene in nekrš-čene skopuške pijavke takim, ki so morali posojila iskati, kri izpiti. Do osemdeset odstotkov so zahtevale od posojila. Poleg tega pa še občutno kazensko globo, če kdo ni v roku, kj je bil navadno kratek, plačal. O-blasti si niso vedele pomagati, dasi tega brezčutnega izsesavanja niso odobravale. Tedanji socialni delavci so si belili glave in kovali načrte, kako ljudstvo iztrgati iz krvoločnih krempljev teh pijavk. Najbrž se nobenemu teh niti sanjalo ni, da so rešitelji že tu, najmanj, da so v revnih frančiškanskih kutah, ki nimajo žepov za denar in tisti ki jih nosijo, ne smisla za denarne zadeve. Res je, da pod rujavo kuto zato tem pro-steje in močneje bije srce za Boga in bližnjega, česar taki ne vpošteva-jo. Ravno ta ljubezen je našla pot do rešitve tega zagonetnega vprašanja. Veliki sinovi sv. Frančiška: sv. Janez Kapistran, sv. Bernardin Sijenski, sv. Jakob iz Marke, bi. Bernardin Feljterski, Bernardin Bustij-ski in veliko drugih, so začeli vsta-navljatj ljudske posojilnice, tako-zvane montes pietatis (gore usmiljenja), ki so dajale ljudem posojilo za malenkostno odškodnino, s katero so se pokrivali upravni stroški. Strašen halo je nastal mej pijavkami v izraelovetn kraljestvu, ko so začutili, da jim nove frančiškanske banke vrat zavijajo. Glavni vstano-vitelj teh posojilnic, bi. Bernardin Feljterski, ki jih je sam nad trideset vstanovil, oz. organiziral, ni bil varen življenja, ponovno so ga skušali spraviti s poti. I'a kaj se briga plameneča ljubezen za take nakane! Neustrašeno je šel dalje in vspel. Tako ljubezen rešuje socialno vprašanje. Poglejmo v Nemčiio, k;or tretji red tie životari, ampak živi! Nemci so veliki v organizaciji in socialnem delu. to jim moramo in jim radi priznamo, čeravno tudi njih socialno delo ni samo čisto zlato. Eno polje krščanske dobrodelnosti na se jim je do zadnjega desetletja vpiralo, kar niso mu mogli blizu. Kako podati roko onim zapuščenim reveže"1, kj raztreseni po družinah nimajo človeka, ki bi jim v bolezni in starosti kaj postregel, in onim družinam, ki imajo mater v stanovski ali bolniški postelji, mejtem ki "a ni. da bi za otroke poskrbel. Tudi na to so že dolgo prej mislili razni apostoli dobrodelnosti, a niso vedeli, kako temu vprašanju v okom priti. Tretji red ga je sijajno rešil. Leta 1911. se je 11a poziv krefeldskega voditelja kap'ueina P. Marka prostovoljno priglasilo šest in štirideset požrtvovav-nih tretjerednic, da hočejo 11a to zapuščeno polje krščanske dobrodelnosti. Kako se ie stvar pozneje razvila. naj nam povedo sledeče številke* Prvega jan. 1921 je štela "Tretjeredniška centrala za postrežbo po družinah" 107 sestra-tretjerednic. Od teh jih je bilo 69 stalno po družinah. Od 1. jan. 1920 do 31. dec. t<)20 so stregle 1120 družinam. V celodnevni postrežbi so prebile skupaj 16441 dni, v poldnevni 1783 dni, v nočno 860 noči, v dnevno-nočni 138 dni in noči. Napravile so 3039 bolniških obiskov. Takt) rešuje ljubezen socialno vprašanje. Kakor rečeno, ni moj namen tu pisati zgodovine tretjeredniškega socialnega dela. Na navedenih dveh zgledih sem hotel le pokazati, da tretji red ne polaga le temelja za rešitev socialnega vprašanja, ampak šola tudi njegove najboljše reseya-telje. s tem, da jim inštalira v srcih motorje krščanske ljubezni, ki jih od znotraj gonijo ven na socialno polje. Takih socialnih delavcev \anes svet najbolj potrebuje in ti imajo najlepše vspehe. Roke profe-sijoniranih in plačanih socialnih delavcev se ljudstvo le z mešanimi čustvi oklepa, če je celo ne odklanja. Po tolikih prevarah je postalo ne-znupno, češ to je vse samo "kšeft in politika, če še ne kaj slabšega. Od ljubezni, ki ne išče svojega, toplo roko rado zgrabi, saj je tako redko-kedaj prilika, jo zgrabili. Zato pa bi morali pri sedanjem žalostnem socialnem položaju nekaj tacega, kakor je tretji red, vstano-viti. če ne bi že njega imeli. Morda se bo to komu zdelo malo pretira-ioče in tretji red precenjujoče povedano. A ne mislim nič pretiravati, nič precenjevati in sem prepričan, da tudi ne. V tem me potrjuje neko novejše razveseljivo stremljenje mej nemškimi protestanti. Razumnejši in idealnejši med njimi so 1. 1918 \ stanovih "Visoko cerkveno združenje" in začeli izida jat i svoje gla- silo "Hochkirche," to je Cerkev visoko'.namreč dvignjeno. Njih namen je 11a razvalinah protestantizma nekaj novega, solidnejšega pozidati, pravo Kristusovo cerkev prvih stoletij. Ta nova cerkev, ki jo hočejo precej po planu katoliške graditi, naj bi začela potem novo cerkveno življenje gojiti in sicer z ljudskimi misijoni, duhovnimi vajami ter čuj-te — z evangeljskim tretjini redom, ki se naj ustanovi. Udje tega reda naj bi z redovnimi obljubami prevzeli dolžnost gojiti molitev in krščansko dobrodelnost. l)a, to imajo v načrtu. Potemtakem menim, da nisem trdil preveč, da če bi mj še ne imeli tretjega reda. bi ga morali zdaj vstanoviti. Hvala Bogu, da nam tega ni treba in tudi nimamo moža, ki bi 11111 mogel vdihniti tako serafin-sko dušo, kakor mu jo je vdihnil sv. Frančišek. Za vstanovitev novega reda, ki hoče učakati sedemstolet-nico, katero letos praznuje tretji red, je treba' svetnika, ki ne rastejo za vsaki plotom. Zato se tega, ki ga že imamo, oklenimo, ker Frančišek še živi v njem. Tistim, ki jim nič posebno ni pri srcu. bolj pri želodcu, veljajo besede slovensko-ameriške" ga župnika, ki je ob priliki sprejetja •-preobrnjencev v katoliško cerkev dejal svojim zanikernim ovčicani: Kar ste vi zavrgli, to so ti pobrali. Tretji red, ki ga vi odrivate, bodo pobrali protestant je, ! \tiKor so ca že prej anglikani. Toda ne! Mi upamo, da bo tudi mej slovenske socialne delavce v doglednem času prodrlo spoznanje, da imajo v armadi tretjerednik^' mogočno zavezniško armado, duhovno kralj Matjaževo vojsko, ki ii"1 bo po strtih okovih narodne sužno-sti pomagala streti še vezi dnhov'lC sužnosti. Ve pa! tretjeredniška ki"' dela. pripravite se. mobilizacija bliža! Bojni rog vas bo kmalu p()" klical na plan, prepričan sem, da boste skazala. Ne. tretji red: Popelni dan ni dan več tvoj. Tvoj jo vstajenja dan! II Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A. H. KAP S A Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. PoAteno blago — zmerne cene. »000-3004 Blue Ialand Ave., Cor. aoth St Chicago, 111 v Pridite in prepričajte sel ZA NOTARSKA DELA kakor proinje m dobiti svoje sorodnike ▼ Ameriko, rune kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake lista*, M obrnite vedno na svoja rojaka a boste NAJBOLJE postrežem. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljitt tu in v domovini. Posredujeva tudi ▼ Hfrfrt'1' zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva aa sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cena za delo nizke, informacije zastonj 1 Pisma naslavljajte: J. JERICH k H. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) ▼ uradu "Edinost" 1849 Wort *and Street, Chicago, I1L SEIZ BROTHERS Priporoča vaem slvreaskim duhovnikom svojo TtH» aMr. ko nabožnih knjif ▼ Je- zikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, • 1 OTiajic Ltd. Pri porota se tedi VOTB« slovenskim društvom pri aakapu zastav in druStrenfli ai Barkley Street, Not Telefon: 5985 Katoliški Slovenci ■»▼•-vedajte m ito)« dolžnosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE" J I ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. i * m m m * t ♦ * A 1 m i I # X Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blago« aa slovenske gospodinje in gospodarje; pm tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo. in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trija bulančni in bolniški avtomobili ao vedno aa razpol ago, za vsaki čas, za vsako ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. Oba taUfooa noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., X ♦ ♦ ♦ Trgovec in pogrebnik J Cleveland, O. S t i S slabim želodcem ni vspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pioateij pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab ielodec in trpi bolečine, n« more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj sanesljvvo zdravilo za »lab želodec je: Zlata kolajna t ♦ m ■M 1 1 m % m + ■ m + * « m * * . ♦ m ♦ < 1 + ♦ i fl 1 M I 9 t'M - V/'fl * m i • 1 i i ■ i f h I i * 1 1 * * * 1 1 m M Panama 1916 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin ia lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vs« snovi h notranjosti, pospešuje prebavo, vrne sloat, ojači živce in celo telo. .Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, itd. Trineijeva Angdika Grenka Tonika «« splošno odvajalno in zelo okusno sredatro proti slabostim telesnega vstroja. * TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, tonj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako ao troji udje otrpli, ali imal bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegaS aH »vil, aa otekline itd., ako si 1 njim namažea utrujene mišice ali noga pot«, ko ai se skopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN j« najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čisteaja na, odprtin i. t. d. V JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111